JKA KNj
• A
TRST, petek to. Oktobra 1955
Leto XI. . Št. 243 (3172)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 20 lir
Poštnina plačana v gotovini
Tel. 94-638. 93 808, 37-338
^ 3^338*TV^: UL' MONTECCHI It. S, II. nad. — TELEFON S3-I8S IN »4-831 — PoSt.nl predal 559 — UPKAVA: UL. SV. FRANČIŠKA It. 28 — Tel.	MALI OGLASI do 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, «lole'"aJ***1Li'r't)ska * "ijržovna 1 založba*"siovenije.
**«• v »i-|	GORICA: Ul. S. Pellleo l-II., Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15,-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm	Poitni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ' Agenrlja demokratičnega inozrTiinn »» i , trža5kesa tiska 11. ZOZ-Trst
1,1 1 stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 30 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekcčl račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - Z - J/s -	-
?o dolgi In živahni debati o Hlžiru
jjvedno negotova zaupnica Faurovi vladi
>® je odločno branil svojo politiko ,.integracije", medtem ko so mnogi govor-Poudarjali nesposobnost vlade, da bi izvajala v Al žiru kakršen koli program
S 13.	—	Francoska	|	velikodušno	politiko	pridru-| vzroke nezadovoljstva med
»i nm3 Vdane* začela zad-
debato o po-
SVi0,do«iln°
» 9 Pon	A'žiru.
£« Pfed°seHnSu ‘ SCji je g°' • Prej ednik vlade Faure.
80 govorili drugi
7?^! ^odvisni poslanec
no . e^re ‘b oranski ra-
Jltic, p ‘Cistični poslanec
3 Vlade bl®r zahtevala
i °i° PolirTN točno opredeli
ttu0rar>3ki	integracije. Ko
; hi - * radikalno sociali*
N, d.#nec Sid Cara zatr-
P»r?stavniki VS1 muslimanski
.‘“itiaia „ , , oranskega de-
(.»Poln- a^obravajo politiko
st»Ž‘aVe A1Ž‘ri* s3 MiT^nsV. dva navzoča %i0 i,	Poslanca temu
8ivši ogovarjala
!%ril?1.n>ster p,erre Cot je intecr alžirsko ljudstvo S .“^racije. »Sicer pa ni-
CJ«ti g tjsti, ki moramo
tli,, tjrs __
Scif8Ure J e
j.^barii -Položaju Alžira«, je
tli, 'fcfikfv "Ali ste vpry‘
■“ Fai,?- Imdstvo, kaj mi-
ii^atija	Je odgovoril:
t»Č V au- gospodujoča dr-i?k» drž^,‘ru- Obstaja fran-'un ^nierT^1’ -kl vsebu)e A1’
kHo aJ.anje z maroško in J blirnii! 0 ni veljavno.» ti? Pa ie , °d°bravanjem lesi, •Tedi:	1 takoj odgovo-
ri v kat *?redlaKam resolu-kli/Ptajo eI‘,.nai se PO-udari, tin °tie Alžirci točno iste li, te ti., gospodarske in so-
čblll.fVkVlCe k,,L-,.,.
i«#!*11! pri-e. Ivakor metropo
’
i0v*dai jQ(^rancozi iz Alžira
'itu? PouHncozi>>' ter ie na (JiT PoEaid8r.ial potrebo po-'tj i s i?nl ln sprave. »Po-
[>j»BipQga
i, Jtitti ,i a tudi s tistimi, ki kht * Polu*,5 nasprotni.« Kar 5> V*1 ttke sprave, je Cot ‘blcijj zagotovilo, da je odločena izvajati
velikodušno politiko pridružitve, kar bo privedlo do federalizma narodov Francoske unije, kar zagovarjajo progre-sisti«.
Ob 17.30 je začel govoriti Faure, ki je izjavil, da je vprašanje Alžira za Francijo najresnejše in najtežje. Govoril je o raznih zavlačevanjih, ki so privedla do sedanjega položaja, in je dejal, da bij ukrepi, o katerih se sedaj razpravlja, »preij nekaj leti zadovoljili tiste, za katere so danes neprimerni in preživeli«. Zatrjeval je. da juri-dično ni nobene alžirske države, češ da je Francija že leta 1865 prenehala ravnati z Alžirom kot z zavojevano deželo ali pa kot s kolonijo, ter da sta muslimansko ljudstvo v Alžiru in francosko ljudstvo tesno povezana drugo z drugim.
Potem ko je ovrgel dve
skrajni rešitvi
separatizem
alžirskim prebivalstvom in dejal, da je nezadovoljstvo nastalo »zaradi odrekanja pravice do obdelovanja zemlje, pravice do dela in pravice do dostojnega življenja«
V zvezi z vladnim načrtom o tako imenovani integraciji je Faure izjavil, da .nora ta integracija imeti predvsem gospodarsko plat, ker se mora izboljšati življenjska raven prebivalstva in se morajo odpraviti nenormalnosti mezdnih in socialnih režimov za 300.000 Alžircev, ki delajo v metropoli, Govoril je nato o spodbudi za industrializacijo v Alžiru, o pospešeni reformi alžirskega poljedelstva, o olajšavah za dostop muslimanov v javne službe, o ustanovitvi komisariata za delovno silo in za alžirsko mladino.
Politična integracija, je dodal Faure, pomeni pripadnost Alžira k republiki, toda nalaga tudi ohranitev in razvoj specifičnih ustanov, kakor je n.pr. alžirska skupščina, ki se bodo morale ustanoviti na podlagi svobodnega sporazumu z Alžirci in na podlagi volitev brez slehernega pritiska«.
«Vlada zahteva od skupščine. naj	se izreče:: 1. o	kon-
cepciji splošne politike, 2. o skupnosti gospodarskih in socialnih kratkoročnih ukrepih, ki jih vsebuje tako imenovani načrt Soustelle. 3. o srednjeročnem gospodarskem in upravnem načrtu, 4. o načelu nekaterih političnih ukrepov, ki naj zajamčijo iskrenost in svobodo volitev v Alžiru«.
Zadnja seja se je začela ob 22. uri.	Skupščina se je	mo-
rala izreči o štirih resolucijah
-	—	........................posameznih skupin.
Q	~~	Skupina socialnih republi-
• a	kancev (golisti) zahteva «u-
* Un AVV n €1	7111*11 171? Alf krepe, ki naj težijo po go-
MM MU. MmMM ■	■■	M* M ■■ ■ ■ ■> spodarski in socialni integra-
ciji Alžira«.
Radikalno socialistična skupina poziva vlado, naj nadaljuje politiko, ki jo je opredelila med debato. Predložitelji posameznih re-'>»1	-	solucij 50 drug za drugim ob-
•V	a	socialistična	stranka	bo	po	važnosti	razložili	stališče svojih	sku-
'\lt^anka	v	japonskem	parlamentu	*	Voditelji	ci a i i sfi č n e' ° '■ «0 ij u c ?j e ' kp!> s u ml
*-	-	•	....	Gaborit je izjavil, da odobra-
va načrte vlade.
in asimilacijo — je Faure a-naliziral sedanji položaj, »Huda napaka bi bila. je dejal, odložiti sleherno rešitev alžirskega vprašanja, sleherno reformo v pričakovanji! vzpo-stavtve reda«. Kar se tiče vzpostavitve reda, je Faure dejal, da bo vlada dala na razpolago »vsa potrebna sredstva« vojaškim silam v Alžiru. Povedal je nato, da se je po zadnjih vpoklicih pod orožje zvišalo število efektivnih vojaških sil v Severni Afriki od 214 na 320 tisoč od katerih je večina v Alžiru. V zvezi z vojaškimi in policijskimi akcijami proti Alžircem je Faure izjavil, da vlada »ne bo dopustila niti kolektivnega zatiranja in tudi ne sistema talcev«. Analiziral je zatem
Rovna združitev
jonskih socialistov
v------------------
A
tlj: MO ,,
. <t»i ’ tj. — Japonska soli ? tč ®tranka se je po-i biti0 ružila. Do razcepitve •t^hi)1* zaradi spora
laVe?"..za japonsko-ame-Pni program, v ka-
ilo i
Vit 1951 zai’ad! tii,0 t>»«„ vPrašanjih, zlasti
N£u-*a ja
i *4vi nistvo.
8ku,
sleherno sodelo-
S'tt Previja : vi - uJeJo težnje des-.> s c8ca sleher C tatreITUni's,i in sleherno L a ne borbe ter se o-j^.Pralomeščanski in tL Voditelji levega '1 °*Htio ,.*io na številč-
v Z(lruženi stranki SH^ln* ? p°dporo japonske t(v, tla*rtuVeze’ so se odpove-kv 'siitacj-. 0 razorožitvi tn U >»irt laponske in se
tt .“ksfjj 28 idejo vzhodne-itiv>h ’	' naj združi čla-
Prttl,i.1titai^^Sprotnih zavezni-
?><mv°Vjetsk0 in ia-Sit, ko zavezništvo.
*i j,0 ittie] *oc'a'istična stranki kosi V *Potlnji zborni-“’«k ZRt)rnuCevu od skupnih
25n °rnuC1 Pa ei' 4i,- a >k.	50 in bo s tem
Wnih
"** stra”unicah po važnosti
anka,
A
i
fj
1
i
e
A
%
ti
4
t
i
i
%
%
4
<l
4
i
SSji
^ ’s56m monopolu ^ko energijo
vanje nekaterih izsledkov v tajnosti, ali da bo ena država ali skupina držav mogla imeti monopol v proizvodnji reaktorjev in atomskega o-rožja.
Avstralski delegat sir Percy Spender pa je izrazil mnenje, da v bližnji prihodnosti »ni treba pričakovati čudežev«, kar se tiče industrijske uporabe atomske energije. Po njegovem mnenju bo morda potrebnih deset let, preden bo mogoče pridobivati ceneno a-tomsko energijo. V tem času pa bi po njegovem mnenju mogla biti ugodnejša sončna e-nergija.
Predsednik ameriške parlamentarne komisije za atomsko energijo Clinton Anderson pa je izrazil mnenje, da bo ameriška proizvodnja atomskegff orožja «za nedoločeno prihod njo dobo« ostala še vedno precejšnja. Anderson, ki je govoril v Las Vegasu, je dodal, da ZDA še vedno proučujejo nove načine’ vojaške u-porabe atomske energije in se ukvarjajo z načrti in kon-
trukcijo novih vrst atomskega orožja.
lihi"1*!
ko
Na seji Zrl m'S'^e glavne rŠVn- rušenih narodov, . ‘RVa ,
It uPorah «PPaš*nje miro-Sii16 to, 6 at°mske ener-°ril V6eraj ponoči ki "StVenik dr. Horni predsednik
VV neVSke atnmcIfP
Sl'^aie
C Cld.n® more v ne_
Sk'0,ice ^er*evske atomske t, \ j
,kVLPoud9ril, da na-'v ii6 n® more v ne-V *°rivabljati samo kla-
1vi)l-v Dt-il. an in tor'j Vlla ‘odnie lahko za-n° rastož® sve‘ \ da P° enei'fi'ji- P°*
(Hi, °PU^ Predstavlja kilo-V*,0M ir!H'tenega urana
X, '«	*■>» r~-
da nobena
^	' »li
it^kup’na držav ne "t kitr|itn etl m<>nopola nad
Sl “Ma80riVOm in tudi
\tV drug,Vr!,lieVati sv°j‘h
I51ti j-. petrolejem.
Ni.SCaH8tVenik iz' {X*lektričneSe b° Pr°,Z' X hukla!! energije i . ‘VM^hičn <irne energije
:,;Sle' v katerra^Vila samo -vi - 'Dora,,... se bodo o oh rn*
S>Crazpmele
tv* h raiiskovraV 80 se nu-
<Ni,tlal]evaiania Zaiela in
. --Vala
dejal I,, največj ^babha, so a v raz-do ena
>w Rra rvs’ ,? d°kazuie V , rn.rt.ti, da lah.
'Ir
*»S0ti
°V1 ohranje-
Faure je izjavil, da vlada sprejema radikalno socialistično resolucijo, ki edina priznava zaupnico vladi. Kakor rečeno, pa je skupščina odrekla prednost tej resoluciji. Prav tako je skupščina odrekla prednost vsem ostalim resolucijam, kakor sledi; goli-stična je bila zavrnjena z dviganjem rok, socialistična s 378 glasovi proti 226, komunistična s 517 glasovi proti 100 in kmečka z dviganjem rok.
Ob 1. uri po polnoči sta alžirska neodvisna poslanca Chevalier in Blachette predložila šesto resolucijo, ki predstavlja poizkus kompromisa. Resolucija obrazložuje podrobnosti politike, ki naj v ce’oti uveljavi statut iz leta 1947 na
raznih področjih, t.j. gospodarskem, socialnem, finančnem, upravnem, in ne omenja zaupnice vladi. Zlasti zahteva resolucija, naj se zastavijo znatni napori za izboljšanje pogojev na nerazvitih o-zemljih; predlaga, «naj se ne ovira nastajanje in možnost izražanja lojalne konstruktivne opozicije, ki naj omogoči uresničenje političnega ravnotežja v skladu s francoskimi političnimi tradicijami«.
Po kratki prekinitvi se Je seja nadaljevala ob 2,50. Socialisti so sporočili, da bodo glasovali proti šesti resoluciji, ki jo podpira tudi vlada.
Skupščina Je zavrnila tudi šesto resolucijo s 319 glasovi proti 255.
Se en proces
proti furlanskim partizanom
VIDEM, 13. — V Vidmu je napovedan nov proces proti partizanom. Na jesenskem zasedanju porotnega sodišča v Vidmu bo prišel na vrsto tudi proces proti partizanom Arditu Fornaziru, Leonardu Maniasu, Aldu Zuccatu, Stanislavu Badaliču in Brunu Fagottu. Ta partizanska skupina je po obtožnici 30. aprila 1945 popoldne vdrla v zapore v Pordenonu in odpeljala 15 oseb, od katerih je bilo 11 ubitih pred zapori.
Ovadbo je vložila Evelina Canzian. vdova enega izmed ubitih, ki so vsi pripadali enotam republike iz Salo in od delkom «Brigate Nere«. Znano je, da je prebivalstvo vsega pordenonskega okoliša zahtevalo strogo kazen za tiste, ki so bili odgovorni neštetih nacifašističnih grozodejstev na tem področju.
Tudi ANPI iz Vidma
obsoja proces proti BBO
Borba proti naciiašistični tiraniji je bila ena sama in nedeljiva
VIDEM, 13. — Pokrajinski odbor ANPI (»Združenje italijanskih partizanov«) v Vidmu je na svoji sinočnji seji proučil vprašanje pripravljanja procesa proti članom Bri-ško-beneškega odreda in izdal naslednjo izjavo:
■Pokrajinski odbor ANPI iz Vidma je po časopisnih poročilih ugotovil, da sodne oblasti pripravljajo kazenski postopek proti 57 partizanom enote «Briško-beneški odred«, ki se je borila pod poveljstvom jugoslovanskega IX. korpusa, in to zaradi dejanj, izvršenih med partizansko
Predlog Villabruna-Macrelli
povzroča nove težave vladni koaliciji
Danes <pomIrItvena» srja vlade po sporu med Gonello ln Gavo Y senatu razpravljajo o olajšavah za Investicije tuj egi a kapitala
Republikansko socialni	po-
slanec Chaban-Delmas je izjavil. da odobrava reforme, ai jih napoveduje vlada, dodal pa je, da bo ta politika mogoča, »samo če bo Francija našla svoj polet in če se bodo nacionalne stranke	spo-
razumele o skupnem programu«, Zaradi tega ne more glasovati za zaupnico vladi.
Socialistični poslanec	De-
preux je podprl resolucijo svoje skupine, ki odreka zaupnico vladi. Vprašal se je, ali se bo debata zaključila s krizo ali pa s tem, da bo vlada ostala. #Naši kolegi se morajo vprašati, kako se bo končala ta knza. Bila bi povsem nepotrebna, če bi pripeljala na oblast vlado, ki bi nadaljevala isto politiko v Alžiru. Bila pa bi blagodejna, če bi privedla do drugačnih	uic
tod.«
Ob 23.30 je bila seja prekinjena in nekaj po polnoči je skupščina glasovala, ali naj radikalno socialistična resolucija, katero je podprla tudi vlada, ima prednost, S 305 glasovi je skupščina odrekla prednost tej resoluciji, za prednost pa je glasovalo 274 poslancev.
Se prej je kmečka skupina predložila peto resolucijo ki pravi, da «vladi primanjkuje avtoriteta, da bi nadaljevala .svojo akcijo v Alžiru«.
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — Diskusija o vojaških sodiščih se je v poslanski zbornici sicer včeraj zaenkrat končala, vse dokler pravosodna komisija ne bo proučila vladnih predlogov-Vendar to vprašanje še ni izginilo z dnevnega reda. Nasprotno, ponovno ga je poživila vest o zakonski pobudi poslancev Villabrune (PLI) in Macrellija (PRI), Po kateri pripadajo k oboroženim silam, kar se tiče zakonske pristojnosti, samo vojaki v aktivni službi,
V zvezi s tem zakonskim predlogom, v katerem sta se združili liberalna levica ih republikanska »trafika, je imel danes politični tajnik PLI Ma-lagodi razgovor s pravosodnim ministrom Morom. Malagodi je v razgovoru izrazil Moru bojazen, da bi ta zakonski predlog, ki izhaja od dveh predstavnikov sredinske koalicije, utegnil povzročiti razcep v sami koaliciji in da bi u-tegnil pritegniti glasove onih, ki so le iz strankarske discipline pristali na Morove spre-minjevalne predloge. Zdi se, da sta se Malagodi in Moro dogovarjala o načinu, kako bi preprečili diskusijo o predlogu Villabruna-Macrelli pred parlamentom. Verjetno bodo to poskušali doseči s tezo, da gre za tolmačenje ustave, kar zrhteva posebno proceduro. Tako o predlogu ne bi mogli glasovati že na jutrišnji seji, kot hočeta oba predlagatelja, in pred tem bi bil izglasovan' zakon o vojaških sodiščih z vladno tezo.
Vse bo odvisno od stališča predsednika poslanske zbornice Leona, ki bo moral odločiti, ali je Villabrunov in Ma-crellijev predlog s proceduralnega stališča zmožen takojšnje predložitve. Na jutrišnji seji poslanske zbornice se bo zaenkrat tudi formalno zaključila diskusija o pristojnosti vojaških sodišč. Govorila bosta oba poročevalca, Ber-linguer za manjšino in Riccio za večino, nato pa bo pravosodni minister Moro odgovoril
na Izvajanja diskutantov. Takoj nato bodo poslanci Ca-palozza, Luzzatto in Villabru-na obrazložili svoje spremi njevalne predloge,
7,a jutri je napovedana vladna seja, ki jo odlagajo že nekaj dni. V skladu s splošno prakso vidijo v tem znak. da so se nesoglasja v vladi pomirila in da gre torej za »pomirjevalno sejo«, na kateri bo prišlo do sprave med nasprotnimi stališči glede poviškov plač železničarjem in poštarjem; kot je znano, sta se glede tega predvsem udarila Gava in Gonella. Go-nella je imel danes še nekaj razgovorov o tem vprašanju; med drugim se je sestal s predstavnikom sindikalne organizacije ClSL Capugijem in s predstavniki železničarskega sindikata. Za spravo pa si je največ prizadeval Segni, ki mu je tokrat aktivno pomagal tudi Fanfani.
Senat je danes začel razpravljati o zakonskem predlogu, ki predvideva številne olajšave za investicije tujega kapitala v Italiji. Te olajšave se tičejo predvsem izvoza dobičkov. Opozicija ugovarja zakonskemu predlogu predvsem zato, ker obstaja nevarnost, da bi se z njegovimi olajšavami okoristil tudi domači kapital za nedopusten izvoz kapitalnih sredštev.
A. P.
ZDA bodo sprožile v Ženevi
vprašanje dobav orožja Srednjemu vzhoda?
Tel Aviv zanikuje ameriške trditve, da so vzhodnoevropske države ponudile orožje Izraelu ■ SZ ponudila tudi Libanonu gospodarsko in tehnično pomoč
JERUZALEM, 13.	— Neki
funkcionar zunanjega ministrstva je nocoj izjavil, da izraelska vlada nima nobenega namena kupiti orožje v državah sovjetskega bloka. V zvezi z vestmi, ki so se razširile v Ameriki, češ da so nekatere države Vzhodne Evrope ponudile orožje Izraelu, je omenjeni funkcionar izjavil, da sedaj izraelska vlada vztraja na tem, «da se prepove prodajanje orožja Egiptu, zato da se prepreči morebitna tekma v oboroževanju, toda ne misli na nakup orožja v omenjenih državah«.
V izraelskih vladnih krogih pa vendar priznavajo, da so ob raznih prilikah predstavniki CSR m drugih držav Vzhodne Evrope pri Združenih narodih nakazovali izraelskim delegatom možnost vojaških dobav. Toda Sovjetska zveza ni napravila S tem v zvezi nobenega koraka.
Egiptovski poslanik v Wa-shingtonu Ahmed Husein, ki se je včeraj vrnil iz Kaira v VVashington, je izjavil, da egiptovska vlada ne bo dovolil* »nobenemu komuni-
stičnemu strokovnjaku, da bi prišel v Egipt na podlagi sporazuma za dobavljanje orožja, ki ga je Egipt sklenil«. Dodal je, da namerava Egipt ohraniti prijateljstvo z ZDA in želi še dalje dobivati ameriško gospodarsko pomoč. Izjavil je, da bo to mogoče, če bodo hoteli Američani razumeti, da je Egipt kupil orožje od CSR šele tedaj, ko je videl, da ne more dobiti tega, kar je hotel, od zahodnih držav, in da namerava uporabljati to orožje samo v obrambne namene.
Na koncu je Husein izjavil, da nakup orožja v CSR ne pomeni, da je Egipt zavzel stališče v »hladni vojni« ali pa da bo «dovolil komunistično delovanje v Egiptu«.
Sovjetska zveza je ponudila povečanje trgovinske izmenjave tudi Libanonu, Danes je sovjetski poslanik v Beyrutu imel kratek razgovor z libanonskim ministrskim predsednikom, kateremu je sporočil, da bi bila Sovjetska zveza pripravljen* nuditi I^ibanonu
tudi gospodarsko in tehnično pomoč, ki bi jo ta potreboval.
Danes so tudi javili, da je egiptovska vlada znižala od 19 na 18 let starost za poklic na nabor. Zanikuje pa, da je ta ukrep v zvezi z napetostjo na Srednjem vzhodu
V Parizu je francosko zunanje ministrstvo sporočilo, da so bili francoski poslaniki v Iraku, Siriji, Libanonu, Jordanu in Izraelu pozvani ua posvetovanje v Pariz. Prihod nji teden je bodo udčležili sestanka, ki mu bo predsedoval zunanji minister Pinay in na katerem bodo obravnavali zadnje dogodke na Srednjem vzhodu.
Medtem javljajo iz Washing-tona, da 50 ZDA baje sklenile sprožiti vprašanje dobave orožja iz držav sovjetskega bloka državam Srednjega vzhoda na prihodnji konferenci štirih zunanjih ministrov v Ženevi. O tem so baje govorili na današnji seji ameriškega sveta za varnost, ki ji je predsedoval Nixon. Zatrjuje se, da so o tem govorili po izrecnem navodilu predsednika Eisenhowerja.
Brenianoue izjaue
o ženevski Konferenci in honnskem staliSču
BONN, 13 — Zunanji minister von Brentano je imel danes prvo tiskovno konferenco po svojem povratku iz ZDA.
Ena izmed najvažnejših izjav zahodnonemškega zunanjega ministra je ta, da jej »za zvezno vlado danes kot 1 poprej nesprejemljivo, da bi bila v Ženevi bonnska vlada postavljena na isto raven kot pankoivska vlada«.
Brentano je zatrdil, da je prepričan, da se bo »popolno posvetovanje« z zahodno-nemško vlado, do katerega je prišlo po zaslugi njegovih nedavnih razgovorov v ZDA, nadaljevalo tudi med ženevsko konferenco, in nato dejal, da se »zaradi prizadevanja zvezne vlade ženevska konferenca začenja z nedvoumno pobudo Zahoda, se pravi, 1 konkretnimi predlogi Sovjetski zvezi tako za nemško združitev kot za istočasni načrt kolektivne varnosti«.
»Ne bo odveč ponoviti, je dodal minister, da se tako trije zahodni zunanji ministri kot jaz popolnoma strinjamo, da je rešitev vprašanja nemške razorožitve neločljiva od rešitve vprašanja varnosti in brez te neločljivosti ni mogoča rešitev obeh vprašanj.«
»Nihče ni bolj kot mi zainteresiran na pomiritvi,« je takoj nato dodal von Brentano. »Pojasniti pa moramo in obenem opozoriti, da se ne gre po pravi poti, če se ne reši vprašanje nemške združitve. To pomeni, da se ne sme iskati pomiritev z nečim, kar bi bilo podobno tragičnim izkušnjam iz Muenchena iz leta 1939.»
q nedavnem sporazumu med ZSSR in vlado Vzhodne Nemčije je von Brentano dejal, da integritete Berlina ni mogoče načeti. Nato je Brentano zagotovil, da Adenauerjevi stiki v Moskvi s sovjetskimi državniki niso pri zavezniških vladah povzročili nobenega vznemirjenja in da morebitna obnovitev diplomatskih odnosov med Bonnom in Moskvo ne bo v nobenem smislu vplivala na zahodnonemško poli-
tiko, kl bo ostala nespremenjena, ker to je življenjski interes Nemčije. Na vprašanje nekega novinarja je minister nato izjavil, da ničesar ne vedo o tem, da bi načrt varnostnega sistema, ki bo predložen v Ženevi, govoril o meji na Odri in Niži. Dodal je, da se je nemška vlaaa «slovesno odpovedala uporabi sile tako za rešitev vprašanja združitve kot za rešitev vprašanja revizije te meje«, da pa #zvezna vlada nikoli ni priznala te meje«.
Brentano je zaključil z izjavo, da optimizem zahodnih velesil v zvezi z bližnjo ženevsko konferenco ni nič večji od bonnskega, da pa «vsi pričakujejo konkreten predlog tudi od Sovjetske zveze«.
Prihodnji teden se bodo v Parizu začeli razgovori o vzpostavitvi diplomatskih odnosov med bonnsko zvezno republiko in Sovjetsko zvezo. Pogajala se bosta nemški veleposlanik von Maltzan in sovjetski veleposlanik Vinogradov. V zvezi s tem zavračajo v zahodnonemških uradnih krogih možnost, da bi bil sedanji sovjetski veleposlanik pri vzhodnonemški vladi obenem akreditiran kot veleposlanik pri bonnski vladi, kajti to bi pomenilo isto kot posredno bonnsko	priznanje
vzhodnonemške vlade.
Kot možnega prvega zahodnonemškega veleposlanika v Moskvi imenujejo	sedanjega
veleposlanika v Tokiu Hansa Krolla. ki je bil več let veleposlanik v Beogradu. Kot sovjetskega veleposlanika v Bonnu pa najpogosteje imenujejo sedanjega namestnika sovjetskega zunanjega ministra Semjonova, bivšega sovjetskega visokega komisarja v Ber-linu.
Uradno poročilo	o Adena
uerjevi bolezni pravi, da se kanclerjevo stanje	boljša in
da se je temperatura ponovno znižala.
Na obmejno postajo Her-
leshausen je prispela danes spet precejšnja skupina bivših nemških ujetnikov, ki so bili izpuščeni iz ZSSR. Po izjavi obmejnih oblasti šteje skupina »dokaj več« kot 600 oseb, kolikor so jih pričakovali za danes.
Kulturni sliki med FLRJ in ~
SOFIJA, 13 — Dvodnevni razgovori med zastopnikoma jugoslovanske koncertne a-gencije in odbora za kulturne jn prijateljske stike Bolgarije z inozemstvom so se končala s sporazumom o medsebojnih gostovanjih umetni* kov. Po tem sporazumu bodo že v tej koncertni sezoni gostovali v Jugoslaviji razni bolgarski umetniki, med njimi državni ansambel narodnih pesmi in plesov, v Bolgariji pa bodo nastopili jugoslovanski pianisti in dirigenti gostoval pa bo tudi folklorni ansambel »Taneč« iz Skoplja.
Sovjetski parlamenlarei v Spl
BEOGRAD, 13 — Sovjetska parlamentarna delegacija je danes na poti po Jugoslaviji prispela iz Dubrovnika v Kotor, od koder je odpotovala z avtomobilom na Cetinje in v letovišče Miločer, kjer jc predsednik narodne skupščine Crne gore Blažo Jovanovič priredil kosilo. Zvečer se je sovjetska parlamentarna delegacija vrnila z ladjo v Kotor, od koder bo odpotovala v Split.
vojno. Odbor ugotavlja, da to nikakor ne prispeva k mednarodni pomiritvi in k obnovitvi ozračja miru in sodelovanja med narodi, zlasti med italijanskim in Jugoslovanskim ljudstvom. Prav tako ne koristi tem ciljem podpihovanje in zaostritev trenj z velikimi sodnimi procesi zaradi dejanj in dogodkov partizanske vojne, pri čemer se ne upoštevajo potrebe obseg in predvsem ostrina skrajno ostre borbe ki ni poznala me ja, proti krvoločnemu sovražniku. Ta borba se Je vključila v veliko osvobodilno giba nje narodov proti nacifašistič-nemu barbarstvu ter za neod. visnost in ozemeljsko nedotakljivost lastne domovine in za spoštovanje vseh ostalih narodov.
Odbor opozarja, da dejstvo, da se Je kdo boril pod poveljstvom Jugoslovanskih partizanskih enot in pod tem poveljstvom iz vršil vojna dejanja proti nacifašizmu, gotovo ne mor.e pomeniti razloga za sodne obtožbe, če se noče narediti procesa proti samemu odporniškemu gibanju, in da to tudi ne more spremeniti narave vojnih dejanj in jih po absurdu degradirati na raven navadnih zločinov, kajti narodnoosvobodilna borba zatiranih narodov proti naet-fašistični tiraniji, povsod In kjerkoli, je bila ena sama in nedeljiva.
Odbor opozarja nadalje, da so se mnogi italijanski partizani Junaško borili v vrstah herojskih Jugoslovanskih partizanskih enot in da člen 16 mirovne pogodbe prepoveduje preganjanje in vsakršno nadlegovanje italijanskih državljanov, tudi pripadnikov oboroženih sil, ki so izrazili simpatijo ali delovali v korist stvari zavezniških in pridruženih narodov .
Odbor poudarja končno, da podpihovalna akcija določenega tiska v zvezi s procesom proti tako imenovani »Beneški četi« spominja na protiparti-zanske kampanje ob tolikih in tolikih procesih, ki so bili v zadnjih letih naperjeni proti italijanskemu odporniškemu gibanju«.
Monnet poslal raznim osebnostim pismo, v katerem jih vabi, naj se pridružijo pripravljalnemu odboru. Danes je Monnet objavil besedilo tega pisma in prvi seznam 0-sebnosti. ki so sprejele njegovo pobudo. Večina teh o-sebnosti predstavlja politične ali sindikalne organizacije, ki so jih določile v ta namen.
Kot pravi Monnet v svojem pismu, bo glavna naloga odbora, da zagotovi enotnost akcije včlanjenih organizacij, da se s skupnimi pobudami uresničijo Združene držav* Evrope. Pri tem se bo odbor naslanjal na resolucijo, ki je bila sprejeta 2. junija na konferenci v Messini.
Messinska resolucija zahteva predvsem proučevanje naslednjih vprašanj:	razširitev
osnov gospodarskega razvoja udeleženih držav, zlasti z uporabo atomske energije, postopno uresničevanje skupnega evropskega tržišča in vskla-ditev socialnih politik v posameznih državah.
V ta namen ni dovolj samo sodelovanje z vladami, pravi Monnetovo pismo, temveč bi morale države del svoje oblasti prepustiti evropskim zveznim ustanovam, potrebno bi bilo tudi zagotoviti čim tesnejšo pridružitev Velike Britanije. Kot prvi zametek Združenih držav Evrope pa naj bi služila evropska skupnost premoga in jekla, ki bi za začetek morala dobiti pooblastila, da razvije svoio akcijo na socialnem področju.
Prvi sestanek pripravljalnega odbora bo v novembru
Akcija Jeana Monneta
za Združene države Evrope
PARIZ, 13. — Jean Monnet. bivši predsednik visoke oblasti evropske skupnosti premoga in jekla, je dal pobudo za ustanovitev akcijskega odbora za Združene države Evrope. V ta namen je
Belgijski katoličani zopet povzročajo nerode
LOUVEN, 13 — Zupan mesta Louven je prepovedal zbiranje v skupinah več kot pet oseb v središču mesta zaradi spopadov, ki so bili danes med policijskimi agenti in skupinami katoliških študentov. ki so protestirali zaradi znižanja podpore katoliškim šolam.
Potreba razširitve trgovine
med evropskim vzhodom in zahodom
V Ženevi se je končalo zasedanje odbora za razvoj trgovine med vzhodno in zahodno Evropo • Doslej je bil dosežen znaten napredek, perspektive za prihodnje leto so še boljše, vendar bo treba odstraniti še innogo ovir
ŽENEVA, 13 — Včeraj se je končalo četrto zasedanje odbora ža razvoj trgovine med vzhodno in zahodno Evropo. Zasedanja se je udeležilo 24 držav, med delom odbora pa je prišlo predvsem do dvostranskih posvetovanj med posameznimi vzhodnimi in zahodnimi deželami, zlasti med državami istih zemljepisnih področij.
Rezultati trgovinskih pogajanj so zaenkrat še tajni.
Med vprašanji, o katerih so razpravljali, so med drugim razvoj trgovine med Vzhodom in Zahodom v lanskem letu, dolgoročne trgovinske pogodbe, izboljšanje plačilnih sporazumov, poenotenje splošnih prodajnih pogojev ter vprašanja arbitraže in organizacije velesejmov in trgovskih razstav.
Glede trgovine med Vzhodom in Zahodom so predstavniki posameznih dežel ugotovili, da je bil sicer dosežen bistven napredek, da pa so še vedno številne gospodarske, administrativne in tr-govinsko-politične ovire, ki preprečujejo hitro povečanje odnosov med obema deloma Evrope, Posebno pozornost so posvetili možnosti, da se postopoma odpravijo ovire za uvoz in izvoz. Perspektive za leto 1956 kažejo po splošnem mnenju na povečanje izmenjave med evropskim vzho-, dom in zahodom.
Odbor je z zadovoljstvom ugotovil, da govori tretja točka navodil, ki so jih štirje veliki dali na ženevski konferenci svojim zunanjim ministrom, o «razvoju odnosov med Vzhodom in Zahodom«.
Pearsonom, ki se je po razgovorih z Molotovom iz Moskve odpeljal na Krim, kjer je Hruščev na dopustu. O razgovorih med Pearsonom in Molotovom je bilo včeraj v Moskvi izdano skupno poroči-
Kubičkova zmaga skoraj gotova
RIO DE JANEIRO, 13. — Zadnji podatki o brazilskih predsedniških volitvah so sledeči: Kubiček 2,787.278 glasov, Tavora 2.389.010. Za podpredsedniško mesto: Goulart 3 milijone 208.909, Campos 2 milijona 998.171.
Kubiček, ki bo skoraj gotovo postal predsednik Brazilije in ki je kandidat socialdemokratske, laburistične in republikanske stranke in ki ga podpirajo tudi komunisti, bo lahko razpolagal z znatno večino v obeh zbornicah parlamenta.
Nekateri predstavniki socialne progresisticne stranke (konservativne) so dali razumeti, da so njihovi predstavniki v parlamentu pripravljeni na sporazum s poslanci, ki so naklonjeni Kubičku.
BEOGRAD, 13 — V Beogradu se bodo 25. oktobra pričela pogajanja med Jugoslavijo in Bolgarijo za ureditev poštno-telefonskega prometa. Na pogajanjih bodo razpravljali tudi o vprašanjih za sklenitev ožje poštno-telegrafske konvencije, ki bo zajela tudi brzojavno in telefonsko služ* bo.
Pomembna so bila poga- ki med drugim napovedu-
janja zlasti za dolgoročne trgovinske pogodbe. Izvršenih je bilo več revizij in izpopolnitev blagovnih seznamov. Posebna skupina finančnih izvedencev je proučevala plačilne sporazume in sestavila priporočila, ki se zlasti tičejo razširitve možnosti večstranskih kompenzacij. Zlasti so finančni izvedenci priporočili za lažjo izvedbo trikotni-ških kompenzacijskih sporazumov, da bi vlade pri sklepanju dvostranskih sporazumov vnesle vanje določila, ki bi omogočila širše kompenzacije.
Odbor je poleg tega izrazil željo po večji izmenjavi informacij z deželami ostalih celin, da bi se tudi z njimi izboljšala trgovinska izmenjava.
HruSCev vabi Pearsona k izstopu iz NATO
MOSKVA, 13. — Prvi sekretar CK KP ZSSR, Nikita Hruščev je imel včeraj štiriurni razgovor s kanadskim zunanjim ministrom J-esterjem
je začetek razgovorov za razširjenje trgovinskih odnosov med obema deželama.
V razgovoru s Pearsonom je Hruščev predvsem ostro kritiziral NATO in dejal, da se zdi, kot da bi se ZDA, Velika Britanija in Kanada z atlantsko organizacijo pripravljale povzročiti novo razdejanje v Sovjetski zvezi. Hruščev je tudi svetoval Pearsonu, naj Kanada zapusti atlantsko zavezništvo in dejal, da ni prvič v zgodovini, da se neka dejansko napadalna organizacija imenuje obrambna.
Ta napad na NATO je Hruščev spregovoril v prvih petnajstih minutah razgovora, ko so bili navzoči tudi kanadski novinarji, ki so obenem s svojim zunanjim ministrom na obisku v ZSSR. Pearson je odgovoril, da obstaja možnost, da bi Kanada zapustila atlantsko zavezništvo, da pa je na drugi strani potrebno, da bi ZSSR «opustila določene stvari«. «Katere?» je vprašal Hruščev. Pearson je nato pokazal na novinarje in s tem namignil, da bi bilo bolje, ko b' se razgovor o tako kočljivi zadevi nadaljeyal zasebno.
Atenska drama v Zagrebu
BEOG RAD, 13 — Komisija za kulturne zveze z inozemstvom je priredila nocoj » Beogradu sprejem na čast članom grškega dramskega gledališča, ki je na gostovanju v Jugoslaviji, Sprejema so se med drugim udeležili tuda podpredsednik zveznega izvršnega sveta Rodoljub Colako-vič, rektor beograjske univerze Djuričič ter številni drugi javni in kulturni delavci in zastopniki diplomatskega zbora. Nocoj so grški umetniki prikazati tunpidovo sHeku-b0». Atensko dramsko gledališče bo iz Beograda odpotovalo na gostovanje v Zagreb,
ATENE, 13. — Kralj Pavel je danes odpotoval iz Aten v Avstrijo, kjer bo preživel svoje letne počitnice.
VCeraj sestanek Townsenil-Margaret
LONDON, 13. — Kakor J* znano, se britanska javnost že dolgo časa ukvarja 7 ugibanji, kako bo z morebitno po-roko kraljičine sestre Margaret s polkovnikom Townsendom Danes pa se je Tovv.nsend nepričakovano sestal s kraljico Elizabeto in njeno sestro Margaret v palači Clarence House v. Londonu.
PRIMORSKI DNEVNIK
— a —
14. oktobf'
MFONINMHI ItVKVI
I«ta
1895 rojen Josip Vidmar, predsednik Slovenske akademije znanosti In umetnosti.
Na danačnji dan je bil
rldmar,
Danes, PETEK M. o1?'*”
Kalista, Nostrana $ Sonce vzide ob 6.18 in'	■	j^ju
17.23. Dolžina dneva ll-Wj ,6.J3. Vzide ob 4,50 in zatone a Jutri, SOBOTA IS. oktoOT Terezija, Radislav
IZIDI VOIJTKV v tovahsimkk odbobk sv. mahka I* tovabmk hthojkv
Delavska zveza je ohranila med delavci obeh obratov absolutno večino glasov
Y ladjedelnici Nv. Marku je dobila 64.41 odftintku glanov delavcev, v Tovarni strojev pa 60.42 odstotka - Zgubila pa je v Tovarni strojev predstavnika uradnikov
*e niso niti zdaleč uresničili njeni upi, ker je pričakovala, da bo zmagala tudi med delavci. ker se je pač spominjala volilnih rezultatov v Tržiču, kjer je prišla CGIL tudi med delavci v manjšino. Na vsak načlrt so voditelji Delavske zbornice nad rezultati razočarani, ker jim vsa podpora in pritisk delodajalcev nk delavce nista pomagala do zmage.
Snoči okoli polnoči so sindikalne organizacije sporočile dokončne rezultate volitev tovarniških odborov v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev.
V ladjedelnici Sv- Marka je od 2.480 delavcev, volilnih u-pravičencev. glasovalo 2.416 delavcev ali 97,42 odstotka.
Od teh je bilo veljavnih 2.348 glasovnic, 35 je bilo belih, ostale pa so bile neveljavne.
Delavska zveza je dobila 13.370 glasov ali 64,41 odstotka, Delavska zbornica pa 7.387 glasov ali 35,59 odstotka. Delavska zveza je zato dobila v tovarniškem odboru 6 sedežev,
Delavska zbornica pa tri. Potemtakem sta obe sindikalni organizaciji, kar se sedežev tiče, ohranili iste pozicije, ki sta jih imeli doslej in ki sta si jih pridobili na zadnjih volitvah leta 1953.
Za uradnike v ladjedelnici Sv. Marka pa veljajo naslednji podatki: Od 537 uradnikov, ki so imeli pravico voliti, jih je volilo 517 ali 96,97 odstotka. Veljavnih glasovnic je bijo 502, 9 je bilo belih, ostale pa neveljavne, Za Delavsko zvezo je bilo oddanih 112 glasov, za Delavsko zbornico pa 891. Delavska zbornica je zato dobila oba sedeža uradnikov v tovarniškem odboru in ohranila s tem iste pozicije, kot jih je imela od zadnjih volitev dalje.
V Tovarni strojev je od 1.629 delavcev volilo 1583. Veljavnih glasovnic je bilo 1.531, belih 22. neveljavnih 30. Glasovalo je 97,17 odstotka delavcev. Delavska zveza je dobila 6.376 glasov ali 60,42 odstotka, Delavska zbornica pa 4.261 glasov ali 39 58 odstotka.
Tako je dobila med delavci Delavska zveza 4 sedeže. Delavska zbornica pa 3 sedeže.
Od 353 uradnikov jih je volilo 341 Sji 96,67 odstotka, veljavnih glasovnic je bilo 326, belih 6, neveljavnih pa 9. Delavska zveza je dobila 104 glasove ali 16,05 odstotka, Delavska zbornica pa 543 glasov ali 83.95 odstotka.
Iz teh podatkov se vidi, da i	...	i-.. ,.i
je Delavska zveza med delav- |)ai. ZVCZe pOfTIOtSCdKOV (rILMj
Stavkovno qibanje petrolejskih delavcev
Tajnik SILP Trespidi je poslal sindikatu petrolejskih delavcev Delavske zveze brzojavko, v kateri sporoča da so se zaradi nepopustljivosti delodajalcev. ki vztrajajo komaj na 2 odstotkih izboljšanja minimalnih mezd, razbila pogajanja za sklenitev nove delovne pogodbe. Vsi sindikati so sklenili, da napovedo 48-tirno stavko po vsej državi. Cas stavke bodo določili kasneje.
• * *
Delavska zveza je v rafineriji Aquila zahtevala doklado za menzo ob praznikih, dopustih itd. Delavcem pritiče 45.252 lir zaostankov te doklade, pod-uradnikom 48.72(1 lir, uradnikom pa 50.507 lir .
Zahleve delavcev podjelja Slock
Sindikat delavcev živilske industrije je ponovno interveniral prt ravnateljstvu podjetja Stock z zahtevo, naj podjetje prizna delavcem in delavkam kvalifikacije, ki jim pritičejo za delo, ki ga opravljajo. Ti delavci in delavke so doslej izgubili že precejšnje vsote, ker jim se niso priznali ustrezne kvalifikacije. Hkrati je sindikat zahteval tudi izplačilo doklade za menzo.
Ustanovitev začasnega odbora
ci v obeh obratih ohranila absolutno večino glasov, to je v ladjedelnici Sv. Marka skoraj ave tretjini, v Tovarni strojev pa nad 60 odstotkov. Zgubila pa je predstavnika med uradniki v Tovarni strojev. tako da med uradniki sploh ni več zastopana. Delavska zbornica je pridobila nekaj glasov tudi med delavci Tovarne strojev, vendarle
Tržaški odsek Italijanske zveze pomorščakov (FILM) je izdal poročilo, ki pravi: «Po odstopu tajnika tržaškega odseka FILM kapitana Bace‘4 Mathlona iz enotne federacije pomorščakov je skupina pomorščakov sklenila ustanoviti začasen vodilni odbor, da bo nadaljeval sindikalno in organizacijsko dejavnost krajevne.
ga odseka FILM, ki je ostal brez sedeža in voditelja.
Začasni odbor je že navezal stike z osrednjim tajništvom federacije za uradno priznanje in namerava čimprej poskrbeti za nove prostore za tukajšnji odsek te slavne enotne organizacije pomorščakov.
Začasni vodilni odbor poziva vse pomorščake, naj ostanejo navezani na svojo federacijo in na CGIL ter sporoča, da bo čimprej sklical skupščino pomorščakov, vpisanih v sezname tržaškega pristaniškega poveljstva, ter pomorščakov, ki potujejo skozi naše pristanišče. Skupščini bo prisostvoval pred-stanik osrednje organizacije*.
Tržaški odsek sindikat pomorščakov dejansko že dolgo ni več deloval, ker je kapitan Mathion zanemarjal svoje dolž. nosti. Pred kratkim pa je sploh zapustil svoj sedež. To je sto-
ril zato, ker se zdi, da namerava ustanoviti nov, razbijaški sindikat.
Odpusti v podjetju Cidonio
Podjetje Cidonio, ki opravlja gradbena dela v novem suhem doku Tržaškega arzenala, je odpustilo 25 delavcev brez predhodne odpovedi službe. Podjetje ni hotelo plačati odpuščenim delavcem, ki živijo izven našega področja, potnih stroškov. Zato je sindikat gradbene stroke Delavske zveze interveniral.
Skupščina delavk mater
Danes ob 17. uri bo na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta št. 2 skupščina delavk-mater. ki jim INAM dolguje povračila na podlagi zakona št. 860.
RAZNARODOVALNE POSTOJANKE SE ŠIRIJO
Italijanska šola tudi v Bol juncu?
Zaskrbljenost ljudi zaradi .nasvetov* in .opozoril", s katerimi privabljajo slovenske otroke v italijansko Solo
Vse kaže, da so ae pristojne.
pa tudi nepristojne oblasti letos lotile z vso vnemo ustanavljanja italijanskih šol v slovenskih vaseh. Kakor smo pred dnevi poročali, so zdaj italijanske šole že v 14 sloven. venskih vaseh (Štivan, Devin, Sesljan, Nabrežina, Mavhinje, Sv. Križ, Prosek, Opčine, Kati-nara, Sv. Barbara, Štramar, Domjo, Ricmanje in Bazovica). Tem šolam moramo prišteti še ustanove «11 villaggio del fan-ciullo* na Opčinah in italijansko šolo za ezule v Padričah.
Včeraj smo objavili vest, da nameravajo oblasti tudi v Dolini ustanoviti italijansko šolo in da so v ta namen že določili učilnico v prostorih tamkajšnje slovenske osnovne šole. Včeraj pa smo zvedeli, da oblasti poskušajo ustanoviti italijansko šolo tudi v Boljun-
V OKVIRU GOSPODARSKIH NACHT0V ZA FINANČNO LETO 1955-56
199 MILIJONOV ZA JAVNA DELA PO VASEH SLOVENSKIH OBČIN
Uevinsko-nabrežinska občina bo med drugim zgradila zavetišče, zgo-niška šolo, dolinska otroški vrtec, repentaborska pa dogradila cesto
Kakor smo že pred časom poročali je generalni vladni komisariat v Trstu odobril razna javna dela v tržaški in podeželskih občinah ter nakazal denarna sredstva za po-samei.V občine. Za gospodarski načrt od julija 1955 do junija 1955 so za nabrežinsko občino odobrili skupno 73 milijonov lir za sledeča javna dela: zadnji obrok za gradnjo nove šole v Sesljanu (7 milijonov lir); arugi in zadnji obrok za nov otroški vrtec v Nabrežini (11 milijonov lir); napeljava vodovoda v Devinu od glavne ceste na postajo (1,5 milijonov lir); asfaltiranje ceste Vižovlje-Mavhinje
tev raznih občinskih poti, u-reditev razgledne točke v Sesljanu, izkop jarkov za vodovodne napeljave, ureditev kanalizacije po vasi in v občinski klavnici v Nabrežini, nasadi dreves ob Občinskih poteh ter razna druga manjša dela.
Za dolinsko občino je bilo nakazanih skupno 62.205.000 lir za sledeča javna dela: za povečanje osrtovne šole v Ric-manjih in zgraditev otroškega vrtca (7,5 milijonov lir); 0-menjena vsota bo služila samo za nabavo materiala. Za ilovršitev javnega kopališča v Uoljuncu je bilo odobrenih 5 milijonov lir; Za ograjo pri
(8.5 milijonov lir); asfaltira-1 otroškem vrtcu v Dolini 1,5
nje ceste Sempolaj-Frečnik (3 milijone lir); popravilo cest v Nabrežini (2 milijona lir); gradnja poslopja za zavetišče slarih,in bolnih -(40 mijijonov lir).
7.a dela v okviru ustanove SELAD je bil za omenjeno občino odobren delovni načrt v znesku približno 44 milijonov lir, za popravo in uredi-
TISKOVNA KONFERENCA NA SEDE20 TRŽAŠKIH PADALCEV
Ugotovitve padalske zveze
o vzrokih nesreče v Barkovljah
Glavni vzrok naj bi bil v tem, da so padalci skočili iz letala izven v naprej določenega prostora * Zakaj niso skokov prepovedali ?
Sinoči je bila na sedežu tržaške sekcije italijanske padalske zveze tiskovna konferenca v zvezi z nedeljsko padalsko prireditvijo v Barkovljah, ki se je tako tragično končala in je zahtevala dve smrtni žrtvi. Medtem ko je padalka Nidia Rasura umrla med prevozom v bolnišnico, pa padalca prof. Miceua sploh še niso našli, kajti še predno so prišli reševalni čolni na kraj. kjer je padel v morje, je Miceu izginil pod morsko gladino.
Predsednik in podpredsednik tržaške sekcije padalske Zveze sta na tiskovni konferenci skušala dokazati, da se nesreča ni zgodila zaradi slabe organizacije prireditve ali pa zaradi nepripravljenosti padalcev, temveč zaradi nekaterih drugih vzrokov, ki sta jih tudi nakazala, glede katerih pa nista mogla, vsa; tako sta izjavila, nuditi bolj podrobnih podatkov, ker je preiskava v teku m ker stvar zanima predvsem vojaške organe.
Na osnovi preiskave tržaške sekcije padalske zveze in na osnovi nekaterih fotografskih in filmskih posnetkov, je odbor zveze v Trstu prišel do zaključka, da je treba iskati vzroke nesreče predvsem v naslednjih ugotovitvah:
1 skoki so bili prenizko izvedeni, kar je povzročilo težave pri odpenjanju zasilnega padala, ki je lahko oviralo gibanje oseb v morju in s teni onemogočilo uporabo rešilnega pasa;
2. skok iz letala daleč izven-v naprej določenega prostora
Morska površina kamor bi morali padalci skočiti je bila predhodno določena, in sicer med kontovelskim portičem in javnim kopališčem »Topolino*. To področje je obsegalo 700 metrov od obale proti odprtem morju in 1200 metrov med obema omenjenima točkama. Po podatkih padalske zveze pa so se padalci tpu-stili Iz letala izven tega dp-ločenega področja. Skoki iz letala so se izvedli iz višine 15o metrov namesto določenih 300 metrov, medtem ko Je bilo letalo 1000 metrov naprej od sredine določenega prostora za fkoke in 1200 metrov južno-zapadno od barkovljan-ske obale.
Reševanje padalcev je bilo onemogočeno iz sledečih vzrokov;
1. veter je potegnil padalce okrog 1000 metrov daleč od kraja, kjer so padli v morje;
2. policijski čolni, namenjeni reševanju padalcev, so bili daleč od točke, kjer so ti
Iz gornjih ugotovitev lahko zaključimo naslednje:
1, gotovo je, da organizacija padalske prireditve, ki je bila v rokah vojaških funkcionarjev, ni delovala, kar nam
padl.‘..	*	dokazujejo	skoki,	izvedeni	ta-
na poprej določenem kraju za skoke-
3. neugodne vremenske razmere in razburkano morja na področju, ki ni bilo določeno za skoke.
Poročilo predsednika tržaške sekcije tudi zagotavlja, da so bili rešilni pasovi vsi v dobrem stanju, kar so ugotovili padalci sami ob vstopu v letalo.
Končno poročilo poudarja, da je odgovornost za izvedbo skokov in za letalske polete prevzela vojaška oblast. Od trenutka, ko je tržaška sekcija padalske zveze dobila od odgovornih ministrstev in od krajevnih oblasti dovoljenje za prireditev, je vso odgovornost prevzela vojaška oblast.
Na osnovi teh ugotovitev se je razvila obširna razprava, na kateri so časnikarji in nekatere druge osebe, ki so bile na konferenci, ugotovile predvsem, kako je bilo mogoče, da je kap. Gam-barotta. ki je bil na kopnem odgovoren za skoke, sploh dovolil odskok, ko je videl, da je bujrja stalno rastla, da so bili sunki vedno močnejši, kar »o mu nenehno sporočali iz vremenoslovnega zavoda in iz vojaškega hidroskala. U-gotovljeno je bilo, da so sunki burje pred izvedbo skokov in ob skokih dosegli do približno 70 km na uro.
Drugo vprašanje, ki je baje pri tej nesreči najvažnejše, je, zakaj se skoki niso izvedli na določenem kraju in ne tako daleč od cilja in od obale. Ugotovljeno je bilo tudi, da so bili skoki Izvedeni na področju, kjer najbolj piha burja. Predsednik tržaške sekcije je izjavil, da oni na to ne morejo odgovoriti kajti preiskavo vrši vojaška o-blast Hkrati pa je treba o-meniti. kar so povedali padalci sami, da rešilni pasovi, ki jih sicer uporablja italijanska vojska, niso bili prav v dobrem stanju. Od sedmih rešilnih pasov eden sploh ni deloval, eden je puščal zrak, da ga je moral padalec nenehno z usti napihovati, medtem ko pas izginulega prof. Miceua gotovd ni deloval, če se Je nesrečnež’ potopil.
ko daleč od določenega cilja;
2. kap. Gambarotta, ki je na kopnem vodil odskok, bi moral skoke prepovedati, ko je imel točne podatke o močnem vetru;
3. dolžnost tržaških organizatorjev bi bila, čeprav izjavljajo, da pri skokih niso imeli nobene pristojnosti, da bi morali na en ali drugi način vplivati na vojaške osebnosti, da se prireditev zaradi močne burje prepreči.
milijonov lir; za gradnjo vodovoda na Jezčro 14 milijonov lir; drugi obrok 5 tnilijohbv lir za popravilo ceste po vasi v Ricmanjih; za, asfaltirale ceste Domjo-Log 6.5 milijonov lir; za razširitev ceste po vazi v Mačkovljah 5 milijonov lir; za zgraditev pralnice v Prebenegu 2 milijona lir; za večja popravila v šoli na Pesku 2,5 milijonov lir, za prekritje dolinske šole 6 milijonov lir; za ureditev starih studencev v Dolini, Borštu in Ricmanjih 7,5 milijonov lir.
Dolinska občina potrebuje zdaj 80 stanovanj; občinska u-prava je zaprosila za 42 milijonov lir, da bi lahko zgradili 3 stanovanjske hiše, toda1 generalni vladhi komisariat tega ni upošteval, češ da sta miljska in tržaška občina glede tega bolj potrebni.
Zgoniška občina je za javna dela dobila skupno 46 milijonov lir. Več kot polovico tega denarja bodo porabili za gradnjo nove šole v Zgoniku, za kar je predvidenih 25 milijonov lir izdatkov.. Staro šolo pa bodo popravili in preuredili v stanovanja za učitelje. Ta dela bodo veljala 3 milijone lir- Nadalje bodo 1 milijon lir porabili za dokončno ureditev ambulante v Saležu, 6 in pol milijona lir za gradnjo novega kopališča v Zgoniku, 6 milijonov lir za popravilo t* asfaltiranih cist, 3 milijone lir za od tankov poškodovane ceste ten en in pol milijona lir z« napeljavo telefona v Briačike.
V jfgoniški občini pa ostaja še vedno odprto vprašanje cest. Medtem ko je sosednja repentaborska občina domala vsa asfaltirana (sedaj bodo popravljali cesto do meje z
1/ČtMJ POPOLDNI1 Rt PR0ME1ME NESREČE
Smrtna nesreča mladeniča hi je z lamhretn trčil v avlo
Avtomobilist povozit pešca, ki je hotel ptekoračiti cesto v Sesljanu • Prometna nesreča na Honhonetski vzpetini
zgoniško občino), so ceste v zgoniški občini razen nekaj kilometrov v obupnem stanju. Prav gotovo je, da ne bo nihče zašel v vasi te občine, ko pa vodijo lepe in asfaltirane cčste v vse mogoče druge predele.
Za repentaborsko občino je bilo določenih skupno 17,1 milijonov lir za sledeča javna dela; popravilo treh kapelic (100.000 lir); razširitev in asfaltiranje ceste Veliki Re-pen-meja z zgoniško občino (10 milijonov lir); za ureditev asfaltiranih cest in ureditev obcestnih jarkov 2,5 milijonov lir; za popravilo asfaltiranih cest 2 milijona lir! za izko-panje jarkov za napeljavo vodovoda po vaseh 2,5 milijonov lir.
Za razna deia v okviru u-stanove SELAD je bilo določenih 4.830 milijonov lir, S tem denarjem bodo poskrbeli za vzdrževanje cest, bodo napravili stopnišče pred županstvom in popravili zid od re-pentabrski cerkvi.
Skupno je bilo za razna javna dela po slovenskih občinah nakazanih 198.600.000 lir.
cu. Povedali so nam namreč, da so te dni bili po nekaterih vaseh dolinske občine najviiji predstavniki šolske oblasti, da so si ogledali že obstoječi italijanski šoli pri Domju in v Ricmanjih, nato pa še druge šolske zgradbe. Nekdo je slišal enega izmed teh najvišjih predstavnikov, ko je izpraševal, koliko učencev bi bilo za novo italijansko šojo v Bo-ljuncu. Ko so mu povedali, da bi prišli v poštev le trije učenci, je baje izjavil, da bi bilo treba dobiti še kakšnega, pa da bodo poskrbeli za ustanovitev italijanske šole tudi v Bo-ljuncu.
Ni torej še gotovo, da bodo ža zdaj ustanovili italijansko šolo tudi v Boljuncu, najnovejše izkušnje pa so glede tega zelo zanimive in poučne, kajti vse priprave se vršijo prikrito, vSe se dogaja in razvija tajno, le lepega dne se znajdemo pred izvršenim dejstvom. Tu si ogledujejo šolska posldpja, tam že določajo učilnice slovenskih šol za italijansko šolo, vmes se vtikajo osebe, ki nimajo nobenega o-pravka s šolo in iščejo sezname učencev, drugi sprašujejo, nagovarjajo in »svetujejo* slovenskim staršem, ki so v službi pri policiji ali drugod, tako dt akupaj zberejo nekaj 6-trok, ki spadajo in ne spadajo v italijansko šblo. Značilen Je pri tem primer dolinske občin, ske uprave, katero ni nihče obvestil, niti vprašal za učilnico za novo italijansko šolo.
Ljudje se zaradi vsega tega in zaradi neprimernega vmešavanja ljdi, ki nimajo in ne bi smeli imeti opravka s šolo, vedno bolj zaskrbljeni in vzne. mirjeni, ker (jobro občutijo, da so nove italijanske šole v popolnoma slovenskih vaseh predvsem postojanke raznarodovanja. Zlasti pa so ljudje razburjeni in zaskrbljeni zaradi «nasvetov» in »opozoril*, ki jih nekateri uporabljajo. da privabijo slovenske otroke v nove italijanske šole. S tako prakso se mora končno prenehati!
Delavska zveza zmagala na volitvah v podjetju Zampieri
Na volitvah tovarniškega od. bora v podjetju Zampieri, ki gradi jeklarno v industrijskem pristanišču, sta bila izvoljena dva predstavnika Delavske zveze in 1 predstavnik Delavske zbornice.
Novi odloki vladnega komisarja dr. Palamare
Uradni vestnik vladnega generalnega komisariata štev. 29, ki je izšel 11. tega meseca, prinaša besedilo raznih odlokov dr. Palamare, ki raztegujejo Z včljavnostjo od dne njihove objave na Tržaško o-zemlje sledeče zakonodajne ukrepe, ki »o že v veljavi v italijanski republiki:
— Namestniški zakonodajni odlok z dne 2.3.1945 št. 144 (spremembe k pravilniku za upravljanje irtiovine in za računovodstvo uprave pošte in brzbjava) ' in odlok predselhl-ka republike z dne 28.6.1955 št. 619 (decentralizacija poslovanja ministrstva za pošte in za telekomunikacije); s tem zadnjim odlokom se od-kaž.ejo v pristojno poslovanje perifernim organom uprave pošte in telekomunikacij razne zadeve, za katere so biti prej pristojni organi centralne uprave.
— Ministrska odloka z dne 29.6.1955 in 30.6.1955, s katerima se podaljša veljavnost dovoljenj za začasni uvoz za blago, ki je navedeno v omenjenih odlokih.
— Zakon z dne 4 8.1956 št. 849, ki ureja proizvodnjo in trgovino proizvodov demarga-rinizacije po mrzlem postopku, ki se pridobivajo iz olivnih olj in iz semenskih olj, rafiniranih zaradi užitnosti.
— Ministrski odlok z dne 6.8.1955, ki oprošča davka na proizvodnjo denaturirana ribja olja in maščobe, ki služijo za razsvetljavo v cerkvah.
Isti Uradni vestnik ugotavlja, da imajo na Tržaškem o-zemlju neposredno veljavo sledeči zakonski ukrepi;
— Zakonodajni odlok z dne 15.3.1948 št. 329, s katerim se ustanavlja pri finančnem ministrstvu komisija za dovoljevanje predujmov na plačila za vojno škodo, katero so utrpeli na premični imovini begunci iz ozemlja, ki je bilo prej italijansko, z Egejskih o-tokov. Dalmacije in Julijske Benečije z izjemo Puljske province, za katero skrbi likvidacijski urad pri Finančni Intendanci v Benetkah.
— Zakon z dne 27.12.1953 St, 968, objavljen v rednem dopolnilu št. 1 k Uradnemu listu republike Italije št. 299 od 31.12.1953 (zakon o vojni škodi). •
Nesreča na delu
Na II. kirurškem oddelku so včeraj ob 14.30 sprejeli 50-letnega mizarja Ernesta Cal-ligarisa iz Krmina pri Gorici, kateremu je kos železa zmečkal in odtrgal členek sredinca na desni roki. Calltgaris, ki se je ponesrečil v Tovarni strojev pri Sv. Andreju, je prispel v bolnico z nekim taksijem, zapustil pa jo bo lahko šele čez približno 20 dni, Zdravniki pa so že sedaj ugotovili, da bo posledice nesreče občutil skozi vse življenje.
| IZPRED KAZENSKEGA SODIŽČA |
Obsojena skupina Tržačannt/
ki sil se ukvarjali s tikotapstvum opija
Tesno sodelovanje jugoslovanske in italijanske policije preprečilo razpečevanje mamila - 3 in pol leta zapora glavni obtoženki
Včeraj popoldne so se zgodile v našem mestu kar tri prometne nesreče, od katerih re je ena tragično končala za 24-letnega Rudolfa Parovela iz Boršta 28. Mladenič se je namreč vozil s svojo lambretii po Ul. Rossetti, ko je na križišču z Ul. Cumano trčil v desno stran avta Fiat «1100» od tržaške kvesture. Parovel je vozil s precejšnjo brzino in prav to je bilo zanj usodno. Oli trčenju ga je vrglo z vso silo ob cestni tlak, kjer je nepremičen obležal. Očividci so seveda takoj poklicali avto RK, s katerim so nesrečnega mladeniča odpeljali v bolnišnico, 'loda že med prevozom je Pa-l-Ovel izdihnil. Zdravniki so kasneje ugotovili, da je smrt nastopila verjetno zaradi prebitja lobanje. Pri nesreči je bil policijski agent, ki J* vozil omenjeni avto, le malenkostno poškodovan, medtem ko sta obe vozili utrpeli precejšnjo škodo.
Druga nesreča se je zgodila v Sesljanu, kjer je 39-letni industrialec Ernesto Piani iz Cervignana povozil s svojim avtom 55-letnega risarja Mi-
roslava Kjudra i* Lonjerske ceste 432, ki je prav tedaj, hotel prekoračiti cesto. Nesreča se je zgodila ob 12.40, toda šele ob 14.05 so Kjudra pripeljali v tržaško bolnico, kjer pa so mu samo obvezali številne rane na levem stegnu, na kolenih, rokah in drugod ter ga nato s priporočilom 16 dnevnega počitka poslali domov.
Dobro uro kasneje so na ortopedskem oddelku splošne bolnice sprejeli še 33-letnega Raina Rema iz Ul. Gambini 12, kateremu so zdravniki U-gotovlli več poškodb na levi nogi ozdravljivih v enem mesecu. Raino se je ponesrečil na cesti, ki se odcepi iz Ul. Commerciale proti novi cesti oz. Konkonelu, ko je s svojo lambrčto trčil v avto Fiat «1100», last 55-letnega Leopolda Limbecha iz Rojanske ul. 5. Do nesreče je prišlo zaradi tega, ker se je avto, ki ga je vozil Limbech, zdrsnil, tako da ga je zaneslo na levo stran ceste, pri čemer je priletel v Raina, ki se je tedaj vozil po cesti navzgor.
Zahvaljujoč s* sodelovanju
tukajšnjih in jugoslovanskih policijskih oblasti ter tržaških
ifi reških sodnih organov, kakor je v svojem govoru poudaril na včerajšnji razpravi pro. ti tihotapcem opija državni tožilec, je bilo mogoče spraviti za zapahe in s tem onemogočiti nadaljnje delovanje dveh skupin tihotapev, ki sta bili med seboj povezani. Prva sku. pina je bila v Jugoslaviji, druga pa pri nas v Trstu, kjer so nameravali opij razpečatl. K sreči pa se jim to ni posrečilo.
Policija je zadnje dni marca in prve dni aprila uvedla preiskavo, ki se je že v nekaj dneh uspešno zaključila. Odkrili so skoraj tri in pol kg opija in aretirali več oseb, od katerih so nekatere Izpustili, druge pa pridržali. V zaporu so pod obtožbo tihotapstva o-stali 50-letna Vera Bembich por. Geremia iz Androne Ro-magna, 36-lelni Mario Buzan iz Ul. Rossetti, 56-letna Ermi-nia Saletnik vd. Murat iz Ul. Torrebiahca, 60-letna Eleonora Rudesch iz Ul. Rossetti in končno 58-letni Giuseppe Dobrigna iz Cčrejev pri Miljah. Razen Buzana, ki so ga po mesecu dni izpustili iz zapora, so vsi ostali čakali za zapahi na včerajšnjo razpravo.
Preiskava je ugotovila, da je Bembicheva pošiljala v Jugoslavijo poleg najlonskih nogavic, ženskih ovratnih rut tudi razen malovreden nakit kot n. pr. ogrlice iz ponarejenih biserov, temne naočnike in podobno. Za blagb je spočetka dobila stare neveljavne srebrne kovance, kasneje pa je dobila od neke Zdenke Zadko-vič tudi opij. Tega je prinese! čez mejo Dobrigna, ki je zavoj z mamilom dobil od sprevodnika avtobusa na progi Reka -Koper, kateri je sorodnik Zad-kovičeve. Opij je Bembicheva izročila Hudeschevi in ta ga je odnesla k Saletnikovi, ki je obljubila, da ga bo prodala nekemu lekarnarju. Prodajna
cena bi morala biti 200.000 lir za kg, od katerih bi 140.000 dobila Benbicheva. Toda blaga Saletnikova ni razpečala. zaradi česar ga je Rudescheva dvignila in ga hotela vrniti Bembichevi. Začasno pa ga je špravila, ker se je bala presenečenj, pri neki znanki, ki o zadevi ni imela niti pojma.
V tem trenutku je nastopila policija, ki je nato stopila v stik z jugoslovanskimi organi,
kateri so s svoje strani že u-vedli preiskavo.
Tudi Buzana so obtožili tihotapstva, ker so mislili, da je tudi on, kot šofer Bembicheve, sodeloval pri zadevi. Ker pa so med hišnimi preiskavami odkrili tudi 130 bakelitskih miniaturnih fotografskih aparatov avstrijskega izvora, v katerih si lahko videl gole ženske, so ju prijavili tudi pod obtožbo posesti in tihotapstva pornografskega materiala. Vrhu tega je Buzan priznal, da je vtihotapil dva kg ameriških cigaret in posledica je bila, da so ga obtožili tudi tega prekrška, vendar je mož zadevo uredil s finančnim poveljstvom, zaradi česar je ta obtožba Vči era.) Odpadla.
Sredi junija letos je bila razprava proti obtožencema odgodena na včeraj. Medtem so "v Jugoslaviji končali s preiskavo in vesti z Reke od 12. avgusta so poročale O procesu proti jugoslovanskim članom tihotapske skupine, ki je imela svoje mreže celo v Mffkedoniji.	Sodišče	je	z	ob-
toženci kar strogo ravnalo in je Zadkovičevo, to	je	glavno krivko,	obsodilo	na	4	le-
ta in pol zapora, medtem ko so bili ostali obsojeni na zaporne kazni od 2 mesecev pa do 3 in pol leta.
Včeraj je torej prišla na vrsto tržaška skupina. Med razpravo je prišlo na dan tudi tihotapsko delovanje Bembicheve, ki	je celo	sama	pe-
ljala v Zagreb galanterijsko blago in prinašala v Trst kovance, ki	jih	je	nato	vedno
v spremstvu Buzana prodajala nekemu specializiranemu podjetju. Buzan je izjavil policiji, da je skupina prodala skupno poldrugi stot kovancev, ki jih je Bembicheva zamenjala za blago za 11.000 lir vrednosti	za	kg,	a jih prodajala po	17	ali	celo	18.000
lir.
Vsi so se več ali manj izgovarjali,	češ	da	niso	hoteli
tihotapiti kot sta to storili Rudescheva in še posebno Saletnikova. Tudi Dobrigna je izjavil, da ni vedel kaj je nosil v zavoju in je mislil da gre za «ofij». Kaj to pomeni, pa ni vedel.
Buzan pa je tudi zanikal tihotapstvo, kakor je zanikal tihotapstvo pornografskih posnetkov. Med preiskavo so pri Saletnikovi našli tudi lov-
sko puško in dva samokresa in ker je za prvo pokazala potrdilo o prijavi, je ta obtožba odpadla, ostala pa je za posest obeh samokresov. Končno moramo omeniti tudi, da je bila Rudescheva pred tremi leti že obsojena v Jugoslaviji za tihotapstvo na leto dni in 4 mesece zapora, od katerih je presedela le 7 mesecev.
Po zaslišanju inšp. Rappa in Ferza, ki sta vodila preiskavo, je spregovoril tožilec, ki je predlagal ostre zaporne in denarne kazni za tihotapce, medtem ko je tudi zahteval, da sodišče obsodi Buzang, katerega bi morali oprostiti obtožbe tihotapstva opija, zaradi tihotapstva in posesti pornografskega materiala ter nedovoljenega izvoza galanterijskega blaga v Jugoslavijo. Ta obtožba je veljala tudi za Bembichevo in Dobrigno.
Da se obtoženci ne bodo mogli rfešiti kazni, je bilo jasno že od vsega začetka.
Vprašanje pa je bilo, kako strogo jih bo sodišče obsodilo. Na to vprašanje je odgovori! predsednik, ko je po skoraj polurni debati v sejni dvorani prečital razsodbo, po kateri bo morala Bembicheva za vse obtožbe skupaj sedeti 3 leta in 6 mesecev ttr plačati 345.000 lir globe. Rudeschevo, Dobrigno in Saletnikovo jesodi-šče tudi spoznalo za krive tihotapstva in je obsodilo prvo r.a 3 leta in 2 meseca zapora ter na 310.000 lir globe, drugega na 3 leta in 300.000 lir, tretjo pa na leto dni in 4 mesece zapora ter na 134.000 lir globe. Nadalje bo morala ženska plačati za posest samokresov 1.000 lir denarne kazni. Buzana pa so obsodili zaradi posesti in tihotapstva pornografskega materiala in zato. ker ni plačal uvoznih pristojbin, na 4 mesece zapora ter na 35.000 lir globe in to pogojno ter brez vpisa obsodbe v kazenski list. Nadalje so Buzana oprostili obtožbe tihotapstva opija zaradi pomanjkanja dokazov ter končno oprostili Buzana, Bembichevo ter Dobrigno obtožbe ne-dovoljehjega izvoza s formulo da niso izvršili kaznivega dejanja.
Preds, Fabrio, tož. Pascoli. zapisn. Urbani, obramba odv Kezich, Cuccagna. Poiluccl. Gelter Wondrich ln Ulcigrai
( OLEPALlSČA
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Jutri ob 21. uri druga In zadnja predstava «Seviljskega brivca*. V nedeljo ob 17. uri na splošno željo ponovitev opere »Trubadur*. Pri Centralni ola-gajnl se nadaljuje prodaja vstop, nie za obe predstavi.
vtnG
ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
V nedeljo 16. t. m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah mladinska igra Oskarja VVuhnerja
„Pastirček Peter in kralj Briljantin“
Prosvetno društvo
.IVAN CANKAR"
Danes 14. t. meseca ob 28. uri v dvorani v Ulici Montecchi št. 6 igra Eduarda De Filippa
IZVAJA SNG
Vlogo Filumene igra
EMA STARČEVA
Pri običajnih prodajalcih dobite Številko 1
.CICIBANA"
Stane 2t lir ln...
vaši malčki bodo veseli.
Ljudska prosveta
Tajništvo Zveze prosvetnih delavcev vabi vse svoje člane na sindikalni sestanek, ki bo v soboto 15. t. m. ob 17. uri na sedežu v Ul. Roma 15.
Na dnevnem redu so aktualna šolska vprašanja.
O arov i in prispevki
Za Dijaško Matico so darovali: Antonija Brišček 400, družina Černič 1.000, Lojzka Pečenko ob diplomiranju sina Pinka 2.000 lir.
■IIM III I ^
Excelsior. 16.00,	19A’°°t	ujl4i.
«Clovek in vrag*,, A-_ Fenice. 15.00: «Papa , ga*. Fred Astaire. L. * O Nazionale. 15.00:
E. Hasse, Adrian H°v 'upi Filodrammatlco. I*’-®0-ski gusarji*, R. eg,?:ra<Il & SupcrcTnema. Zaprto **r
nove.	w-i.nl
Arcobaleno. 15.30: »Zelem"
G Kellv. S. Graticer. ,w jt Astra Rojan, 15 00:	to
Wassela», G.	J	VI
Capltol. 16.00 »Briga«0®"' Johnson, Gene Cristallo. 16.00: «ZaP°rrw ]je», J. VVebb. „ Grattacielo. 15.30: «Pot" ',
B. Cravvford, G. M**«*#1* Alabarda. 16.00: «Princ
A. Blyth, E.	f
Ariston. jg.oo: «Nahajw'° pasaži*, Sophia Loren, j Armonia. 15.00: »Dvoboj h», J. Crain.	j
Aurora 16.00: «ProtW"
C. Gable, L. Turnjr.^,. Garibaldi. 15.30:
hči*,	Luisa	Rossi.	K
Ideale.	15.30,	17.10,	1SJ^,, '
22.00: «Angel itos	.
Infante in mala Tit Impero. 16.00: «Sčepec Denis Day, Robert 0jffP' Ital ia. 16.00: «MadatnC' °u Martine Carol.	t	Di
S. Marco. 16.00: aGusaflj nega	križa*, Yvonn<	.
in John Ireland ,nv» “ Kino ob morju. 16.00. * tara zemlje*, Birnal 11 ^1 Moderno. 16.00: «Trl^webb. vodnjaku*. Clifton ’	.
rothy	Mac Guire.	I"
Savona. 15.00:	aTuhi*8'1
Slmmons.	,	...	tl	•*
Vlale. 16.00: «Kazniln>5'L, fV-:.
ske* Glvnls Johns. P cVttA| Vittorio Veneto. l6^j(t()n *
pada ženskam*,
In June Al!ySon.	"
Azzurro. 16.00: «Trtfv» nov*	.	1
Belvetlere. 15.30: «Kar* to», J. Payne. , „it il»*I Jarc oni.
Danny
to», J. Payne.	it	{!»’ <
Marconi. 16.00: «CudoVLa M1;
Dannv Kave In VlrtfV Massimo. 15.30: «OdijeJ '	>
Manga no,	.m	Cjjli
Novo cine. 16.00:	L
Marlon Brando, ■’a \rVob£~;n Odeon. 16.00: »Končn0^,
Carlo Dapporto, Radio. 16.00:	«Atila>>
Nove knjige
Narodna In Studijska knjižnica v Trstu je dobila naslednje nove knjige: ■, ■	,
Pregelj Ivan: Moj svet ln moj čas. Izbrani spisi XI. zv. Buenos Aires 1954.'
Mcddobje. - Buenos Aires 1955. II. let.
K niti el John: Via Mala. Obzorja Mb. 1955.
Mahnič Joža: Oton 2upančlč... Obzorja 1955.
Rudolf Branko:	Nespodobne
cvetice... Obzorja Mb. 1955.
Scott Walter: Ivanhoe. Obzorja Mb. 1955.
Stupao-Tominšek Helena:	Od
Prešerna do Cankarja. Obzorja 1955
Švajncer Janez: Junak na Kol-
cih. Obzorja Mb. 1955.
liiiniiiiiititiiiiiiiiiiliniiniiiimtiiiiiin lunini Razstava umetniških del MILKA BAMBIČA bo odprta v mali dvorani na stadionu «1. MAJ* do nedelje.
ujuIuiuiuuuuuouuiuiunuuuuuuVuniuu
Tja ln nazaj. Osem ameriških zgodb. Obzorja Mb. 1954.
Zbirko «Pravljica».
Pahor Boris: Vila ob jezeru. Obzorja Mb. 1955.
Seznam predavanj za študijsko leto 1955-56 na univerzi v Ljubljani. Organi'ln funkcionarji univerze in fakultet v Ljubljani.
Letopis Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Lj. 1955, 6. knjiga, 1954.
Fedln Konstantin: Bratje. SKZ Lj. 1955.
Golias Janko: Ali govorite nem-Ski? SKZ Lj. 1955.
Grabeljšek" Karel: Dolomiti se krušijo. SKZ Lj. 1955.
Močnik Ernest: Zakladi pod zemljo, SKZ Lj. 1955.
Quattro secoli di pittura ame-ricana... Roma 1955.
on vcerai do danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 13. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 7 otrok (3 mrtvorojeni), umrlo je 8 oseb, porok pa je bilo 11.
POROČILI SO SE:	mehanik
Giuseppe Franrolla in gospodinja Arina Pachielgt.i bančni uradnik Umberto Bradamante in gospodinja Maria Anna Brissi, inštala. ter Frančišek Jagodnič in gospodinja Nerina Utčigraj. uradnik Tulilo Glanrtlnl in prodajalka Li-vla Cobal, natakar Marcelllno De Bortoli In gospodinja Ada Maria Bastianello, krojač Bal-dassare Virone in blagajničarka Diana Furlan, uradnik Aldo Crc-borio in uradnica Savina Pelle-grini, pleskar Onorio Macor in delavka Claudia Bruni, študent Claudlo Ianeslch Ih asistentka Carmelina Accaria, mizar Clau-dio Schillani in gospodinja Anna Maria Gombas, barist Giorgio Spagnul in frizerka Mirella Santi.
UMRLI SO:	69-letni	Arturo
Gregori, 71-letna Ida Prandi, 73-letni Arturo Bossi, 46-letni Renato Della Savia. 57-letria Maria Cutin por. Sattler, 68-letni Ro-dolfo Negri, 8l-letna Anna Ftl-luga por. Hrobat, 86-letni Ermi nlo Deveglia.
VREME VČERAJ
Najvišja temperatura 20,5 stopinje, najnižja 15,7, ob 17. url 18,8, zračni tlak 1020,4, veter 11 km na uro jugovzhodnlk, vlaga 54 odst., nebo 7 desetin poobla-čeno, morje razburkano, temperatura morja 16,5.
Ouinn, Sophia D Venezia. 15.00:
‘•■‘vt.i«. ij.uu.	u3r*
Rock Hudson in “"Late Skedenj. 18.00:	«Cesa	,
,lce»i	,-flO'
Kino da Opčinah. 18w
nje opoldne*.
PETEK, 14. oktoHr’ j TJtMT l,OSlgJ jjKL,
p V
tehničnega sveta; ^ l2(v11J|ti|,|,VJt
11.30 Lahki orke^f1' V * hničnega sveta; 1*j„itiir(fjjt kogar nekaj; 12.45 L ,.<r> zornlk; 12.55 Opernai Pgttfj: Plesna čajanka; l*-0® o<*|K Koncert za klavir
18.30 Z začarane P%((: jjf ^HfcBjskih
lturbj^.fi
Fantazija dunajskih Pianist Jose Iturb-. in vzgoja; 19.30_
20.00 Šport; 20.05 Strdit J tivi: 20.30 Zabavna Tržaški kulturni	L
Zabavne melodije; P kvintet; 21.50 Rossini j: * Korinta; 22.00 Iz ževnosti in umetnosti'^ .f'
man:	»Fantasiesstd*	j)P
pianistka Jacquelifl*
,K* ‘ *l>«
11.45 Klavirske
Luci a no Zuccheri s -ijlKLiK 17.45 Koncert sOPfS flgSf guerlte Kozenn; l9-*, SiJIV danes in jutri; 21.»» f<> koncert, dirigira
u <» r F
"II III Oil.liu	nk],	j	Z Iy
>00 Jutranja	%
lar . vremenska
• v*	Jl
Slovenska poročil8' 11 13.3(1, 14,3U 19.30 i" uSaK 0 a llrvatska poročil*' |!” 20.2(1	t)l
Italijanska poročil* M (v 19.0(1 in 23.0(1 6 00
ledar - mcmciM'—z-ias*-,, poved časa; 7.05 nalf jlfk bro Jutro; 7.30 Z* n«;IK 11.30 Šolska ura *** jeUVft njo); 13.45 Glasba „a Pj>je Ileana Bratu** mki spremlja AV* g. \ (L 17.15 Glasbeni m«*, |J delavskega sveta; 1 -8.40 f . lodije do melodije' gpofW£| ne popevke; 191 »Rese „rKv«i Melodije iz fiim^, v,JV j)
20.40 Istrske P«5"^ ‘fUfct. Iva Matetiča-Rool* gl**,. C\,t, Lhotke; 21.00 Lahk* tretK, lj,
Naši skladateljski, ga.fns ud*
les Camllle Saint- ajs s ,, letnici rojstva (0<*2- d* tarjem); 22.15
~ i. «• v »'•	,.|J,
'■’00
P‘tsn*> -u
K ‘% Vj ^
327.1 m. 202.1 'h' tjjjjM .uročila ob -J % 0»'._f' V 13.00, 15.00, 17.00, ’ied*r,cV 11.00 Radijski / 11.45 g*
Operetne uvertur’ A.6■ ,n .
nnm — rinber dam > „i v J',
  dober dam {r^| P^iL.
Ded Konstantin pol® A 12.00 Pohorski fanti ip j' s\,
popevke: l3-30 lj, °iz 'j' 14.25 Zanimivosti ,| ste tehnike; 14.35 2zaD*v"ure
siušajtel; l5'15., ilter*ne; J 15.30 Utrinkj lzM^it*cio0.y sip Vidmar. Sli 'VV
Poje Slovenski ok uja j
ni kotiček: 16.10	)8 j0' ,a; i
ni Konceic. «»•*-. I8.3“.„|a; ^ foničnl koncert, (ndw,{|kJ sambel Edgarja pii Zborovske skla%'pD ‘ ): A natečaju Zveze ^tarje't’’/' (oddaja s komen , u Mednarodna
evropski ^ ortp
Guidd C »n tl ni
vi», veseloigr* ---
ADRIA
A 4 * *
Ul. Cicerone^^,
Predstavništvo*^,
SSSSVe*"
o„»rn. ,,
Preskrb- 'JJris'1!,,. vadnih, mzudLjd
IZL^' lil#0'
-totf = S
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Cipolla, Ul, Belpoggio 4; Godina Enea, Ul. Ginnastiča 6; Alla Madonna, Ul. dellTstria 43; Piz-zul Cignola, Korzo 14; Croce Az-zurra, Ul. Comrnerciale 26; Ha-rabaglia v Barkovljah; Nicoli v Skednju,
e <*
1“J?
16.23.
31*
ž
sv
v
JosipVidmar
iestdesetletnik
trlaikeniu in pri-'tel , louencu, ki je J*"1« D«]* dobje med svetov-''Sni f”18 Za mejami v ?"'<ne j	odtrgan	od
"P Viaovine- Je ie zdel čigar ime kot ,’ in „• 8 Osvobodilne fron i°rj ie	izvršnega	od-
H * bl.'° iitati o čašu •°P'!)u j ’lnsern ilegalnem in-$ f° n'e3 v vseh na• Stoh'	i,! drugih, pu*
*ti/l i. ’,.e“en izmed tistih. NiJ. ’ fci *‘a jih urpli !%ci 8t,ob°diina vojna in na v°dilna mesta SlaJ p°kreta in nore
> merf8' ^dor T"1 3’e živel Modtij »obe^ta vojnama v dnrn.1
vojnama v Sc »..j0n,ouin», je poznal H ,'“"‘arja 7c0t najizra-lSost	in	polemično
' Itnjjj nc samo v sloven-i '«!ofceUnOSfi' marveč tudi , "h« ,'lpneni idejnem in «Hc. >v'1eh)u slovenskega
?'	j®	hi! rojen
y '•ifluj r.° 3393 o Ljubljani to»(i ln u9*edni rodbini. %te( "tnrejin brata. uni-iS0r 1 Profesor dr. Milan Sj„L industrijski strn-' trj^, tnue Vidmar, sta 'Pii ^ bila svetoven sloves, it, * šahovski velemoj-% t !tr°kovnjak na pod• I|0| ransformotorjev, dru-8lcdnarodni prvak v A .^ovadbi na vsesokol-% ?*u v Pragi leta 1913-V* u0^a£ Ciril* sedaj teh-^ id Državne založbe ’ »a je med obema Uveljavil kot orga-\ jnjižnih založb.
»i Veji idmar je v Ljubija-jjt ^ klasično gimnazijo I, \,r 9rui svetovni vojni toliki *z slavistike na fi-C' l>n 'llteti. f’rV<! *”e"
»	*e	3e udeležil
4.Ho vojak. Prišel je i 'ce( .hjatnistno, kjer je . Ufi '""»o odisejado. To-C1 hi»fc. ',e je levielpto K'e5el ' Ba jezika in je
V 8 ru»iSeb°j nlobok vpo-{. ie „ C° literaturo. Stu-
QUi8 i°pc u Pra0i-na'
V P0!o„„ nr,2U ter -1e nfl L 11 tiso nU]ifi spoznal do-
in “fidno Evropo, od (ij.' pa dn «iie paefco Fran-j.1	-^ffllije in Nem-
°r
knialu po prvi
‘ 1) •« vtlu 7'0
št'n tmerf ' ,pa,,r! p lk,,niš)cen„ literarnega in \ ’9nb	• življenja v
K,'	,e tnoral hoče i
*svfi5!ltudi 2
"J<rn. ki je bil,
4 . % . SC io   i  ______:	i
jslntl1 One,r. ja uveljavil s i*- 8l- ajšim literarnim
IV *«an ---------------------
duh	■ ,v°Ji razb'f
KbJedki "^isotnosti in št Nii.	3 dobrodušni
Kl^lT" ivte si ta-kun aunn) uredniškem od-kt ni Sf) ^diettenib reoij,
^ i*1' »o k:,~""-"Jlun revij, j„ “Trije labod-
•	» * » i /c luuuu-
C,-;ai Priobčil tudi i-rbi* Poč	0	umetnosti.
"ase0	1*	Prite°nil po‘
'%	ii*n	?	svojo kritiko
Sfll*	kriL	ronike Drse'
i. iti v kateri je z ll(i i kilo n jno akribijo, •'I iq,,»iosfi° £e<3"j u slonen-rms"ezn<‘na. razčle-\^arak, "('.ril kompozici-iN j®	Zupančičeve
, tisti, Ici po. Z*!*110 )cri»L ’n Povšalnost
S <Tnlh °ndb fn-
J* t,"?! nr.. "asi literaturi, ,\',ln'nriJ°r,ni Pomen te-v£e°a kritičnega \ '"ilt, . 0r(, ja prinesel t|>( tpiet^n "ttko jasno iz-
k aJtre(iičet .ideini knn~
t lej,,na, J Z 'n prekalje-Skip loteva,ateri,ni se je d? in si,n, np.sn,no s!o*
iV ’ PiorVr?l'nift knjižeo-
,.6V ^jaitoo 1 "'"''f h » i* ■ . sl^vensTccnn
/	in	,• i	slnvensJcecja
%l eia °?ne0a žirije-
'•	vesti	’	“opravljati
1,^0	na3i Uterntu-
je	j„Sti v slovenski
>r°mi	.. ,tnnturšk”
f>B, ^0
8 o*
ju Oo . r0rtii	•-"n*»	afvu
Od	??	pred
JNfiSC "Ojno' p tej
tk\ n'Poli’ui*ej p,a or' 'e 1 0. P0|P0	“	Služba
'm ie d S8ote *"P°slovala,
1 ‘0,i -• -"CJr js
nazor sta naletele v slovenski javnosti na ostro nasprotovanje in na žolčen polemični odpot. Toda prav to nasprotovanje in ta odpor sla pričala, da sta postala Vidmarjev kritični prijem in njegova idejna koncepcija u-metnosti, zlasti literature, nekakšna osrednja orientacijska os, na katero to gledali pristaši njegove zamisli o u-metnosti in ob kateri so bili prisiljeni usmerjati te, čeprav odklonjevalnop. tudi njegovi nasprotniki. (,t
Leta 1932 je izdal Josip Vidmar, ki je doslej objavljal svoja dela samo v revijah in časopisih, svojo prvo samostojno knjigo *Kulturni problem slovenstva», v kateri je skušal zajeti in strniti vso takratno politično in kulturno problematiko Slovencev v Jugoslaviji in izven njenih meja. Vrednost te jasno in poglobljeno napisane študije ni bila takrat pravilno spoznana in ocenjena, gotovo tudi marsikje iz osebnih razlogov, ker si je bil Vidmar s svojim ostrim kritičnim peresom nakopal celo vrsto nasprotnikov. Ostala pa je kot kulturni in miselni dokument neke določene faze v razvoju slovenskega naroda in njegovega duhovnega življenja.
Predaleč bi nas zavedlo, če bi ob tej jubilejni priložnosti tudi samo poskušali nakazati razvoj Vidmarjeve u-metnostno kritične misli o književnih delih; kako je v nekem svojem začetnem eseju označil karakteristiko prave literarne umetnine v njeni «iivosti in svobodi« in kako je pozneje zajel njeno bistvo v njeni «izpovednosti»; kako je vrtal v čustvene in etične temelje karakterjev, ki jih je tudi v takem smislu vrednotil.
Kot literarni kritik ne gleda Vidmar na neko umetnino z neke zgodovinske perspektive, marveč jo jemlje v roko kakor kirurg, ki neposredno in konkretno raziskuje njene umetnostne, i-dejne in etične sestavine. Pri tem si je iznašel svoj lastni prijem in svojo lastno metodo, ki jo je preizkusil na delih skoraj vseh svojih sodobnikov, a tudi starejših domačih in tujih avtorjev. Njegov slog je nenavadno jasen, prozorno čist in do skrajnosti stvaren.
V zadnjih letih je -Vidmar strnil velik del svoje kritične in esejistične žetve v dve zajetni deli:	v «Književne
kritike» in t> «Meditacije». Prav tako so i Hrvatje i Srbi pfevedli izbor njegovih kritik in esejev v dveh obsežnih knjigah, ki jim Je. srbska odnosno nrvatska kritika posvetila veliko pozornost jn jim dala tudi zasluženo priznanje, Vidinar sam se je u-vet javil tudi jleot odličen pre-tjnjalčcBiz ruščini,' Uemfčifte in angleščine, a najbolj, svojevrstni in posrečeni , se mi zdijo njegovi prevodi Moliž-ra.
Na Vidmarjevem domu je bila 27. aprila 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki ji je bit od vsega pnčetka predsednik. I.etn 1942 je odšel v partizane in napravil naslednjo leto slavni pohod slovenske delegacije skozi ozemlje, ki je bilo zasedeno po sovražniku, v PO sno na drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu. Danes je poleg raznih političnih funkcij tudi predsednik Slovenske a-kademije za znanost in umetnost in1 predsednik Zveze književnikov Jugoslavije, Kol kritik*;, in umetnostni ideolog je v polnem razmahu in da bi tak še dolgo ostal, mu želimo tudi tržaški Slovenci.
VLADIMIR BARTOL
Angleška tovarna letal De Havilland bo v kratkem dovršila potniško letalo vrste »Comet 111», ki bo preletelo progo okoli sveta v 52 urah (povprečno 800 km na uro), kar bi znižalo za celih 44 ur dosedanji tovrstni rekogd. Tovarna se skrbno pripravlja na to preizkusno vožnjo štirimotornika na reakcijski pogon, da bi tako zabrisala spomin na tragične nesreče, ki so bile posledice napake v konstrukciji letala vrste nCometn, zaradi česar so letalo te vrste umaknili
z dolgih preko ihorskih prog
IZID PREDSEDNIŠKIH V
Socialdemokrat Kubiček zmagal
Tudi brazilska KP podprla socialdemokratskega kandidata - Dema-goški program generala Tavore - Volilne metode brazilske reakcije
Predsedniške volitve v Braziliji, katerih dokončni rezultat še vedno ni znan. lahko tudi uvrstimo med pomembnejše dogodke v mednarodnem političnem življenju zadnjih dni. Brazilija je poleg Argpntine največja južnoameriška država, a po končani drugi svetovni vojni je pokazala tako v pogledu aktivnih naporov za stabilizacijo svojih notranjih prilik kot tudi s svojo vlogo v mednarodnem političnem življenju precejšnjo dinamiko. V prvi vrsti se je pri teh naporih izrazilo stremljenje, da se otrese stoletne dediščine svoje gospodarske in kulturne zaostalosti, da se v tem pogledu dvigne na stopnjo sodobne napredne države, a v mednarodni skupnosti zagotovi ustrezno poli-
IZ ZGODOVINE BOTANIČNEGA VRTA PRI SV. ALOJZIJU
iPiriS^Aloij^tiisimoTelis -ogledati nad tri tisoč različnih rastlin
Tržaški botaničnivrtje bil ustanovljen že pred 127 leti -Povezava z botaničnim vrtom v Ljubljani
.Tesen ni ravno najugodnejši letni čas za obisk v tržaškem botaničnem vrtu. Cvetje, ki o-živi z raznolikimi barvami lepo urejene in skrbno negovane gredice vrta, ki pokriva del severnega pobočja Sv. Alojzija, se bujno razcveti pomladi. Kljub temu pa, da ni videti v tej sezoni okrasnih cvetov, razen onih, ki jih gojijo v zaprtih prostorih, obiskovalec Botaničnega vrta lahko občuduje marsikaj zanimivega in lepega. Poleg domačih, lahko vidimo v Botaničnem vrtu mnogo eksotičnih rastlin, med katerimi so tudi prave raritete. Na splošno pa je ureditev našega Botaničnega vrta posvečeni zlasti domačim rastlinam, od zelenih in pritlikavih stebeljnig, pa do trajnih visokih debel, ki so nepričakovano raznolika in zanimiva, ker odpirajo obiskovalcu vpogled v bogati svet evropske flore.
Botanični vrst v Trstu je tržaški botanik Muzio Tom-
hil ustanovljen že leta 1823. Uredil ga je Bartolomeo Bia-soletto na pobudo Zveze tržaških lekarnarjev. V prvih letih svojega obstoja, ko je bil še nameščen v središču mesta, kjer je danes Ljudski vrt. je namreč Botanični vrt služil kot gojišče zdravilnih rastlin. Ves ta čas je ta ustanova uspevala ob podpori meščanov, predvsem lekarnarjev in deloma tudi mestne občine. Leja 1833 je Botanični vrt prvič izdal seznam semen, ki jih je gojil in ki jih je bilo že takrat več kot o<W. Leta 18S9 se te Botanični' vrt spremenil v Kmetijski vrt. ki ga je upravljala tedanja Kmetijska družba, najzanimivejše rastline prejšnjega vrta pa je prevzela v oskrbo in gojitev neka zasebna družina v Čampo Marzio. Sele leta 1873 je bil ustanovljen novi Botanični vrt pri Sv. Alojziju, kjer je še danes. Pobudo za to ustanovitev je dal
Phylodendrum pertusum v tržaškem botaničnem vrtu
massini. Pod njegovim vodstvom je zabeležil tržaški Botanični vrt prav lepe uspehe in se je tudi temeljito spremenil. Tommasini je namreč usmeril razvoj tega vrta k gojitvi tipičnih rastlin tržaške okolice, Primorja in Istre ter je nekoliko skrčil gojitev zdravilnih zelišč. Pozneje je vrt upravljal še Raimondo Tominez in sicer do leta 1903.
Od tega leta pa do 1926 je vft prešel pod vodstvo znanega tržaškega botanika de Marchesettija, ki ga je temeljito reorganiziral in mu dal današnje lice. Qd leta 1903 je postal Botanični vrt občinska ustanova. Po smrti prof. Mar-chesettija je pa njegovo vodstvo prešlo na tržaški priro-doznanstveni muzej. Današnji tehnični vodja vrta je prof. Carlo Lona, ki tudi od blizu proučuje naše domače rastline, o katerih je. tudi že izdal zelo zanimivo publikacijo.
Zelo hiter razvoj je tržaški Botanični vrt zabeležil pod vodstvom prof. Marche-settija in v naslednjih letih do danes. Od 1880. leta dalje, se je vrt neprenehoma spreminjal in razvijal. Zlasti lepe uspehe je dosegel v gojitvi domačih rastlin, katerim je prof. Marchesetti posvetil velik del svojega življenja. Pdleg domačih in zdravilnih rastlin, ki jih še vedno,, gojijo, se je v tem času Botanični vrt. obogatil z raznimi eksotičnimi rastlinami, ki jih obiskovalci še danes lahko občudujejo. Leta 1926, ko je prof. Marchesetti umrl, je gojil Botanični vrt v Trstu več kot 3.000 različnih rastlin.
Ko je po tem letu vodstvo Botaničnega vrta prešlo pod prirodoznanstveni muzej,1 j^T katerega ravnatelj je prof.1 Gridelli, so se v tej zanimivi ustanovi izvršile še druge spremembe. Današnji cilj Botaničnega vrta v Trstu je sistematično proučevanje m gojitev domačih rastlin, ne samo iz okolice Trsta, ampak tudi iz goriške pokrajine, s Krasa in Iz Istre. Da bi bil študij teh rastlin čim popolnejši, je vodstvo Botanične-
Kotiček nizkih rastlin našega in dalmatinskega Krasa
Kaj bo z evropeizacijo Posarja?
Cez deset dni, in sicer 23 I ščansko-demokratske zveze Po-
t.m., bodo imeli v Posarju re ferendum, 'ki naj odloči o sta tutu te deželb.
V javnem življenju Posarja je prišlo v zadnjem času do precejšnjih spremčmb. Pojavila se je vrsta novih strank, ki so zavzele stališče za priključitev k Nemčiji in te stranke imajo dejansko iz dneva v dan močnejši vpliv na javno mnenje. Za to so vodstva teh strank izkoristila več elementov, predvsem napake posarskp vladne koalicije in francoskih oblasti in tudi nekak demagoški plašč podtalnega delovanja, ki ima na ljudstvo precejšen vpliv. V to vrsto strank spadajo Krščan-sko-demokratska zveza Posarja, Nemška socialdemokratska stranka in Demokratska stranka Posarja.
Ko so te pronemške stranke pred dobrima dvema mesecema stopile v javno življenje, so se takoj dobro organizirale na že prej pripravljenih temeljih in začele borijo proti statutu na povsem enakopravni osnovi z drugimi strunkami, ki so naklonjene vladni koaliciji in dosledno s tem evropeizacijt Posarja. Te stranke razpolagajo z i 'redno velikimi Sredstvi. V kratkem času so svojo propagando zelo razširile, in sicer z novimi časopisi, med katerimi jo najmočnejši dnevnik «Neueste Nachrichten#, ki je glasilo Kr-
sarja in ima že naklado 50 lo 60 tisoč izvodov, in z vrsto lepakov, ki tih sicer enostaven, toda hkrati učinkovit način polemizirajo s Hoffma novo vlado.
Da je Posarje naseljeno skoraj izključno z Nemci, je znana stvar. Kakor je hkrati tudi znano, da so Nemci strokovnjaki, kar se tiče organizacije. Te tri opozicijske stranke so se med seboj povezale v «Heimatbund» za enoten nastop, to se pravi v do* movinsko fronto, ki naj u-smerja skupno borbo za priključitev Posarja k Nemčiji. Toda ta «domovinska fronta« v bistvu ne predstavlja političnega bloka, kar ;e pevsem razumljivo, saj jo sestavlja poleg krščansko-demokratske stranke tudi socialdemokratska stranka, ki se po svojem programu loči od krščanskih demokratov. Ta razlika v programih in taktiki prihaja še bolj do izraza med krščanskimi demokrati in socialdemokrati na eni strani Vr posavsko demokratsko stranko, ki j? zavzela precej nacionalistično tendenco.
Hkrati z razlikami v programih in taktiki strank olir.ic ((domovinske fronte« se pojavlja še drugi element, ki i-ma poseben vpliv med tistim delom voditeljev pronemŠkih strank, ki računajo tudi s tem, da bi pošarsko ljudstvo
njihovega programa ne sprc-
jedo.
V glavnem si pronemške stranke postavljajo v načrt vključitev Posarja v nemško zvezno republiko — v obliki posebnega Landa — in nato začetek novih razgovorov med Francijo in Nemčijo, Ti novi razgovori bi sei sicer dosedanjih gospodarskih sporazumov he dotikali, arripak bi služili za postopno gospodarsko in politično zbližanje med Posarjem in Bonnom. Ob tem bi omenili še značilnost, ki je sicer zelo redka, da se namreč, posarske cerkvene oblasti glede tega vprašanja vsaj Uradno niso izjasnile.
Gospodarsko stanje v Posarju prav gotovo ni slabo. Nasprotno, lahko bi rekli, da so se razmere v Posarju izredno izboljšale, kar je samo ob sebi razumljivo spričo dejstva. da je Posarje — dežela izrednih bogastev premoga — izredno prikladna za izpopolnitev lorenskih ležišč železne rude. Zato ni nič Čudnega, če se je proizvodnja premoga od leta 1946 do danes že podvojila in znaša 17 milijonov tort na leto. Ta konjunktura se odraža v vsem gospodarskem življenju v Posarju in kot primer bomo navedli dejstvo, ki je edinstven« v Evropi, da v Posarju stanovanjski problem praktično ne obstaja. Ta element močno vplivu V korist evropeizacije Posarja, posebno če upoštevamo,
dejstvo, da bi se po zmagi pronemško usmerjenih strank vsa ta gospodarska trdnost znašla pred negotovostjo, ki jo predstavlja vključitev po-sarskega gospodarstva v nemško gospodarstvo, ki je s premogom že itak bogato. In ta element je v javnem mnenju Posarja edini element, ki govori za evropeizacijo Posarja, ki pa hkrati pogosto odpove pred čustvi mnogih Nemcev v Posarju* ki so zelo sprejemljivi za nacionalistične tendence krščanskih demokratov in Demokratske stranke Posarja. Da je temu tako, priča tudi dejstvo, da skuša Hoff-mannova vlada vplivati po in-dustrijcih na same delavske množice, ki to dejstvo sicer dojemajo, ki pa hkrati nočejo vezati svoje odgovornosti s sedanjo vlado in so si zato ustanovili svojo ((Svobodno nemško stranko«, ki združuje sicer povečini razumnike, ki pa ima vso oporo gospodarskih krogov in zagovarja evropeizacijo Posarja.
V vrsti najrazličnejših elementov, ki bodo odločali 23. t.m., je prav gotovo težko dati točno prednost enemu ali drugemu elementu in zato bi težko mogli Že danes soditi kdo bo pri referendumu zmagal. Pred letom dni bi bil vsakdo rekel, da bodo zmaga le teze Hoffmennove vlade danes pa je stvar že precej drugačna Odgovor bodo dali Posarcl 23. t.m,
ga vrta v stalnem stiku z botaničnim vrtom v Ljubljani, kjer črpa semena ali rastline, ki mu primanjkujejo. Poleg tega bo tehnično osebje spet začelo proučevati bližja področja onstran jugoslovanske meje, zlasti Slavnik, Nanos in Skocijansko jamo, in je že zaprosilo za obmejno propustnico.
Botanični vrt ima pa tudi svoj študijski oddelek na sedežu prirodoslovnega muzeja na Trgu Hortis. Čeprav ni ta oddelek za obiskovalce tako zanimiv kot vrt sam, ker posušene rastline niso tako privlačne kot žive. je pa vendarle zelo važen, ker predstavlja potrebno dopolnilo zbirke domačih in tujih rast-i lin. V tem oddelku lahko obiskovalec občuduje tudi risbe, zveste reprodukcije nekaterih najznačilnejših rastlin Primorja in Istre, ki So za 'strokovnjaka izrednega pomena.
Svet naših domačih rastlin je zelo zanimiv. Kot se na našem področju križajo jeziki in vplivi raznih kultur je tudi z botaničnega vidika naša pokrajina zelo raznolika. Značilno je, da predstavlja naša flora zmes tipičnih rastlin raznih evropskih rastlinskih skupin. Tako se na našem ozemlju križajo balkanska, pontska (ki izhaja iz Južne Rusije), baltska, panonska (ki izhaja iz Madžarske iri Slavonije) in sredozemska flora. Težko bi bilo ugotoviti katera od teh bioloških oblik ima pri nas premoč. Zanimivo je namreč, da so področja teh raznih rastlinskih skupin strogo začrtana in da se botanična konformacija zemlje v Primorju in Istri naglo menjava na raznih področjih. Balkanska flora se razprostira zlasti po Krasu, pod Julijskimi Alpami ter po Istri ln Hrvaškem Primorju. Najznačilnejša rastlina te skupine je vrsta hrasta (Quercus pube-scens) in mali jesen (Fraki-nus ornus), ki strogo začrtujeta meje balkanske flore na našem ozemlju. Pontske rastline uspevajo zlasti v Čičariji, ki je neposredno povezana s hrvaškim ozemljem, ki je svoj čas služilo kot kanal za pronicanje vzhodnih rastlin na naše področje. Severno od področja, ki so značilna za balkanske rastline, pa uspeva baltska flora, to so rastline, ki so doma v severni in srednji Rusiji ter v skandinavskih državah. Značilne rastline te skupine so macesen, neka vrsta smreke ter bukovina. Med sredozemskimi rastlinami, ki uspevajo na našem ozemlju, je najznačilnejša črnika (Quercus ilex), ki je bistveni
predstavnik zimzelenih rastlin, tipična sredozemska rastlina pri nas. Sredozemska flora u-speva v glavnem pri morju. Zimzelen je hrast, ki raste na dalmatinski obali in otokih in istrski obali do Rovinja. Severno od tega mesteca pa ne uspeva več. Obstajajo sicer razni «otoki» tega hrasta prav blizu Trsta (blizu Devina) in blizu Gorice, je pa že ni več opaziti na Krasu.
V. P.
tično veljavo. Vse to navzlic določenim tendencam nekaterih krogov, ki so nasprotno težili za tem. da se to ne zgodi, ker bi tako bili znatno o-krnjeni njihovi sebični privilegirani interesi. Rezultat tokratnih volitev bo pokazal, po kateri od obeh omenjenih poti bo brazilsko ljudstvo stopilo v naslednji etapi svojega notranjega političnega razvoja.
Po najnovejših poročilih bi mogli sklepati, da je predsedniško mesto že zagotovljeno socialdemokratskemu kandidatu Kubičku, a podpredsedniško kandidatu ((Delavske stranke Brazilije« Goulaitu. Kot znano, je to stranka pokojnega predsednika .Vargasa. ki je nred časom zaradi pritiska nekaterih nazadnjaških predstavnikov armade napravil samomor. Obe omenjeni stranki, tocialdemokratska in delavska, sta na teh volitvah nastopili v koaliciji, pri čemer je bilo sklenjeno, da bo predsedniško mesto pripadlo socialdemokratskemu, a podpredsedniško kandidatu ((Delavske stranke Brazilije«.
Kot je ves čas kazal že sam potek volitev, je bil med nasprotnimi kandidati edino general Tavora, ki je kandidiral na listi brazilskih krščanskih demokratov, resen tekmec. Toda iz dosedanjih rezultatov štetja glasov, ki se že bliža koncu, nič več ne kaže. da bi general Tavora mogel zmagati in zasesti odgovorno predsedniško mesto. O-stali kandidati. De Baros, za tako imenovane populiste, in fašistični kandidat Salgado, pa sploh ne prideta v poštev, ker sta že od samega začetka zaostala.
Brez dvorna bo zmaga Ku-bička in Goularta zagotovila Braziliji določen demokratični razvoj, tako v pogledu njene notranje politike kot v njenih mednarodnih odnosih. Politična načela, ki na njih slonita njuni dve stranki, ter ustrezna programa, ki sta ju objavili, to vsekakor zagotavljajo. Za njuno izvolitev se zavzema tudi KP Brazilije. Nadaljnji razvoj in napredek Brazilije bi po zadnjih izjavah, ki jih je dal Kubiček, motal biti zagotovljen z okrepitvijo prometa, s povečanjem petrolejske proizvodnje in proizvodnje električne energije, kakor tudi z modernizacijo kmetijstva. V splošnem je Kubiček za omejeno državno intervencijo v gospodarstvu, kjer bi bile zagotovljene možnosti tudi privatnemu kapitalu. Odločno pa se je postavil proti izročitvi brazilske nafte v fOke tujih, monopolov, a ■■'ede sedanjega stanja zemljiških lastninskih odnosov je izjavil, ua bo treba izdelati načrt agrarne reforme, s katerim se bo med neposredne proizvajalce razdelila zemlja veleposestev, ki so neproduktivna.
Toda tudi general Tavora, Kubičkov nasprotnik, se zavzema za industrializacijo dežele. Poleg tega napoveduje boj korupciji, ki je v Braziliji precej razširjena bolezen, in decentralizacijo administracije, torej dva ukrepa, ki bi bistveno pripomogla k nadaljnji demokratizaciji dežele. Zavzema pa se obenem za zmanj
šanje vloge države na gospo- gotova.
darskem področju in za manjšo kontrolo nad delovanjem privatnega kapitala, kar mora med volivci zbuditi določene dvome o iskrenosti njegovih namenov, ki jih niti njegova zahteva po partecipaciji delavcev pri delitvi dobička ne more razpfšiti. To izrazito nasprotje v Tavorovem programu vzbuja pri treznem premisleku občutek, kot da gre v tem primeru samo za poceni volilno demagogijo, ki bi ji bilo nevarno nasesti. Res da je bil general Tavora v svoji mladosti revolucionarno razpoložen in da uživa še danes podporo med socialističnimi intelektualci, tudi je res, da je v katoliškem taboru eksponent liberalne struje in ne skrajnih konservativnih krogov, vendar vse to ne more predstavljati zadostnega jamstva, da bi po uspešno končanih volitvah ne prišel prav pod vpliv teh. Naivno bi bilo podcenjevati moč, vpliv in položaj, ki jih danes ima Vatikan v Braziliji in v Južni A-meriki na sploh, Zato bo za Brazilijo najbolje, če na volitvah zmagata Kubiček in Goulart, zatem pa, da začneta dosledno izpolnjevati svoje obljube ob zagotovitvi sodelovanja vseh demokratičnih političnih struj, S tem bi se tudi okrepila splošna demokratična fronta, ki bi se vsak trenutek lahko postavila po robu morebitnim subverzivnim manevrom reakcije, finansirane in inspirirane od ljudi ter institucij, ki nimajo z interesi brazilskega ljudstva nobene zveze.
Volilna kampanja in same volitve so, kar je za Brazilijo in sploh Južno Ameriko razumljivo, potekale v dokajšnji napetosti. Spričo znanega vročekrvnega temperamenta prebivalstva pa ta sicer razumljiva živahnost večkrat tudi prekorači dovoljeno mero, kar je ob neštetih prilikah dovedlo celo do človeških žrtev. Tokrat takšnih primerov ni bilo, ker so bili storjeni vsi potrebni koraki, da bi se to preprečilo. Navzlic temu je prišlo do nekaj zanimivih senzacij. Za to je v prvi vrsti poskrbel Carlos Lacerda, po poklicu novinar in poslanec konservativne ((Union Demoeratica«. Najprej je bil med onimi, ki so se na vse kriplje trudili, da bi do volitev sploh ne prišlo, a ko mu to ni uspelo, se je na vso moč pognal proti kandidatu ((Delavske stranke Brazilije« Goulartu, da bi ga politično diskreditiral in preprečil njegovo izvolitev. Tako je Lacerda na nekem volilnem zborovanju izjavil, da pripravlja Goulard državni udar, pri čemer je, da bi svoje poslušalce do konca prepričal, izvlekel iz dveh omotov, ki ju je prinesel s seboj, nekaj brzostrelk in strelivo, zatrjujoč, da gre za orožje, ki ga je Goulart zbiral za izvedbo svojih prevratniških namenov. Po viharju, ki je v zvezi s to izjavo nastal v brazilskem jav. nem mnenju, je bilo ugotovljeno, da je Lacerda orožje kupil od nekega kriminalca, ki ga je ukradel iz vojaškega skladišča.
Takšnih in podobnih sredstev se je reakcija posluževala ves čas volitev. Seveda brez uspeha, ker je zmaga Goularta in Kubička malone
Francesco De Sanctis v hrvaščini
Francescp De Sanctis je e-den najvidnejših italijanskih kritikov, zgodovinarjev in literarnih teoretikov devetnajstega stoletja. Njegovo najvažnejše delo nStona della let-teratura italiuna« je bilo pred kratkim prevedeno v hrvaščino
Kritični, sintetični duh De Sanctisa nam vizionarsko prikazuje italijansko književnost od njenih prvih začetkov do 19. stoletja. De Sanctis je u-mrl še preden je dokončal svoje veliko delo. On je prvi v nizu kritikov in književnih zgodovinarjev, ki ne smatrajo, da je zgodovina literature izključno zgodovina književnih, del in bibliografskih dejstev, v nizu tistih, zgodovinarjev, ki skušajo dojeti razvojno zgodovino književnosti s kritičnega vidika in nekako sintetizirati vsa dejstva v eno e-dino evolucijsko linijo. Ti literarni zgodovinarji proučujejo razvoj književnosti v skladu z zgodovinskim in družbenim razvojem. De Sanc-tisovo delo je vprav tako. To je več ali manj vrstu esejev o posameznih vidnih italijanskih pisateljih. Vsi ti eseji so tako rekoč povezani v enoten velik esej. De Sanctis ne izbira samo pisateljev, ki so književno važni, ampak obravnava tudi one. ki so vsaj v svojem času imeli važno vlogo v književnem življenju. Me d dvema sodobnima piscema izbira onega, ki je za svoje obdobje bolj značilen. Mnoge njegove zamisli so še danes polno veljavne in bralca iznenadijo zaradi svoje revolucionarnosti. De Sanctisova zgodovina obravnava povsem enako zanimivo tudi prve še negotove začetke italijanskega slovstva, tako da se poleg velikega Danteja in Boccaccia pojavi tudi mnogo neznatnej-ša figura Pietra Aretina »n drugih.
De. Sanctisova «Zgodovina i-talijanske književnosti» je i-mela močan vpliv na njegove sodobnike, kakor tudi na njegove učence in kulturne delavce, ki so se v svojem študiju nujno morali zateč, tudi k njegovemu delu. Na prvi pogled je De. Sanctis formalist. Vendar pa zagovarja
višjo obliko forme, v kateri so vključeni tudi drugi elementi umetnosti. Njegovo delo je zanimivo. On brani nepristransko in objektivno sodbo, hkrati pa se utaplja v pisca, o katerem piše, poglablja se v temo in celo v časovne razmere, v katerih je delo nastalo ali celo v krajevne razmere, v katerih je delo ambientirana. Čeprav njegov največji učenec Benedetto Croce smatra, da je De Sanctisova kritika, tako po vsebini, kakor po svoji obliki san-tiifterarna«, je prav gotovo, da je njegovo delo močno literarno delo.
Kot smo rekli, je bila De Sanctisova ((Zgodovina italijanske književnosti» prevedena v hrvaščino. Prevedel jo je hrvaški književnik Ivo Frangeš, izaala pa jo je Matica Hrvatska.
Zagrebški gledališki repertoar
Prvi mesec nove gledališke sezone v Zagrebu je že mimo in Hrvatsko narodno ka-zalište ter Zagrebško, dramsko kazalište sta že dali svoji prvi dve premieri, in sicer Rok-sandičeve «Bele metulje« in Držičevega «Dunda Maroja«. Oglejmo si sedaj na kratko, kaj bodo v letošnji sezoni nudila zagrebška gledališča svojemu občinstvu. Hrvatsko narodno kazalište pripravlja Shaioovo »Sveto Ivano«, ki jo bodo po dolgoletnem odmoru ponovno uprizorili na zagrebškem odru. Pripravlja jo Bojan Stupica. Takoj za to premiero se bo Stupica lotil domačega dela »Glorije« Ranka Marinkoviča. Tretje delo, ki ga bo tudi režiral Bojan Stupica, bo VVoukova drama *U-por na ladji Caine«, ki smo jo videli v filmu in ki je na programih mnogih evropskih in ameriških gledališč. Tito Strozzi pa se bo predstavil zagrebškem u občinstvu z Goethejevo tragedijo »Egmond«.
Opera Hrvatskegu narodnega gledališča pripravlja kot svojo prvo premiero v letošnji sezoni opero v štirih slikah angleškega skladatelja Benjamina Brit tene «Peter Gri-mes«. Nadalje pripravlja o-pera Savinove «Ljubavnike» in
Lhotke-Kalinskega «Analfabeta». Ob 200-letnici Mozartovega rojstva pripravlja zagrebška Opera njegovo «Car obno piščal«.
Zagrebško Dramsko kazalište pripravlja na novo Shakespearovo komedijo sKakor hočete«, ki jo režira dr. Branko Gavella. Za to premiero bo zugrebško Dramsko kazalište dajalo skupno tri ljubavne pripovedke romanskih avtorjev, in sicer Giraudouiovega ((Apolona iz Bellaca«, Pira-.t-dellove “Sicilijanske limone« in Lorkovo «Ljubezen don Perlinplina«.
Zagrebška komedija bo v začetku najprej ponavljala dela iz prejšnje sezone, nato bo uprizorila satiro Johna Patricka “Čajnica na Okinaivi« in znano farso Brandona Thomasa «Charliejeva teta«. Glas-beno-scenska veja komedije pa obnavlja opereto «Pr i belem konjičku«. V drugi polovici sezone pa bosta obe veji komedije dali nekaj novosti.
’z vsega sledi, da bo zagrebško gledališko življenje Ičtos zelo bogato in razgibano.
Revija nemftke unietnonti
Na “Veliki umetnostni razstavi« v monakovskem razstavišču «Haus der Kunst« razstavljajo umetniki, združeni v treh velikih društvih. Muen-chener Secession, Neue Grup-pe in Neue Kuenstlergenossen-sehaft.
Med razstavljavci srečamo lepo število imen, ki so nam znana tudi že z razstav v Ljubljani. Med njimi je več pomembnih umetnikov tako slikarji in grafiki Griesbacher E. Heekel, Hofer, K. Kluth’ Meistermann in H. Purrmann’ Med kiparji so pa znani Kari Hartung, B. Heiliger. Hinrich Kirchner, K. Lehmann in še nekateri drugi. V razstavi poV-treta pa so bili zastopani še K. Schmidt-Rnttluff, kiparji G. Marcks, Kirchner, Hartung itd.	*
Vsega skupaj Je bilo razstavljenih 155 del. ki prav dobro predstavljajo današnje stanje likovne umetnosti v Zahodni Nemčiji.
ša državi, ki je skupno z vsemi evropskimi driavami sodelovala v odporniškem gibu-
..Očistiti današnje geslo reakcije
V svoji včerajšnji rubriki «Slovenski tisk» objavlja gorički Gazzettmo v polemični obliki pismo odbora za zaščito partizanov Nadiških dolin predsedniku republike. Med drupim se člankar sklicuje na sodstvo in pravi, naj s svojo razsodbo kaznuje vse tisto, kar je bilo nečastnega v narodnoosvobodilni borbi. Z drugimi besedami hoče Gaz-zettino povedati, naj bi sodstvo s svojo odločitvijo «o-čisttlo« partizansko borbo. Seveda pa list ne pove, do katere meje bi šlo to «čiščenre» (e naj bi sploh imelo kakšno mero.
Gazzettino s takim svojim pisanjem udarja mimo, kajti rezistenca ne potrebuje nobenega tčiščen jas, niti ljudi, ki naj bi jo očistili, ker sama predstavlja najbolj plemenito dejanje v vsej italijanski zgodovini, še celo pa v zgodovini tega stoletja.
Obenem pa pozablja, da so taki izgovori iz trte izriti in da jih napredni ljudje če zdavnaj poznajo, saj reakcionarne sile zaradi njegove veličine ne morejo postaviti na zatožno klop odporniškega gibanja z vsem njegovim bistvom, ampak ga skušajo postavljati na zatožno klop z iskanjem tako imenovanih »kriminalcem, ki naj bi se okoriščali z odporniškim gibanjem, ki naj bi odvajali ljudi, jih pobijali itd. itd.» Kaj se skriva za takimi obtožbami, če ne dobro premišljen neposreden napad na odporniško gibanje?
Zaradi tega ni Gazzetti novo prozorno pisanje, nič drugega kot podpiranje takega napada!
nju, hudo sramoto, in da se enkrat za vedno napravi konec ponavljajočim se procesom proti odporniškim borcem, ki so sami v interesu Akcija vseh demokratičnih ,vot)ode in (iemokrnCije šli
in protifašističnih sil, ki vidijo hudo nevarnost za duha odporniškega gibanja in pridobitve tega boja, ki jo predstavlja priprava procesa proti 50 pripadnikom Briško-beneškega odreda, mora v tem trenutku stremeti po združevanju naprednih in protifašističnih sil, da se prepreči proces ter s tem prikraj-
v borbo proti nttcifašizmu. Za-rddi te svoje prednosti si ne zaslužijo preganjanja, ampak spoštovanje in priznanje.
To doseči je tia.(a dolžnost! Prepričani srno, da bo predsednik republike kot poosebljenje najplemenitejših idej države, s svojo besedo preprečil nakane reakcije v škodo svoje države.
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
Generalni direktor državnih železnic
Vse kaže, da bo Gorica izvzela iz glavne železniške proge ki se bo pri Zagraju odcepila in se vezala na S. Giovanni
V sredo zvečer se je sestal občinski upravni odbor na razpravljanje številnih vprašanj. Ker pa vseh vprašanj člani ožjega občinskega odbora niso mogli pregledati in odobriti, so se ponovno sestali včeraj zvečer.
2upan je obvestil odbornike o pismu, ki ga je prejel od glavnega direktorja državnih železnic. To pismo je odgovor na protest, ki ga je poslala goriška občina vladi in državnim železnicam glede nameravane odcepitve Gorice iz glavne železniške proge Trst-Videm in skrajšanja te proge s povezavo Zagraja s S. Ivanom pri Nadiži. Zupan je pokazal svoje nezadovoljstvo nad sprejetim odgo-
NA GORIŠKI PR E TURI j
EPILOG PROMETNE NESREČE
Motociklista sta hudo poškodovala kolesarja, vendar pa sta bila zaradi njegove nepazljivosti oproščena kazni
Lanskega septembra se je pa sta se samo opraskala.
vorom in po daljši razpravi so odborniki sklenili, da bodo še naprej zastopali interese Gorice in celo zadevo predložili tudi na prvi seji občinskega sveta. Za dnevni red, ki bo na tej seji občinskega sveta so se sporazumeli, le datum seje še niso določili.
Med raznimi upravnimi vprašanji, o katerih so razpravljali na seji, je imenovanje Ferruccija Pascolija za tajnika strokovne šole v Loč-niku, odobritev 1,600.000 lir mestnim lekarnam, ki so nudile zdravila občinskim revežem v juliju in avgustu, nakup fotografske kolekcije planinskih rož pok. Avanzini-ja itd. Občinski upravni odbor je odbil več prošenj za dodelitev pomoči raznim organizacijam, ker smatra da s pasivnim proračunom ne more kriti niti stroškov najpotrebnejšim mestnim ustanovam.
pripetila v Ul. dcn Bosco huda prometna nesreča, pri kateri se je zelo poškodoval priletni raznašalec časopisov Michele Catalano.
Nesreča se je zgodila ta-ko-le; z motociklom «Macchi» sta se peljala po Ul. Orzoni 17-letni Alfredo Velussi iz Ul. Ascoli 15 ter neki njegov prijatelj. Ko sta se z zmerno brzino pripeljala do konca Ul. Orzoni, je Velussi, ki je vozil vozilo, zavil v ovinek, da bi nadaljeval pot po Ul. don Bosco. Ker pa je ovinek zelo oster ter na notranji strani pozidan, ni videl prodajalca časopisov, ter se zaletel vanj in ga podrl, pri čemer se je priletni Catalano precej poškodoval.
Tudi Catalano se je nekaj trenutkov pred trčenjem pripeljal na usodni ovinek. Ker je na drugi strani ceste nekdo zahteval časopis, se je s kolesom zapeljal čez cesto, prodal časopis ter se vrnil na levo stran. Ko pa je bil nekje na sredi ceste, sta z njegove leve pripeljala motoci klista. Vsak napor, da bi volilo ustavil, je bil zaman, kaj ti Velussi je Catalana opazil pet metrov pred krajem trčenja. Trčenje je bilo zelo duho. Catalana ter oba motociklista sta z rešilnim ?v-tom odpeljali v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je najhuje poškodoval kolesar: zlomil si je stegnenico, desno koleno, poškodo. val si je desno ramo in se zdravil 60 dni, motociklista
Catalano se je predstavil kot civilna stranka. Glavni njegov razlog, zaradi katerega je vložil tožbo, je bila po njegovem krivda motociklista, ker sploh ni dal zvočnega znaka.
Obramba je prikazala krivdo civilne stranke, češ da bi morala sedeti na klopi za obtožence civilna stranka. Pre-tor dr. Fabiani je v celoti sprejel tezo branilca ter o-prostil Velussija ker dejanje ni kaznivo.
DE2URNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Cristofoletti, Travnik, 14 - tel. 29-72.
lil IlUta
novanji v Drevoredu Colomba
Občinska gradbena komisija je na svoji zadnji seji, pod predsedstvom geom, Bolterija odobrila gradnjo treh poslopij s šestimi stanovanji vsako v Drevoredu Colombo. Poslopja bo gradil avtonomni inštitut za ljudske hiše. Nadalje je komisija odobrila še sledeče gradbene načrte: Le-stani in Levisceg za gradnjo shramb v Ul. Avellino; Giuseppe Venica za gradnjo kopalnice in notranjih stopnišč v Ul. della Bona 1; dediči Mi-klus za gradnjo hleva na O-slavju; ing. Mayer za gradnjo ograde v Ul. p. Diacono; Ar-duino Merli za gradnjo stanovanjske hiše, Felice Dros-si za gradnjo garaž; ureditev pročelja trgovine v Ul. XXIV. maja; Luigi Madrig, razširitev poslopja v Ul. Leone; baron Lesetzovv Lantieri, notranja ureditev stavbe na Trgu sv. Antona ter ureditev in gradnja skladišča v Ul. Mo-nache 6.
Odborniki so nadalje z morebitnimi pogoji odobrili še načrt Ermenegilda Scarela za razširitev delavnice v Ul. For-mica; Giuseppa Spazzala za gradnjo stanovanjske hiše, Romana Marra za gradnjo stanovanjske hiše in Trista-na De Nicola za ograditev garaže v Ul. Antonini 14.
Dve manjši odsodbi goriškega pretorja
Državno mejo je preskočil -Potujoči trgovec brez obrtnice
Na tri mesece zapora in plačilo 16.000 lir globe je pre-tor obsodil 23-letnega Stanislava Guarracina. Mladenič je 11. septembra lani preskočil državno mejo v bližini gve-
SE 5 MEDNARODNIH TEKEM v mesecu ohtobru (19. in 30.)
Najprej tekmi i Irsko in Anglijo B, noto tri tekme z Avstrijo
CORSO. 16.00: »Marcellino pan y vino«, P. Calvo.
VERDI. 16.30: »Idijanska furi- nekaj meseci našli v Podgori
[Jhito in čilajlo
JhimoVilu dnevnik l
togorske postaje, po njegovih izjavah so ga na jugoslovanski strani zaprli ter ga pozneje na bloku pri Frnetičih izročili oblastem v Trstu le-te pa so ga poslale v goriške zapore, od koder je šel pred pretorja, ki ga je spoznal za krivega in ga tudi obsodil.
Poleg tega je pretor obsodil na 1.000 lir globe upoko' jenca Marina perara iz Ul. sv, Antona 8. Njega so pred
ja«, V. Mature.
CENTRALE. 17.00:	«April v
Parizu«, D. Day, R. Bolger
VITTOR1A. 17.15: »Tatovi koles«, E. Staiola, L. Maggio-rani.
MODERNO. 17.00: »Tolpa ubi-jalcev«.
financarji, ko je prodajal maj ce in drugo perilo, ne da bi imel potrebno obrtnico za po tujoče trgovce. Na vprašanje zakaj je prodajal blago bre; obrtnice, je Peraro odgovoril, da je bil v slabih gospodarskih razmerah in da si je skušal nekaj prislužiti.
Jugoslovanski nogometaši bodo se v tem mesecu odigrali več mednarodnih tekem. Po krasnem uspehu nad nemško reprezentanco v Beogradu jih čakajo se težke naloge. Tako bodo v sredo, 19. t. m., nastopili v Dublinu proti reprezentanci Irske, medtem ko bo istega dne B-reprezentanca na. stopila v Londonu proti angleški B-reprezentanci v povračilni tekmi po lanskem porazu Angležev v Ljubljani. Dobrih deset dni nato pa bodo Jugoslovani nastopili kar v treh mednarodnih tekmah proti Avstrijcem. Na Dunaju bosta nastopili A-reprezentanci v tekmi za pokal «Dr. Josepha Goeroe-ja», v Jugoslaviji pa bosta igrali B-reprezentanci in pa re. prezentanci mladincev obeh držav.
Zvezni kapetan Tirnanič je v tem času že -določil A in B-reprezentanco. Govorilo se je, da je Horvat poškodovan in res v zadnjem času ni igral niti v svojem klubu Dinamo. Tirnanič ga je pa vseeno določil v reprezentanco. Poškodbe nogometašev se navadno v določenem času popravijo. Pri Horvatu je bilo nekaj podobnega tudi pred tekmo z Italijo, toda potem je v Torinu svojo nalogo opravil tako, kot se za Horvata spodobi. Ni torej izključeno, da ne bi bilo kaj podobnega tudi v tem primeru.
Kot smo že objavili, sta jugoslovanski reprezentanci za tekmo proti Irski in Angliji sestavljeni takole:	A-reprezen-
tanca: Beara. Kralj, Belin. Crnkovič, Zekovič, Boškov, Ljube-novič, Horvat, Rajkov, Milutinovič. Vukas, Zebec. Veselinovič, Ognjanov in Toplak.
B-reprezentanca. Stojanovič, Krivokuča, Stipič, Cokič, Bilo-gradič, Pajevič. Popovič, Boro-zan. Juričko Lipošinovič, Kur-tovič, Conč, Prlinčevič, Antič, Pašič in Rudimski.
Kdo bo pa igral in kdo bo v rezervi, to bo seveda Tirnanič določil pozneje.
Obe reprezentanci bosta odpotovali iz Beograda z letalom 17. oktobra.
• • *
Jugoslov. moštvi I. zvezne lige Proleter (Osijek) in Železničar (Sarajevo) sta odigrali medsebojno prvenstveno tekmo. Rezultat je bil neodločen 1:1.
# * *
V meddržavni nogometni lekmi v nedeljo je Francija premagala Švico z 2:1 (1:0). Romunija in Bolgarija pa sta se razšli z neodločenim rezultatom 1:1 (1:0).
mnenju »ISK« je treba evropske atletske reprezentanca razvrstiti tako-le; 1. Sovjetska zveza, 2. Madžarska, 3. Velika Britanija, 4. Nemčija, 5. Švedska in CSR, 7. Finska, 8. Poljska, 9. Norveška, 10 Romunija, 11. Francija. Večje težave bi imeli, če bi hoteli sedaj lestvico nadaljevati. Kandidati za naslednja mesta so predvsem Jugoslavija, Italija in mogoče tudi še Švica. Kot vidimo, je v letošnji sezoni Jugoslavija zdrknila za nekaj mest nazaj.
Dobri rezultati toda nobene zmage
Na mednarodnem atletskem mitingu v Dresdenu je imel med jugoslovanskimi tekmovalci največ uspeha Mugo-ša, ki je v teku na 800 m zasedel tretje mesto za Dancem Nilsonom (1:49,1) in Nemcem Lichtenheinom v zelo dobrem času 1:50,2. V teku na 110 m z ovirami je Lorger prispel na cilj drugi v času 14,6, in sicer eno desetinko slabše od rezultata zmagovalca Romuna Opri. sa. Drago Št>ritof je v teku na 1500 m z rezultatom 14:24,8 o-svojil četrto mesto (istega dne je v Meranu Nemec Konrad premagal Mihaliča z rezultatom 74:33,0), Milakov je preskočil 4,20 m in zavzel drugo mesto. Skiljevič pa se je z rezultatom 15,26 v metu krogle plasiral na tretje mesto.
Šahovski turnir v Moskvi 1 ŠAHOVSKI IN
Gresser sama v vodslvu
po VI. kolu turnirja
Lazarevičeva in Nedeljko-vičeva sta igri prekinili
MOSKVA, 13 — V petem kolu turnirja kandidatk, za svetovno prvenstvo, so bili doseženi tile rezultati: Gresser -1	.	.-c	^
Lazarevič remi. woiPert - Bo-1 y šahovskem briopolemem turnirju si delila prvi mesli Hresca
risenko remi. Ignatijeva - Gur-
V novi stavbi na stadionu
VATERPOLO
SPLIT. 13. — Jugoslovanska B reprezentanca je danes premagala v vaterpolu madžarsko B reprezentanco s 5:4.
finkel 1:0, Rubcova - Budinich 1:0, Suha - Holuj 0:1. Prekinjene so bile partije: Nedeljkovič-Ivanova, Karff - Koertes in Stevenson . Moschini.
Lazarevičeva je imela v partiji proti Američanki Gresser v končnici kmeta ve„ vendar je zamudila priložnost, da bi odločila partijo sebi v prid in se je morala zadovoljiti z remijem.
V nadaljevanju prekinjenih partij so bili doseženi naslednji rezultati:
Zvorikina . Moschini 1:0, Chaude de Silance - Koertes remi, Moschini - Chaude de Silance 1:0, Ivanova - Chaude de Silance 1:0, Keller - Zvorikina 1:0, Karff . Koertes 1:0, Chaude de Silance - Keller remi, Nedeljkovič - Ivanova 0:1. Karff - Moschini 1:0, Steven-son-Kortes 1:0, Wolpert-Heem-skerk 1:0.
Po petem kolu so vodile Lazarevičeva, Wolpert in Gresser j s 4 točkami.
Rezultati VI. kola: Budinich. Lazarevič prek., Keler - Nedeljkovič prek., Borisenko -Zvorikina 0:1, Gurfinkel - Wol. pert remi, Rubcova - Ignjatije-va remi, Hemskerk - Silence 0:1, Ivanova - Suha prek., Holuj - Karf 0:1, Moschini - Graf 0:1, Koertes - Gressed 0:1.
Stanje po VI. kolu: Gresser 5, Wolpert, Graf 4,5, Lazarevič, Zvorikina 4 (1), Silence 4. Keler 3.5 (1), Borisenko, Rubcova, Ignjatijeva 3,5, Nedeljkovič 3 (1), Ivanova 2,5. (1). Gurfinkel 2,5, Karf 2 (1), Koertes 1.5 (1), Hemskerk (1), Moschini, Holuj 1, Suha 0,5, Budi-j nich (1),
Končni
«1. maj« je bilo včeraj zvečer | precej živahno. V foyerju pred dvorano so ob dveh zelenih mizah igrali tekmovalci namiznoteniškega turnirja, v veži pri odru pa je bilo ob dolgi mizi zbranih več parov, ki so na šahovskih deskah preizkušali svoje sposobnosti.
Namiznoteniški igralci so bili razdeljeni v tri skupine: to so bila moštva prosvetnih društev #S. Škamperle« in «1. Cankar« ter Društva slovenskih srednješolcev. Tekmovalo se je tako, da je vsako moštvo postavilo v borbo po eno dvojico ter nato po štiri posameznike. Moštvo »S. Škamperla« je premagalo oba nasprotnika, #1. Cankar« pa je premagal Društvo slov. srednješolcev.
Podrobni rezultati:
P. d. «1. Cankar« - DSS: v dvoje: Valenčič in Babič - Rebula in Pahor 2:1, posamezniki: Pavlovič - Senica 0-2, Lah. Gvardjančič 2:0, Valenčič - Rebula 2:0, Kufersin - Pahor 0:2. P. d. «1. Cankar« - DSS 3-2.
P. d. «1. Cankar« - P. d. «S. Škamperle«: v dvoje: Valenčič in Babič - Košuta in Grbec 2:1, posamezniki: Lah - Svrkič 0:2 Pavlovič - Vuga 0:2. Valenčič -Košuta 0:2. Babič - Grbec 0-2 P. d. «1. Cankar« - P. d. «S. Škamperle« 1:4.
P. d. «S. Škamperle« - DSS v dvoje: Košuta, Grbec - Rebula, Pahor 2:0. Posamezniki: Jurkič . Gvardjančič 2:0, Vuga - Senica 2:1, Košuta - Rebula 2:0, Grbec - Pahor 2:0. P. d. «S. Škamperle« . DSS 5:0,
Smučarske prireditve v prihodnji zimski sezoni
Pogled z Oslavja na oGrico in Pevrao
Velika korist «dobrih» sodnikov...
Potem ko se je končala tekma med Spal in Triestino, kakor se je pač v dobri meri pr zaslugi sodnika končala, ima sedaj Triestina še to korist. da je Dorigo diskvalificiran za eno kolo. Enaka kazen jo zadela Pisona (Padova), Miglioli (Lanerossi) pa ne bo smel igrati dve koli. Zaradi protestiranja proti sodniku pa bo moral Bernardin (Triestina) plačati 12.000.
Rusi najmočnejši lahkoatleti Evrope
Nemška agencija »Internationale Šport — Korrespon-denz« je sestavila jakostno lestvico evropskih držav v atletiki. Letos je bilo dovolj srečanj, tako da je bilo podobno lestvico mogoče sestaviti brez večjih težav. Po
Mednarodna smučarska zveza je registrirala sledeče pomembnejše zimskošportne prireditve:
Januar:
5.-8. Grindelwald (Švica): ženske tekme v alpski kombinaciji.
8. Bled: tek na 15 km.
8.-9. Wengen (Švica): Lau-berhorn, moški smuk in slalom.
8.-9. Alpe d’Huez (Francija): Pokal l.ivacic, moški in ženski slalom in veleslalom.
14.-15. Kitzbuehel (Avstrija); smuk in slalom.
Andermatt (Švica):	nordij-
ska kombinacija.
Les Rousses (Francija): tekme za veliko nagrado predsed-sednika francoske republike: tek in skoki.
Megčve (Francija):	Pokal
Emile Allais, smuk in slalom.
21.-22. Villars (Francija); Trofeja štirih prog, moški in ženski veleslalom in smuk. Februar:
4.—5. Grabs (Nemčija): moški in ženski smuk.
Eberwiesental (Avstrija): moški in zenski slalom, veleslalom in smuk.
8.—12. Karrachov: tek na 15 in 30 km. nordijska kombinacija, skoki, ženski tek na 5 in 10 km.
11,—12. Ravne (Jugoslavija): Pokal Kurikkala.
12.—13. Chamonix (Francija): moški in zenski smuk in slalom.
18,—19. St. Moritz (Švica); «Ruban Blanc«, moški in ženski slalom in smuk.
Trentino (Italija):	ženski
tek na 10 km.
Aosta (Italija): tek 'na 15 kilometrov.
Abetone (Italija):	Pokal
«Foemina», smuk in slalom.
24,—26. Davos (Švica): veleslalom in smuk.
Marec:
3.—4. Opdal (Nemčija): alpska kombinacija.
9.—11. Sestriere (Italija); Alberg—Kandahar.
17.-18. Zermatt (Švica): moški in ženski smuk in slalom.
Jahorina (Jugoslavija): moški in zenski slalom in veleslalom.
18.—19. Seefeld (Avstrija): slalom, veleslalom in skoki.
23.—25. Trentino (Italija): «3-Tre», moški smuk in veleslalom.
April:
1. Zurs (Avstrija): moški in ženski veleslalom.
12.—13. (Italija): Pokal Fi-nivie, moški smuk.
rezultat:
1. P. d. «S. SkamP'r
2. P. d. «1. Cankar«.
3. DSS.	.	„	|i
Med šahisti smo	r t*
majhne fantiče kakor ne može in pr<?kaljen' ir* ske borce. Hitri temp^; turnirja je marsikoga ^ zmedel, da se še zaV' . e kdaj je izgubil kra ali pa tudi — ,kra Hreščaka se je lepo mladi Rudež, ki obeta eden izmed močnih šahistov.
Končni rezultat:	pj.
1. in 2. Josip BudV 1
šan Hreščak po Egidij Cepek, 8; 4.	t
r ,. ]0.
10 .s‘7#
Mih"1,,
vič, 7; 5. Rudolf -h Darij Supin, 4,5; • ^ Joško Pahor, Daru 1 . of. '■ Danilo Smidt, Livij T 11. Ivan Švab, 2,5;
Starc, 2,
Chadwick najhrf v plavanju čez
Florence Chadivi^ j tela preplavati R0'lC®v" a <ic(t liv v obeh smereh. Te^ jjsoi® ni mogla, pač pa ie . jOir 13 ur 55 minut, ki 8a
v en° ^0?
gla pri plavanju potolkla vse dosedafl .e de v plavanju od ji P1’"
Francije. Njen čas je gj 1* nut boljši od Časa, j pred petimi tedni d°s glež Pickering.
Odbojkarji n'»ar*h° reH>r Branika so v nedelj0 t |f gali v Subotici Spar,‘> zultatom 3:2 in si t»*° vili prvenstvo v jtllP, » zvezni odbojkarski IM’
Trabert profesionalec
Tony Trabert Je podpisal pogodbo za prestop med profesionalce. Kramer, ki vodi skupino profesionalcev, je izjavil, da bosta skoraj gotovo v nekaj dneh podpisala enako pogodbo tudi Avstralca Ken Rose-wall in Levvis Hoad.
Odgovorni	^
td
STANISLAV Tiska Tiskarski zavod
KIHU ŠHEjl!^
t/
predvaja danes 1*-ob 1». uri
Hi n o n n Opčinah
danes 14. t. m. z začetkom ob
v filmu:
ŠTRKU«
Vladimir Bartol. MLADOST PRI SVETEM IVANU (Drugaknjiga)
TEŽKA JE POT DO UČENOSTI
1101.= Četrto poglavje■ NA PRIPRAVNICI ZA GIMNAZIJO - BALKANSKA VOJHA - LOVEC
28.
Omenil sem, s kakšno napetostjo in živo prizadevnostjo sem kot šolar s pripravnice spremljal potek balkanske vojne Toda v časopisu nisem našel samo poročila in opise z balkanskih bojišč, marveč tudi marsikaj drugega, ker me je zanimalo in l:ar je dražilo mojo radovednost in fantazijo.
Splošno se je takrat in tudi pozneje govorilo in pisalo, da je Balkan »sod smodnika«. Toda kdor je tista leta pozorno spremljal dogajanja v svetu, se je moral prepričati, da ni «sod	smodnika* samo	Balkan,	marveč cela Evropa,
dh, celi svet. Na dveh nasprotnih koncih sveta, v Mehiki in na Kitajskem, je izbruhnila revolucija in drobila staro državno in	družbeno ureditev. Otrok	je s	prav tolikšnim
začudenjem kot z zanimanjem bral o daljnih deželah, kjer so se, kakor v cesarski Kitajski, drobile sto in tisočletne družbene ustanove in lomili starodavni predsodki in okovi Eno izmed najbolj izrazitih in učinkovitih sredstev protesta zatiranih narodov ali zatiranih družbenih plasti je v tistih letih postal	atentat. Atentati	se niso	vršili	več samo tam
nekje daleč	zunaj avstrijskih	meja, marveč,	kot smo videli
pri atentatu na ogrskega ministrskega predsediuka Tiszo in na kraljevega komisarja na Hrvatskem Čuvaja, tudi v naši neposredni bližini. Revolucije v svetu in atentati okrog nas so pričali, da povsod, doma in po svetu, nekaj podtalno vre.
Vendar je bil neki atentat sredi balkanske vojne, ki Je nas vse, ki smo čutili in trepetali s slovanskim Balkanom, za nekaj dni navdal s pošastno grozo. »Edinost« in drugi časopisi so 19. marca 1913. objavili pod velikanskimi naslovi pretresljivo vest,	da je	bil	v Solunu	umorjen stari, nad
sedemdesetletni grški kralj Jurij. Prve vesti, ki jih je »Edinost« z vprašajem le omenila, a so jih protislovansko usmerjeni časopisi na	široko	razbohotili, so	govorile, da je bil
atentator — Bolgar. Atentator je bil na mestu umora prijet, pri sebi ni imel osebnih izkazil in je na vsa vprašanja molčal. Ze so naznanjala poročila, da so izbruhnili v po Grkih zasedenih krajih pokoli Bolgarov (oziroma Makedoncev), ko se je izkazala prvotna vest za neresnično in je preiskava ugotovila, da je bil atentator Grk.
Prav pri tem atentatu na grškega kralja pa se je tudi nam, v vse slovansko naivno zaljubljenim tržaškim in primorskim Slovencem, za trenutek razgrnila zavesa nad tragičnimi spori med balkanskimi zavezniki, ki nam jih je naše časopisje v	dobri veri	bolj ali manj prikrivalo. Dolgotrajno obleganje	Skadra	ni	postavljalo	na trdo preizkušnjo
samo črnogorskih in srbskih bojevnikov in obleganih Turkov in Albancev, marveč tudi živce nas, primorskih Slovencev, ki smo dan za dnem v živčni nestrpnosti čakali padca tako dolgo oblegane trdnjave.
Toda naše pravo razočaranje se je začelo šele po padcu Skadra. Kajpada so časopisi, med njimi tudi »Edinost«, ze
prej poročali o dogovoru velesil, po katerem bi moral Skader pripasti prav takrat se porajajoči Albaniji. Vendar nam naša srca niso dala misliti, da bi mogle velesile po padcu trdnjave in po tolikih krvavih žrtvah oblegovalcev svoj sklep tudi izvesti.
Avstrijski vladi je bil vsak povod dobrodošel, ki ji je omogočal vršiti pritisk na Srbijo ali na Črno goro. V bojih med Črnogorci in Albanci je bil, verjetno po nesreči, ubit tudi neki albanski katoliški duhovnik, ki je bil po rodu menda Hrvat. Tu je Avstrija storila vse, da bi Crno goro ponižala. Izsilila je, da je bilo truplo duhovnika prekopano in ponovno pokopano z vojaškimi častmi, ki so jih mrtvemu izkazali črnogorski oddelki.
Po padcu Skadra je Avstrija v sporazumu z Italijo pritisnila na velesile, da so pristopile k blokadi male Črne gore. Časopisi so pisali z velikimi naslovi o avstrijsko-črno-gorski krizi in o skorajšnjem »krvavem konfliktu s Crno goro«. Na malo kraljevino se je vršil iz vseh evropskih prestolnic nezaslišan pritisk, naj izroči Skader Albancem. Ze je pretila oborožena intervencija, ko je kralj Nikita na osebni pisemski pritisk ruskega carja ter italijanskega kralja in kraljice končno odjenjal.
Bilo bi preobširno, če bi tu rekapitulirali, pa tudi če samo v glavnih obrisih, takratno politično in diplomatsko zgodovino okrog nastanka Albanije in okrog vsestranskih intrig, ki so se pletle okrog tega problema, kjer sta predstavljali zlasti Italija in Avstrija vsaka svoj lonček. To naj tu samo omenim: tržaški Slovenci nismo mogli dovolj natanko poznati narodnostnega vprašanja okrog Skadra. Mislim, da smo o tem vprašanju vedeli toliko kot nič. Nas je izguba Skadra za Crno goro bolela in prizadela, kot da bi nam bili izrezali lasten kos mesa iz telesa.
5. maja, ko je grozila splošna vojna v Evropi, se končno črna gora vda in 14. istega meseca zasedejo vojaški oddelki velesil Skader, v katerem je bil nekaj dni prej izbruhnil obsežen požar. Narodi vse Evrope si globoko oddahnejo. Turčija je bila premagana, blokada okrog Crne gore ukinjena, samostojnost Albanije pod patronanco Avstrije in Italije oklicana in preostalo je samo še, da se balkanski narodi
iro«y
sporazumejo glede medsebojnih meji ali, kot dS°seb°I pisali slavofobski časopisi, da si zmagovalci meo ^
delijo »bojni plen«.	.	*;vega	T	01
Pri tej razdelitvi zemlje in, kar je vec, ^vid®'
narodov pa so se naenkrat pokazali mnogi PrJ(Jnj žrtve, sijajno je kot prva opravila prevzeto	d	^
kateri pa tudi nepredvideni cinitelji in iaZP0?^ fala
Srbija ni bila pripuščena k morju. V vojni J® aj0go žrtve, sijajno je kot prva opravila prevzeto * in nato bistveno pripomogla k zavzetju Drin0P°iua Je v bolgarski domovini ležečih krajev. Osvobo	u()
Srbijo in velik del na jugu tega ozemlja ,eZ tudi 1X11 Imela je torej ne samo zgodovinsko, marveč breZ pravico zahtevati del ozemlja, ki ga	je	sam .	.	$ \
pomoči, osvobodila izpod turškega jarma.	.	sebi'	5ti't
Bolgarija, ki je imela večje turške sile VT gi je 'jjjlj' bila tudi po številčni moči med zavezniki PrV,gčtninli pravico tudi do dela ozemlja, ki sta ga z tep i osvobodili Srbija in Grčija. Ker	pa	je	b|la hte^9	jrs1,
vojska njihovih osvoboditeljev, Je Bolgarija ,ie b®1* n0 se njihove čete umaknejo ter prepustijo ozev■ .^ijst’ ji* j vojski. Rusija, ki si je od nekdaj	lastila	P°“?Li0inat	e
balkanskimi narodi, je napenjala	vse	svoje ° PjItlj zah0i^rt
da bi ublažila konflikt in dosegla med sp _ z ml i* sporazum. Preudarni Pašič se je ponovno se^ ,g pi ^
skim ministrskim predsednikom Gešovom, ca. ončr>° vl0jf, pozival k razsodnosti in že Je kazalo, da bo pad*9^ K do toliko zaželenega sporazuma, ko je v Srn vl0g b*
in je na mesto treznejšega Gešova stopil -pAse^-itlo, * Danev. Car je pozval tedaj vse ministrske P	Pr
kanskih držav k sebi, toda	preden je do sest	bila	Lj rt
Bolgari udarili na Srbe in	Grke. Romunija J	je	P	jci	(
mobilizirala in napovedala	Bolgariji vojno,
stavila nekatere ozemeljske zahteve. Ob rea	p
je vnela med Bolgari in Srbi krvava bratoi	bSkc	tu	j
se je po različnih fazah končala s P°P“ln° ',rej ,iefl Grki so po prvih neuspehih tudi prodrli 1 precel tez noč nastopila tudi Turčija in zasedla	j
izgubljenega ozemlja z Drinopoljem vred.	,g
t Nadaljevan
PRIMORSKI DNEVNIK	—	4	—
H. okl«W*
A