Poštnina plačana v gotovini Gena 1.50 din Izhaja vsak pctek ob 14. — Naročnina znaša mcsctno po pošti 5 din, v Cclju z dosiavo na dom po raznašalcih 5.50 din, za inozemstvo 10 din — UrcdniStvo: Celje, Strossmaycrjcva ulica štev. 1, pritličjc, dcsno; uprava: levo — Telefon štev. 65 — Ilačun pri pnštncm čeltov- ncm zavodu v ~Ljul>ljani Stev. 10.666 Leto XXII. Celie, petek 20. septembra 1940 Štev. 39. Gustav Grobelnik cand. ing. econ.: aii Rusiia ? Celje, 20. septembra. »Nemčiji pripada vodstvo žc iz zgo- dovinskega razloga, ker je ta prostor (jugovzhodno Evropo) v borbi in v pri- jateljstvu že od nekdaj oblikovala; in končno je vendar gospodarsko najbolj razvita in more v večjem gospodarstvu tudi potrebni gospodarski razvoj drugih dežel in narodov najbolje voditi,« čitamo Friedovi »Wende der Weltwirschaft«. Nujnost gospodarsko političnega sodelo- vanja evropskega jugovzhoda z veliko- nemškim gospodarskim prostorom je bila ponovno pcudarjena tudi v zadnjem času. V spominu je še članek državnega svetnika in gospodarskega strokovnjaka Wohltata v »Berliner Börsenzeitung«, ki upa, da bodo države jugovzhodne Evro- pe z umno zakoncdajo prilagodile svoje gospodarske prilike prirodnemu gospo- darskemu odnosu do Nemčije. Isto je poudaril ob otvoritvi letošnje- ga Dunajskega velesejma nemški go- spodarski minister dr. Funk, ko je dejal, da sta Nemčija in jugovzhod po srečno se dopolnjujoči sestavi njunega narod- nega gospodarstva tako rekoo drug na drugega navezana in da se nemška zu- nanjetrgovinska politika trudi, da bi prirodno razvite odnošaje v gospodarski izmenjavi še bolj razvila. »Pogodbe med Rumunijo ter Madžar- sko in Bolgarijo bodo slednjič na pravi- čen naein organizirale jugovzhodno Ev- ropo, s čimer bo po volji držav osi do- končno in popolnoma izločen iz tega dela Evrope zločeati angleški vpliv«, je ugo- tovilo nemško časopisje v svojem za- ključnem komentarju o dunajski kon- ferenci. To je tisti »zločesti angleški vpliv«, ki se je še pred dvema letoma križal z nemškim gospodarskim prodi- ranjem v jugovzhodno Evropo4, ki ga je pa zapad paraliziral z gospodarskim in finančnim sodelovanjem s tern delcm Evrope. .Današnja evropska vojna je sicer onemogočila vzdrževanje gospodar- sko političnih vezi zapada z državami jii- govzhodnc Evrope v onem obsegu, ka- kor še pred dvema letoma, toda — ali je zato Velika Nemčija ostala brez tek- meca? Brez ozira na državni režim, naspro- ten političnim in gospodarskim načelom ostale Evrope, je Rusija vendarle mo- can mednaroden činitelj tako s svojo politično in gospodarsko močjo, kakor tudi s svojo tcritorialno razširjenostjo. Ravno ta ogromna teritorialna razšir- jenost med drugim omogoča prehod ru- skega vpliva preko Turčije v jugovzhod- no Evropo, to je na ozemlje nemške interesne sfere. Sicer pa ta pot ruskega vpliva ni nova: 2e za časa Petra Veli- kega je ogromno suhozemno carstvo iskalo izhod k toplim slanim vodam. Vladivostok, edino pomembno pristani- šče na Pacifiku, več mesecev v letu ne prinaša nobenih koristi; arktične luke pozimi zmrzujejo; Kaspijsko morje na jugu pa je pravzaprav ogromno jezcro, dočim ima Črno morje samo en izhod — turške Dardanele. Potemtakem so bili torej vsi boji, ki jih je že stara Rusija vodila proti Turčiji za osvobojenje bal- kanskih Slovanov vse od Karadjor- djevega upora do osvobojenja Bolgarov pa do zaščite kraljevine Srbije pred udarcem centralnih sil I. 1914., pravza- brodovja skozi dardanelsko ožino; tako so tudi današnja ruska pogajanja glede Dardanel le tradicionalni cilji ruske zu- nanje politike. Tudi ustje Dunava je predstavljalo poseben ruski interes. Besarabija je te- ritorialno pokrivala spodnji tok Dunava do Črnega morja. Rusija s sedanjo osvojitvijo zahodne Ukrajine v svoji tež- nji k Dunavu ni samo zamenjala svo- ječasne težnje Poljske, ki je ob češko- slovaški katastrofi — želeč postati dr- žava dunavskega foazena — zahtevala od Nemčije skupno mejo z Madžarsko, ampak je s svojo neprimerno večjo vo- Splošni napad na Veliko Britaniio $e bliža Ojačena akcija nemškega in angleškega letaistwa — Pro- dlranje iialiganskih iet v Egipt — Vojaška obveznost v Združenih državah — Bolgarija prevzema juino Dobrudio Nona rumunska vfacfa — Ruska zunanja politika na raz~ potju 7 — Važnf raxgovori v Rimu Nemška letafei že vee dni neprestano napadajo London. To smatrajo za uvod v veliko nemškio ofenzivo n;a Anglijo. Kakor poroc'ajo, sjo bombe iz nemških letal (loslej uničilc v Loiidonu, ki ima okrog 10.000 posjtopij, kakih 2.000 zgradb, hujo poškodovala okros 3.000, lažje pa okro^; 10.000 zgradb. V prvi po- lovici septembra je bilo v Angliji ubitih ckro;; 2.000, ranjenih pa okrog 8.000 ci- vilnih cseb. Od teh Gdpadejo na London štiri petine. Angleška letala slo v zjadnjih dneh ponoMio močno bombardiiiala pri- stam.šča na nizozemski, belgijska in se- venii francoski obali, kjcr se zbirajo ne7nške čete z;a vpad v .Anglijo. Večkrat sfr tudi napadJa razne kraje v zapadni Nemčiji in Berlin. Po angleškiJi vesteh so nemške letalsk«; izgube zelo veüke, a tudi Nemci poroeajo o z^kiatnih izgwbah angleških letal. Italijlanske čete so vdrle na ogiptsko oziemlje ter zascdle ruse vine Soluma in Musale in Sidi Banarai, ki leži 100 km vzhodno od libijske meje. Angleške oMojvne edinice, letasla in vojne ladje napiadaj« prodhiajočc itialijanskc čete. Amcriški kon;;rl važ- ne razfjovore z Mussolinijem in grofom CJanom. Kakor poroeajo, bodo ti razgo- vori v zvezi z bliienjo velilko vojaško ak- cijo Nemčije ill Italije proti Velild Bri- taniji. Konferir(ali bodo najbrž tudi o vprašanju vojaške zveze med Nemčijo, Italijo in Španijo, ki zahteva, da ji An- ^lJja izroči Gibraltar. Sokolsko delo v Celiu Skupšiina SokoBskega druitva Celja-matlce Celje, 20. septemibra. Sokolsko društvo Celje-matica je imelo v sredo zvečer v veliki dvorani Narodnega doma dobro obiskano redno letno skupščino. Društveni starosta br. dr. Milko Hra- šovec je pozdravil odposlanca celjske sokolske župe br. dr. Kloarja, starosto Sokolskega društva Celja I br. Franja Vrečka ter zastapnika tiska br. R. Pečnika in M. Četino, ki se jima je za- hvalil za naklonjcnost in podporo. Na poziv staroste so vsi. udeleženci vzklik- nili starešini SKJ Nj. Vel. kralju Pe- tru II. Društveni starosta je v svojem poročilu najprej omenil, da je društvo v preteklem poslovnem lctu praznovalo 50-letnico svojega nad vse pomembnoga in uspešnega delovanja. Proslavo tega jaško silo povečala vpliv tudi na srednji Dunav, oziroma je v stanju presekati Dunav visoko nad njegovim izlivom. Znano je, da Nemčija po okupaciji Avstrije ni priznala Dunavske komisije in tudi ni marala v njej sodelovati; na- sprotno, zahtevala je izpremembo nje- nih statutov v očividni želji ojačiti svoj vpliv v tern evropskem predelu. Sedaj je postala tudi sovjetska Rusija zelo pomemben činitelj na Dunavu: sodelo- vanje evropskega jugovzhoda s sovjet- sko Rusijo postaja že skoraj samo po sebi umevno. Prva balkanska država, ki čuti nepo- sredno ruski vpliv, je vsekakor Bolga- rija s svojo črnomorsko obalo. Jugosla- ivija na eni strani kot država Dunav- skega bazena ne more zanikati preko bližnje zahodne Ukrajine segajočega ru- skega vpliva, na drugi strani pa ne more omalovaževati ruskega vpliva kot bal- kanska država, kajti, kakor rcčeno, sega ruski vpliv preko TuivJje tudi na Bal- kan. V vsakem primeru predstavlja sovjetska Rusija že danes resno oviro tuji gospodarsko politični ekspanziji na Balkanu. jubileja je nameravalo prirediti v izred- no velikem obsegu s pokrajinskim zle- tom in drugimi prireditvami. Priprave so bile v glavnem že zaključene, ko je moralo društvo v zadnjem trenutku zaradi prepovedi javnih nastopov pre- ložiti pokrajinski zlet in odgoditi pro- slavo. Borba za novo društveno letno telovadišče je bila pred dnevi zakijučena z uspehom. Mestna občina se je zavezala, da bo v zameno za Glazijo do 1. aprila 1941 uredila novo letno telovadišče pri Sp. Lanovžu. Društvo je v preteklem letu posvečalo veliko pozornost narcdni obrambi in je z lepimi uspehi začelo go- jiti vojaško streljanje. Stražno službo ob raznih- prilikah v celjski okolici so opravljali Sokoli skupno s slovenskimi fanti. Napadi na sokolstvo, ki so se za- celi pojavljati v zadnjem času, bodo po- vzroeili, da se bo sokolstvo še bolj str- nilo in utrdilo. Starosta je počastil spo- min dveh zaslužnih umriih članov br. Matka Šmida in vladnega sventika Emi- lijana Lileka ter v Ptuju umrlega so- ustanovitelja društva br. dr. Bole Štu- heca in odličnega ljubljanskega sokol- skega delavca br. dr. Rika Fuxa. Za- hvalil se je vsem članom in članicam uprave in prednjaškega zbora zä po- žrtvovalno delovanje in br. Janku Ho- čevarju za uspešno vodstvo društvenega orkestra. Poudaril je tudi, da sokolstvo ne prenaša političnega udejstvovanja svojega članstva v sokolskih vrstah. Br. dr. Kloar je pozdravil skupščino v imenu celjske sokolske župe in od- sotnega župnega staroste br. Smertnika ter čestital Sokolskemu društvu Celju- matici kot najmočnejši in najboljši zupni edinici k 50-letnici. Tajnik br. Janko Hočevar je poročal o velikih pripravah za proslavo društve- ne 50-letnice in izdaji knjige »Zgodovina Celjskega Sokola«, ki jo je napisal br. prof. Janko Orožen. Društvo je prire- dilo v preteklem poslovnem letu m. dr. akademijo, božičnico, silvestrovanje, maškarado za deco in za članstvo, ča- janko za naraščaj, obrambni zbor, pro- Vsakodnevna nega zob mora postöfi za vsakecga človeka ravno Sako iamo ob sebi umevna poireba kakor redno umivanje rok. Chlorodont zob n a p as ta slavo kraljevega rojstnega dne in peš- izlet iz Celja v Laško, 1: Sv. Jederti in dalje v Hrastnik ter se udeležilo sve- čanega odkritja spomenika Viteškega 'kralja Aleksandra I. Zedinitelja v Ljub- ljani ter odkritja spomenika kralja Aleksandra I. in obenem proslave 50 - letnice Sokolskega društva v Za- gorju. Društvo je osnovalo socialni sldad br. Matka Smida, s katerim omo- goča revnim Sokoličem vsako leto brez- plačno taborjenje v sokolski gozdni soli v Lokah pri Mozirju. Ustanovilo je tudi dramski odsek, ki ga vodi br. Stanko Perc. Prihodnje leto si namerava društvo nabaviti nov društven prapor. Načelnik br. Konrad Grilec je navedel v svojem poročilu, da je v preteklem poslovnem letu telovadilo 183 pripadni- kov moških mladinskih oddelkov in 58 članov. Njegovo poročilo in poročilo s. Pfeffererjeve je navajalo številne nasto- pe, tekme in druge prireditve, pri kate- rih je društvo aktivno in z uspehom so- delovalo. Poročilo odsotnega prosvetarja in društvenega novinarja br. Čepina je prečital tor. Vinko Blaško. Društvo je priredilo štiri debatne večere, ki jih je vodil br. dr. Franjo Farkaš, in več pre- davanj pred vrstami. Osnovalo je dram- ski in godbeni odsek, izdalo knjigo »Zgodovina Celj&kega Sokola«, priredilo družaben večer in agilno opravljalo no- vinarsko službo. Po poročilih društve- nega blagajnika br. Sveta in blagäjnika gospodarskega odseka br. Jožeta Pečni- ka je prejela uipravä na predlog nadzor- nega odbora razrešnico, obema blagaj"- nikoma pa je bilo izrečeno posebno pri- znanje in pohvala. Matrikar br. Miro- slav Modic je poročal, da ima društvo sedaj 378 članov, 192 članic, 71 moške- ga in 51 ženskega naraščaja ter 113 moške in 118 ženske dece. Vse šolske potrebšeine kupite ugodno pri tvrdki KARL GOKlOAR vdv., Celje. Na predlog br. Vinka Blaška bo dru- štvena uprava odslej odmerjala člana- rino tako, da bo upoštevala gmotni po- ložaj članov in članic. Gmotno bolje si- tuirano članstvo bo plačevalo višjo, revnejše članstvo pa nižjo članarino. Osnova članarine ostane neizpremenje- na in znaša 36 din, prispevek za naba- vo krojev pa 6 din na leto. Predlog je bil sprejet soglasno. Pri volitvi nove uprave sta bili pred- loženi dve listi in sicer lista uprave z nosilcem br. dr. Milkom Hrašovcem in lista z nosilcem br. dr. Franjom Far- kašem. Za prvo listo je glasovalo 87, za drugo pa 35 članov in članic. Izvol- jeni so bili torej naslednji bratje in se- stre: starosta dr. Milko Hrašovec, pod- starosta dr. Alojz Nendl, blagajnik Jo- že Pečnik, matrikar Miroslav Modic, prosvetar Franjo Cepin, načelnik Bran- ko Prekoršek, I. podnačelnik Maks Gru- den, II. podnačelnik Vinko Blaško, na- čelnica Milka Lojkova, I. podnačelnica Cveta Medvedova, II. podnačelnica Ani- ca Pfeffererjeva, garderoberka Valda Inkretova, praporščak Franc Goručan, referent socialnega odseka Anton Baša, društveni zdravnik dr. Marjan Bregant, revizorja Stanko Perc in Drago Na- prudnik, častno razsodišče dr. Jožko Požar, dr. Josip Dolničar, dr. Milan Orožen in Konrad Grilec. Gospodarske- mu odseku predseduje br. Franjo Dolžan SOVRAŽNIK PRISLUŠKUJE! PAZITE, KAJ GOVORITE! Stnin 2. »NOVA DOBA« 20. IX. 1940 Stev. 39. Glaziia in sodna palača v Celiu Nekai poftrebnih ugofovifev Celje, 20. septembra. Vprašanje gradnje sodne palace na Glaziji se je premaknilo z mrtve tooke. Poslednjič se je sešla komisija vseh prizadetih 12. t. m. in so bila končno rešena vsa sporna vprašanja, tako da se gradnja sama lahko takoj prične. Dolgo so se vlekla pogajanja zaradi od- stopa Glazije in odstranitve vseh za- držkov, ki so obstojali med mestno ob- čino, ki je odstopila omenjeni prostor za gradnjo državnemu erarju in pa med SK Celjem in Sokolom, ki sta iraela Glazijo v najemu za dobo 50 let. Po obo- jestranski uvidevnosti glede gradnje sodne palace in tudi glede potrebe no- vega, urejenega sportnega prostora v Celju, ki naj bi nadomestoval sportne naprave na Glaziji, sta se mestna občina in oba pogodbena najemnika Glazije zedinila, da občina zgraidi v določenera roku nov prostor pri Sp. Lanovžu, ki bo ustrezal potrebam celjskega sporta, kakor je ustrezala Glazija. Želja vseh prizadetih je bila, da se sporna vpraša- nja čimprej rešijo in da Celje koneno dobi novo sodno palačo, ker so sedanji sodnijski prostori vse prej kakor v cast mestu in so tudi življenjsko nevarni za osebje, ki mora v njih službovati. Pri- znati je treba (čeprav so pogajanja po- tekala precej dolgo, .ker sta Sokol in SK Celje branila svoje pogodbene pra- vice, občina pa svoje interese), da je le zmagala uvidevnost in dobra volia na obeh straneh, tako da ne sPošti«. Tarn so mo- rali postaviti zasilno brv, da so omo- gočili osebni promct. Kleti v mestu in okolici so bile po večini polne vode. Na- rasla Savinja je v ponedeljek nosila vo- like količine lesa in poljskih pridclkov. Tudi ob tej poplavi se je pokazal ugoden ucine'k doslej izvršene regulacije Savi- nje pod Celjem v dejstvu, da jo voda hitro odtekala. Če bi ne bil del Savinje rcguliran, bi bilo Celje doživelo kata- stvofalno poplavo. Na Frankolovem jo narasla Tesnica odnesla jez pri zadruž- nom mlinu. Hudo poplavo jc povzročila Slivnica pri Podsredi in Pesnica v dra- meljski okolici. Ker je v ponedeljek ne- halo deževati, je začela voda hitro upa- dati. Škoda, ki jo je povzročila poplava v ponedeljek, je zelo velika. V sobolo In smedeljo domače kolloo Oostilna „PRI MOSTU" c Graduja sodne palace v Celju. Pred dncvi se je sestala v Celju komisija za- stopnikov mestne občinc, justične upra- ve, sreskega načelstva, Sokolskega dru- štva Celja-matice in SK Celja, da reši vprašanje menjalne pogodbe med mest- no občino in justično upravo, po kateri prehaja zemljišče na Glaziji, kjer bodo gradili sodno palace, v last justičns uprave, v zameno pa dobi mestna ob- čina poslopjc starega okrožnega sodi- šča v Prešernovi ulici, medtem ko osta- ne poslopje jetnišnice še v posesti ju- stične uprave. Zastopnika Sokola in SK Celja sta umaknila ugovor proti pode- litvi gradbenega dovoljenja za sodno palačo na Glaziji, ki jo imata obe dru- štvi po pogodbi v zakupu. S tem so od- stranjene vse ovire za pričetek gradnje sodne palace. Glazija je že zamejičena, gradbeni načrti so izdelani, gradbeni kredit v znesku 7 milijonov dinarjev je odobren in tudi mestno poglavarstvo je žc izdalo gradbeno dovoljenje. Celjska mestna občina bo morala do pričetka gradnje zgraditi dovozno rampo do Gla- zijc, v primeru potrebe pa bo lahko po- drla drevorod na Glaziji in les sama po- rabila. Odveč bi bilo še enkrat pouda- riti nujno potrebo gradnje sodne palace v Celju. Grofijo, v kateri je zdaj jiasta- njeno okrožno sodišče, namerava mestna občina primcrno popraviti in preurediti ter v tem poslopju namestiti muzej, javno mestno knjižnico in morda tudi šolo Glasbene Matice. Mestna občina se I. M: Ben Akiha v $f - Juriiu pri Celiu Le redkokdaj se zgodi, da bi Mezo- potamec potoval po Slovenskem. Slučaj pa je nanesel, da je Ben Akiba iz ple- mena Mahatov in Akibov prepotoval naše kraje in zažel eelo v Št. Jurij pri Celju. Sem ga je izvabil njegov sopot- nik, ki ga je opozoril na naravne lepote šentjurske okolice. Iz gole radovednosti se je Akiba odločil in jo zavil zavil v voglajnsko kotlino, da se prepriča o resničnosti sapotnikovega priporočila. Ta mu je še svetoval, da vzame st&klenico tople kave s seboj, kajti v Št. Juriju ni nobene kavarne, v gostilnah se pa držo gesla: »En liter al' pa dva, to nara ko- rajžo da«. Šentjurske gosLilne so ureje- ne za vinopivce, ki mnogo »zacerajo ki se kupijo franko skladišče trgovca, se računa za prostorni meter 15 din več. Maksimalna cena za 100 kg žaga- nih bukovih cepanic I. vrste znaša 30 din, II. vrste 28 din, za 100 kg žaganih in sekanih cepanic I. vrste 32 din, II. vrste 30 din, za 100 kg mehkih žaganih drv 24 din, za 100 kg odpadkov nažaga- nih drv (mešanih trdih in mehkih) 22 din. Kupcu na dom postavljena drva po trgovcu je treba računati prevozne stroške po medsebojnem dogovoru, med- tem ko proizvajalcu drv no pritiče no- bena odškodnina za prevoz drv v mestu Celju. Posebej se smc računati pribitek zaradi obročnih plačil drv, ki na mesec ne sme biti vcčji od 1% kupne V3ote, ki jc kupec še dolguje za drva. Kdor ss bo pregrešil proti tej odločbi, bo na podlagi čl. 8. uredbe o kontroli cen v mali prodaji kaznovan 2 zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5.000 din. c Društvo abwolventov drž. trgovskili šol v Celju sprejema prijave za jezikov- ne in strokoivne tečaje do vštetega po- nedeljka 23. t. m. Pojasnila dajeta dru- štvo in celjska podružnica »Jutra« v Koccnovi ulici. Pričetek tečajev takoj. c llUinitev loka. Zaradi nujnih del na omrežju bo mcfilna elektrarna ukinila- dobavo toka v nedeljo 22. t. m. in sicer v mestu cd 8. do 11., v okolici pa od 8. do 13. OmrcSjc fco trcba v tem času smatrati, kot da je pod napetostjo. c Ob opustitvi vodsU'a gostilne »Bra- nibor« v Celju sta sc g. Anton Robek in njegova soproga Ana poslovila od vseh štrvilnih prijateljev in znancev s tem, da sta darovala po 150 din Di- Xdor podpira Narodno kredotno zodrugo z 0. z. v Celju pomaga fuvati naše meje in našo narodno posest. Ustanovitclji: Sokolske župc: Celje, Krauj, Ljubljana, Maribor in Novo mesto, Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Sokol-matica: Celje, Ljubljana, Maribor in Zveza kulturnih druStev v Ljubljani. jaški kuhinji, zaščiti dece in mladine, coljskemu Sokolu, Vincencijevi konfe- ronci in mestnim uibogim. c Dijaški ksihinji v Cel)Ju je daroval trgovoc g. Franc LeskovSek v Celju 100 din na-mesto venca na grob poštnega ravnateija v p. g. Franja Natka. c Llcenchiünjc bikov za leto 1940. V sredo 25. t. m. ob 8. zjutraj bo na imeat- nem scjmišču v Celju licenciranje bikov sivopšcnione pasme za ohmočje mestne cbčine celjske. Mesi.no poglavarstvo v Celju poziva vse bikorejee, da predv^- dojo svoje živali licencovalni komisiji. Iz obiinstva Zakaj tako in ne drugaie? Oboinsko ccsto, ki vodi od kapucin- skega mostu do cerkvice na MiklavSkew hribu, je predzadnji veliki naliv močnc razdrl. V zadnjih tednih to cesto inten- zivno popravljajo in menda prispeva primeren del k temu popravilu, ki ga z veliko vnemo izvršuje celjska mestna občina, lastnik vinogradniškega posest- va industrijec W., ki jc na tej ccsti go- tovo najbolj interesiran. Cesta je stro- kovno dobro popravljena, je v sredini napeta in ima primerne obcestne jarke. Napravljenih je tudi izredno veliko število žlebov, ki so položeni preko ce- ste za odvajanje vode. Pri zadnjem na- livu se je celo izkazalo, da so ti hra- stovi žlebovi v veliki meri odveč, ker le- žijo tako visoko nad obcestnimi jarki, da jih voda ni dosegla. Vsekakor kaže. da bodo izdatki za to cesto zelo veliki, tako da se nehote vsiljujc vprašanje, ali niso nekatere investicije luksus. Treba je namreč iti po vzporedni pešpoti, ki vodi iz mestnega parka na Miklavški hrib. To je sevada le peš- pot in služi samo pešcem, zlasti pre- Mvalcem Miklavškega hriba, Lisc in Košnice in na njej ni avtomobilskega prometa, kakor na prej omenjeni cesti. Na tej pešpoti je na njenem prvem delu nad mestnim parkom pri predzad- nji povodnji potegnil precej močan plaz, ki sicer ni onemogočil hoje, a je pred- stavljal znatno nevarnost za pasante. Plaz je hil sicer manjšega obsega, ven- dar pa ni nihče ničesar ukrenil, da bi tudi to za navadne pešce namenjeno pot XJOipravili. Ne, čakali so in po zadnjem nalivu se je plaz izdatno povečal, tako da sedaj že v močni meri ograža ves pz-omet. In še sedaj se nihče ne zgane, da bi popravil to pot in preprečil ne- srečo, ki se lahko vsak čas zgodi. —k Naprav jfe red I Že v nekaterih proračunih celjske mestne občine so bile izdatne postavke za popravilo odnosno za tlakovanje Vod- nikove ulice v Celju. Vsekakor se je moral v to svrho že nabrati fond več stotisoč dinarjev, ,kar po proračunih ne bo težko ugotoviti. Denar je bil torej na razpolago in sedaj na jesen, kot naj- primernejši lctni dobi, se je delo začelo in podjetnik, stavbna tvrdka Nerad iz Celja, ga izvršuje smotrno z velikim številom delavcev. Poleg številnega de- lavstva je zaposlenih mnogo voznikov, ki odvaažjo zemeljski material. Tlako- vanje Vodnikove ulice je prvo večje vidnejšo delo, ki ga izvräujejo i>od se- danjim predsednikom ccJjske me3tne občine, čejirav datirajo zadevni fondi deloma še iz dobe prejšnjcga župana. Zaposleni so po večini domačinii, tudi vozniki so domačini, nepristranakoga opazovalca tega vrvenja v Vodnikovi ulici pa neprijetno dime, če opazi, da limajo vozniki na konjskih vpregah na- ipise še iz Francjožefove dobe, in čita n. pr. so napis »Georg Strenčan, Lava bei Cilli«. Če za. odstranitev le navlake ni drugega sredstva, naj pa kateri izmed gg. elanov oeljslkega mestnega sveta sam napravi red. Opazovalec. Štov. 39. »NOVA DOBA« 20. IX. 1940 Stran 5. $okolstvo Sokolske tekme v Ceiju Strelske tekme. SSKJ razpisuje I. so- kolske strelske tekme, ki bodo 5., 6. in 7. oktobra v Beogradu. Tekmovanje bo za naraščaj in člane. Naraščaj bo tekmoval z zračno, malokalibrsko in vo- jaško puškc. Tekmovanje bo za posa- meznike in edinice. Z istimi puškami bodo tekmovali tudi člani posamezno in v skupinah, samo na različne in večje razdalje. To prvo tekmovanje sokolskih strelcev bo pokazalo uspehe nove so- kolske discipline, ki jo je vnesel v so- kolski sestav sedanii nemirni čas. Celj- ska sokolska župa, želeč biti na teh tekmah čim častneje zastopana, bo pri- redila v nedeljo 22. t. m. v Celju izbirne tekmo, na podlagi katerih bodo najboljši tekmovalci poslani na savezne tekme v Beograd. V1 nedeljo bo ob 8. zjutraj zbor vseh.^ekmovalcev na celjski Gla- ziji, od koder bo skupen odhod na stre- lišče. Kolesarske dirke. Iste dneve bodo v Beogradu tudi kolesarske dirke, ki bodo združene s streljanjem. Dirke bodo na krajši progi z različnimi ovirami za na- raščaj. z.ymesnim streljanjem, medtem ko bodo člani dirkali na daljsih progah tudi z vmesnim streljanjem. Dirke bodo za pQsam,eznike in v skupinah v brzini in streljanju, p'oleg tega bodo tekme velocipedskih patrulj, ki bodo izvedene v teku dveh dni. Z ozirom na ta razpis saveznih tekem bodo v Celju tudi 22. t. m. kolesarske dirke. Zbor vseh tek- movalcsv ob 8. zjutraj na Glaziji. Tek- me se istočasno smatrajo kot župne. Oni, ki bcdo dosegli največ točk, bodo prejeli diplome. Opozarjamo vse tekmo- valce, ki se želijo udeležiti saveznih te- kem, da se morajo prej udelc-žiti župnih tekem v nedeljo v Celju. Tekme v odbojki. V nedeljo 22. t. m. priredi Sokolska župa Celje na dvorišču mestne oano'vme' sole v Celju župne tek- me y odboiki.' Tekme se bodo pričele točno ob' 8.30 dopoldne. Tekme bodo ?a članstvo, naraščaj in za ženske oddelke. Ker so te tekme namenjene pregledu odbojkarjev v celjski župi in obenem določitvi prvaka za letošnje leto, vabi- mo odbojkarje, da se udeleže tekem polnoštevilno. Starejš^,; sestre Sokolskega društva Celja-matJce b.odo pričele redno telovad- bo v četrtek 3i' oktobra ob 16/v' mestni telova'dnici. Vpisovanje pri redni telo- vadbi samo do 15. oktobra. fporf Pester nogometni spared za nedel/o Na igrišču pri »Skalni kleti« bo v nedeljo 22. t. m. ob 9.15 prvenstvena tekma mladin Atletikov in SK Celja, ob 10.30 pa prvorazredna prvenstvena tek- ma med (prvima moštvoma Atletikov in SK Jugoslavije. Na Olimpovem igrišču v Gaberju ee ibo pričela ob 14.15 prvenstvena tekma mladin Olimpa in Jugoslavije, ob 16. pa se bo ^ricela ligina prvenstvena tekma med SK Olimpom in SK Marsom iz Ljubljane. Ker je Mars letos v dobri formi in bo gotovo tudi Olirrip v nedeljo pokazal vso svojo borbenost, bo sreča- nje vsekakor dogodek, ki bo privabil obcinstvo. ¦ V tekmovanju za prvenstvo hrvat- ske no^onietne lige so bili v nedeljo do- seženi naslednji rezultati: v Zagrebu Zelezničar:Sašk 4:1 (1:1), Hašk : Split 5 : 2 (ä'TO) in Concordia : Slavija (O) 10:0 (5:0), v Subctici pa Slavija (V): Bačka 2:1 (2:1). Rezultat v srbski ligi so naslednji: v Beogradu BSK:ZAK 6:1 (4:1) in Jugoslavija : Vojvodina 6 ; 3 (3:1), v Sarajevu Slavija :Bata 2:0 (1:0), v Pančevu Bask :.Tugoslavija (Ja- . buka) 1:1 (1:1) in v Skoplju Gradjan- ski :Jedinstvo 2:2 (1:0). * Tretje kolo za prvenstvo slovenske lige je dalo v nedeljo naslednje rezulta- te: na Jesenicah Ljubljana : Bratstvo 4:2 (3:2), v Mariboru Zelezničar:Olimp 2:0 (2:0), v Trbovljah Amater:Maribor 4 : 2 (3:2) in v Ljubljani Kranj : Mars c Zdravniško dežurno službo za člarte OUZD bo imel v nedeljo 22. t. m. zdrav nik dr. Franc Premšak na Cankarjevi I cesti. Lepe tiskovine, kakor: lepake, letake, prospekte, stenske in žepne koledarje, diplome, srečke, časopise, knjige, ceniRe ter vso reklamno tiskovine za trgovce v eni in vec barvah vam solidno izgotovi 7VF7NA TISKARNA MuVLsJLnn. 1 1iJIVÄI\I1Mlastna KNJIGOVEZNICA CELJE, STROSSMAYERJEVA ÜL. 1 2:1 (0:0). Na tabeli vodi sedaj Amatsr s 6 točkami pred Kranjem in Ljubljano, na zadnjem mestu pa je Olimp, ki nima še nobene točke. * Celjski I. in II. rawed. V nedeljo je bila na celjski Glaziji prvorazredna pr- venstvena tekma med SK Celjem in SK Brežicami. Celje je vodilo že z 2:1. V 30. minuti prvega polčasa pa je sodnik g. Reinprecht po večkratnem opominu zaradi surove igre izključil kapetana Brežic, srednjega krilca Pantovica. Ker pa Pantovic ni hotel zapustiti igrišča, je sodnik po petminutnem čakanju tek- mo odpiskal. Tako je Celje dobilo tekmo s 3:0. Obe moštvi sta nato nadaljevali j tekmo kot prijateljsko. Končni rezultat je bil G:l za Celje. V predtekmi je drugo rnoštvo Jugoslavije premagalo rezervo Celia z 2:0 (2:0). Dopoldne bi bila mo- rala biti na celjski Glaziji drugorazred- na prvenstvena tokma med SK Laškim in SK Borutom iz Gotovelj. Ker pa La- ščani spet niso nastopili, je dobil Borut tekmo s 3:0 par forfait. * Mcdlihibslta. molociklistiena ocenje- vabia vožnja, ki bi bila morala biti pre- teklo nedeljo s startom in ciljem v Ce- Iju, je bila zaradi slabega vremena od- povedana. Otroški voziček kolo ali šivalni stroj najhitreje in najbo- lje kupite, prodate ali zamenjate v trgo- vini Josip Uršič, Celje, Narodni dom Sah Spominski turnir dr. Antona ScAwaba Rezultati petega kola spominskega turnirja dr. Antona Schwaba, ki ga pri- reja Šahovski klub Gaberje, so nasled- nji: Golja:Fajs 0:1, Medved:Hajsinger 0:1, Pukmajster :F. Schneider 0:1, Esih: Verčkovnik 0:1, Mirnik:F. Csqrgö 0:1, Regner : Domajnko 1 : 0, Ahtik : Rajšek 0:1, Habenšus:J. Schneider 0:1. Partija Slimšek:E. Csörgö je bila prekinjena. Rezultati šestega kola so naslednji: Fajs:E. Csörgö 1:0, F. Schnheider:Ha- benšus pol:,pol, F. Csörgö:Esih 1:0, J. Schneider:Regner 1:0, Rajšek :Hajsm>- ger 0:1, Golja:Medved 1:0, Pukmajster: Ahtik 0:1, Verčkovnik:Slimšek in Do- majnko :Mirnik prekinjeno. Prekinjena partija iz petega kola: F. Schneider: Rajšek 1:0. Stanje po 6. kolu: F. Csörgö, Fajs in J. Schneider 6, F. Schneider 41/>, Golja 4, Domajnko in Verokovnik 3^ (1), Mimik in E. Csörgö 3 (1), Hajsinger 3. Habenšus 2X>, Slimšck 1 (2), Ahtik, Esih, Medved, Rajšek in Regner 1, Pukmajster 0 točk. Celjski šahovski klub je razpisal svoj vsakoletni splošni turnir, ki se prične v sredo 25. t. m. Prijaviti se je treba v turnirski knjigi v klubskih prostorih. Iz naših kraiev Brasfowce b Hmeljska kupčija se še vedno ni razvila. Tukajšnji hmeljarji postajajo že nervozni, ker ni kupcev. Sicer pro- dajo tu in tarn nekaj stotov hmelja, a samo najboljšega. Ljudje pričakujejo, da bo začela Hmeljarska zadruga na debelo kupovati hmelj. Pravijo, da ni kredita, izvoz pa bi bil. Včasih čitamo, kako v takih primerih oblast poseže vmes. Kako pa pri nas? Prosimo gospo- de voditelje, da storijo potrebne korake, da ne bo Savinjska dolina ostala na cedilu. b Na lastno prošnjo je premeščen iz Braslovč v Slovensko Bistrico učitelj g. Ljubo Šnuderl. Gosp. Šnuderl je prejš- nja leta deloval skoraj pri vseh društvih v Braslovčah. Bil je dober učitelj. Zelo ga bo tudi pogrešala obrtna sola. Za- radi njegove prošnje za premestitev so nastale razne govorice, ki so pač plod raznih gospodov, ki preganjajo vse, kar se jim ne pokori. Je pač težko, da ne- kateri ljudje mislijo s svojimi možgani in ne morejo dopustiti, da bi drugi za nje mislili. b Službe jc bil razrešen okoliški pi- smonoša na tukajšnji pogodbeni pošti Ernest Bošnak, sin kočarja. Sedaj je brez vsakega posla. Neki njegov sorod- nik je pred leti izstopil iz rimskokatoli- ške cerkve, kar se pa ni Bošnaka nič tikalo. Navzlic temu pa nosilcem pravice in resnice v Braalovčah pismonoša Boš- nak ni bil všeč. Vsem ljudem, ki jim je dostavljal pošto, je bil ljub, ker je opravljal svojo službo zelo vestno in hi- tro. Dobregä pismonošo je pri nas težko dobiti, ker je plača obupno majhna. Pravijo, da bo Bošnak vsled razrešitve izstopil iz vere. Ljudje se sprašujejo, kam vodi tako postopanje in kdo je te- mu kriv. Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe . .. Žafec ž Zvočni kino Žalec. V soboto 21. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 22. t. m. ob 16., 18.45 in 20.45: »Pesem poletja«. Velefilm iz življenja skladatelja Franca Schuberta. V glavnin vlogal slavni teno- rist Rihard Tauber, Willi Eich- berger, Paul Graetz in Jane Baxter. — V nedeljo 22. t. m. ob 11. dopoldne: »Kronanje papeža Pija XII.« Zniža- ne cene. Lasfco 1 Poplava v Laškcm. V ponedeljek smo imeli v Laškem spet poplavo, še večjo od zadnje. Topliški park je bil ves pod vodo tik do asfaltne ceste. Pod vodo so bili tudi nasadi za poslopjem Radio- therme, prav tako vsa pot proti Jago- čam. Pravkar navoženi gramoz, ki je bil še v kupih, je voda odplavila. To je spet opomin činiteljem, ki ob volitvah veno- mer govore o regulaciji Savinje v La- škem. Baš sedaj govore gospodje o nuj- nosti javnih del, s katerimi bo zagotov- ljen stalen zaslužek nezaposlenim. Zato želimo da pride ob tej priliki tudi La- šiko na vrsto. Ob vsaki poplavi tudi le- toviščarji z začudenjem zro na zanikr- nost glede uravnave struge Savinje. 1 Občni /bor Mestne godbe. Dne 16. t. m. je bil v Drnovškovi gostilni 7. redni letni občni zbor naše Mestne god- be. Občni zbor je otvoril kapelnik g. Kvartič in po pozdravu prešel na dnev- ni red. Predsednik g. dr. Roš je bil od- soten in je prcsil, da bi ga razrešili predsedniške funkcije. Tajnik g. D. Hor- jak je poroeal, da ima društvo 2 usta- novna, 48 rednih, 16 izvršujočih članov in 3 učence. Odstopili so 3 redni, 2 iz- vršujoča člana in 1 učenec, l izvršujoč član pa je odšel k vojakom. Pristopilo je 12 rednih članov, 1 izvršujoč član in 2 učenca. Občnega zbora se je udc- ležilo 30 članov. Ob koncu svojega po- ročila je tajnik izjavil, da odklanja po- novno izvolitev. Blagajnik g. Knez je po- ročal, da je imelo društvo lani 29.489 din dohodkoV in prav toliko izdatkov. Novi instrumenti so stali 22.000 din. Skupna vrednost inventarja znaša 30.431 din. Na novih instrumontih je še dolga okreg 3.400" din. Letna članarina nudi društvu 1118 din. Vseh glasbil ima dru- štvo 40, med njimi 21 novih. Raznih skladb ima 73, z izposojenimi vred nad 100. Kapelnik g. Kvartič je poroeal, da je imelo društvo lani 22 javnih nasto- pov in 26 vaj. Moralo bi biti 520 ur pouka, a je bilo izostalih ur 213, t. j. okrog 30%. Pri tajnih volitvah je bil izvoljen naslednji novi odbor: predsed- nik g. Gerkman, podpredsednik g. Ter- šek, odborniki Vorina, Sirk, Šmon, Obal, Knez, Dernovšek, Peternel, A. Ojsteršek, Medvešek in J. Dergan. Nato se je raz- vila živahna debata, med katero je po- jasnil g. Kvartič težko stališče društva. Pri nastopih sodeluje kvečjemu 14 god- benikov, naraščaja ni in tudi ne denar- nih sredstev, disciplina ni zadovoljiva, moštvo je prešibko. Predlagal je večerne vaje, da bi vsak godbenik izučil po ene- ga novega godbenika na svojem instru- mentu, pouk naj bi bil tudi med ted- nom itd. Tudi on je hotel odložiti funk- cijo, a vendar bo še vztrajal. G. Hra- steij ja izjavil, da je sramota za Laško, da igra v Radiothermi orkester iz Celja, namesto da bi ga tvorili godbeniki laške godbe sami. Predlagal je, da bi vsi moj- stri obvezno dali svoje vajence v glas- beni pouk. Društvo bo prosilo novega predsedniika, da bi dal na razpolago lo- kal v »Kamenitu« za vaje in inventar. Ker izvršujejo naši tovarnarji velike prizidave k svojim tovarnam, bodo po- trebovali mnogo novih delavcev, ki naj bi jih dobili iz Maribora, Kranja in drugod, kjer so tekstilei člani raznih godb. Na predlog g. Hrastelja je prejel g. Kvartič pooblastilo, da skupno z g. Obalom ustanovi nov orkester. Koliko se bodo ti cilii uresničili, bo pokazala bodočnost. Hrastniška godba naj bo Laščanom za vzgled! Lastniki novih to- varn bi edini mogli zbrati dober godben zbor. 1 Javna prošnja delavcev in pomočni- kov. Ker so se gmotne razmere zaradi svetovnih zmešnjav silno poslabšale, se obračajo delavci in pomočniki z javno prošnjo do oblasti, da jih zaščiti pri zahtevah o izvajanju minimalnih mezd. Čeprav določajo to zakoni in uredbe, nimajo oni od tega nobene koristi, ker ni rešitve od oblasti. Če bi:,hoteli posa- mezniki doseči minimalne mezde, bi jim gospodarji enostavno odpovedali službo. Zaščiti jih lahko samo oblast s tem, da izda navodila za točno izvajanje uredb. Zlasti so v težkem položaju pomočniki, ki imajo na mesec komaj po 200 do 250 din place s hrano in stanovanjem. Ker so sc silno povišale cene obleke, perila, obutve i'td., ne morejo pcmočniki živeti s sedanjimi (prejem'ki. Za en par čevljev moraš v Laškem že plačati 350 din, po- močnik pa1 ima 200 .din na mesec. Nova uredba določa kot minimalno mezdo 4 din na uro, toda pomočniki bi bili zado- voljni, če bi vsaj dosegli minimalne mezde po stari uredbi. Resnost razmer nas je prisilila, da iznašamo to upravi- čeno prošnjo. Zakoni in uredbe naj bodo prisilnega značaja za obe strani, pa ne bo v delovnih odnošajih nikoli socialnih trenj. — Prizadeti. 1 Na naslov cestnega odbora. Kdor po- tuje ob deževju peš po cesti proti Re- čici, mora skoraj preklinjati, v tako obüpnem stanju je ta cesta. Čevlji se človeku vdirajo do gležnjev v blato in blato ga oškropi do kolen. Na vsej progi stoje mlakuže, in avtomobili brizgajo brozgo po ljudeh. Ob straneh ceste pa leže kupi gramoza, kar je sploh običaj na tej cesti. Čemu tako postopanje, ne vemo. Zakaj plačujemo davkoplačevalci tako visoke cestne doklade? Nič manj obupna ni občinska cesta proti Gornji Rečici. Prosimo občino Sv. Krištof, da bi jo posula z gramozom, ker se bližamo jesenskemu deževju. Cesto močno upo- rabljajo rudniški nameščenci, rudarji, šolska mladina, kmetje in drugi. 1 Kino Laško bo predvajal v. soboto 21. t. m. ob 20.30 in v nedeljo 22. t. m. ob 16.30 in 20.30 veliko Ijubezen3ko dra- mo, francoski velefilm »Strup«. V glavni vlogi največji in najlepši igralec Char- les B o y e r. Tednik. Vse dopisn'ike opozarjamo da nam morajo pošiljati dopise vsak te- den najpozneje do srede dopoldne. V če- trtck dopoldne sprejemamo samo zares nujne in kratke dopise. V petek ne sprejemamo več dopisov za številko, ki izide isti dan. Stran 6. »NOVA DOBA« 20. IX. 1940 Štev. 39. Hrastnik Draglnja Hrastnik, 20. septembra. Ta izraz se čuje danes mod vsemi stanovi in sloji prebivalstva. Konzument se pritožuje, da zaradi nizkih dohodkov ni več zmožen nabaviti si najpotreb- nejše za življenje. Trgovec obratno na- j vaja, da ne more blaga ceneje proda- jati, ker ga je dražje plačal, sicer pa ima že oblastveno predpisano prodajno ceno. Oblast izdaja predpise o minimalni mezdi, predpisirje prodajno ceno za življenjske potrebščine ter iz- daja ukrepe za pobijanje draginje in odreja stroge kazni proti špekulantcm in navijalcem cen. Vse to toi moralo medse- J bojno harmonirati. V praksi pa se do- j gaja drugače. . Danes se je cena življenjskim potreb- J ščinam znatno dvignila. Moka št. 0, ki je bila še pred enim mesecem po 4.25 din kg, stane danes 9 din, toraj nad polo- •vico več. Znatno se je tudi dvignila .cena masti, olja, krompirja, mesa itd. Zaslužki delavstva so pa še vedno isti, kot so bili pred mesecem dni in še prej. Pri tern nenadnem porastu cen pa je spet najbolj prizadet gospodarsko naj- šibkejši sloj — delavec. Proti trgovcu tiikaj ne pomaga nobena kritika in go- drnjanje. Oblast je določila ceno moki št. 0 na 9 din, enotni krušni moki na 5 din, mesü itd. Tukaj ne pride v po- štev noben ukrep za pobijanje draginje, če se trgovec drži predpisanih cen. Umevno pa je, da trgovec lahko izko- risti priliko, da proda po novi ceni tudi blago, ki ga ima morda še v zalogi. To zadevo bi pač moral imeti v evidenci občinski protidraginjski odbor, ki pa, kolikcr nam je znano, ne posluje in proti kateremu je že izšla zahteva, da se naj razpusti in imenuje drugi. V današnjih izrednih prilikah naj bi oblast, če določa prodajno ceno življenj- skih potrebscki, obenem še določila da se morajo tudi povišati zaslužki de- lavstva v sorazmerju s porastom cen življenjskih potrebščin. Praktično izva- janje določil kolektivnih pogodb glede dviga zaslužka obenem s porastom dra- ginje danes težko obremenjujc delav- stvo. Pravica naj bo za vse! In kaj bo z našimi staroupokojenci in ostalimi upokojenci? Apeliramo na pri- stojne, da priskočijo z naglimi ukrepi tern ljudem na pomoč, saj so najbed- nejši med bednimi. Goipodan fvo Preskrba dravske banovine z žitom in moko. »Prizad« je odobril za dravsko bamovino kontigent 1000 vagonov žita in moke, da bi se za dobo intenzivnej- šega prometa moglo prebivalstvo Slo- venije v zadostni meri oskrbeti s kruš- no moko. Nov sladkor. Sladkorne tovarne delajo s polno paro in pričakuje se, da pride novi sladkor v promet že danes. Čeprav je bilo manj, zemlje posejane s sladkorno rerpo, je vendar letošnji donos dober in bo najibrž zadcstoval za naše potre.be. Tudi kakovost j€ zaradi ugodnega vre- mena zadnje dneve zadovoljiva. Stari sladkor je večinoma že popolnoma po- trošen in se je zadnje dni opazilo že pomanjkanje sladkorja, zlasti za časa vkuhavanja sadja za zimo. Nočni promet x motorniml vozili bo deloma omejen. Vprašanje omejitve pro- meta z motornimi voHili bo rešeno na ta način, da bodo prepovedane vožnje z motornimi vozili od sabote zvečer do nedelje zjutraj. Ta cmejitev pa bo le prehodna, ker ne izzvira iz pomanjka- nja tekočih goriv, temveč je nastala zaradi pomanjkanja pnevmatik. Razno Preveč soli jemo. Eden izmed vzro- kov, zakaj so se nekateri ljudje naučili piti, je sol. V nekaterih gostilnah so jedila tako slana, da morajo ljudje piti, da se zaužita sol raztopi in razredči. V splošnem pa jemo preveč soli. Zdravnikl h pravijo, da koristi človeškemu telesu i največ 5 gramov soli dnevno. Preveč Vodovode Rleparska dela Strelovode Vam naredi solidno in po konkurenčnl ceni, ravno tako tudi izvršuje vsa popravila Dolžan Fratl|° C e 1 j e, Za kresijo 4 Telefon 245 I Zafitevajte ponudbe in proraiune t | soli pa škoduje človeškemu telesu s tern, da učinkuje škodljivo na ledvice. V litru človeške krvi je normalno 5 gramov kuhinjske soli in sicer tudi tedaj, če zaužijemo več soli nego smo je vajeni. V takem primeru mora človeško telo presežek soli izločiti s pomočjo vode. Če jemo zelo slane jedi, postanemo žejni. Za vsake tri grame odvišne soli potrebu- jemo en liter vode za nieno izločanje. To pa pomeni popolnoma nepotrebno obtežitev ledvic. Mnoge jestvine imajo sol že v sebi, tako da jih ni treba soliti, recimo prekajeno meso, konserve kd. Med sočivjem imajo paradižniki v sebi dovolj lastne soli. Že zato moramo biti pri soljenju jestvin previdni. Ati ste že poravnafj f naročnino ¦ Pr Dvosobno storaovciiij« se odd a. Cclje, Dečkova cesta 1. Casopisni papir prodaja uprava „Nove dobe" Krojačica za male komade se sprejme. Modni atelje Franc Meško, Celje. Solnčn:) komfortno 3 — 4 sobno stanovanje s kopalnico in vsemi pritiklinami se išče v mestu. Ponudbe pod »Solnčno« na upr. lista. Stanovanje 3 sobe, kuhinja, shramba, v novi hiSi v St. Petru v Savinjski dolini se odda za več let. Jak' b Krulej, St. Peter v Savinjski dol. Več dobrih peči raznih tehtnic, pultov, stelaž in prcdalov za moko kupite na ceneje pri tvrdki Ju go- pro met - Golob Ivan - Celje, Krckova c. Krojašicl pomočnlk priden, išče namestitve za takoj ali pozneje v Celju ali bližini Celja. Ponudbe na upravo lista pod »Krojaški pomočnik«. Cenj. občinstvu sc priporoča tvrdka Anton Lečnik xadoga ur, xlata, sB»ebi*ninef optika ltd. Celje, Glavni trg Izkušen optik na razpolago! CbIjsho posojilnica d. d. v Celju je najstarejši narodni denarni zavod v Celju Vse hranilne vloge, vložene pri Celjski posojilnici d. d. v Celju so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, neložBii y domač denarni imj donaša horisti usemu dnmacemu napodnemu gospodorstPH N a 1 a g a j t e svoje prihranke v TELEFON ST. 22 POST. ČEK. RäC. 10-591 Celjsbi posojilnici d. d. v Celju - Narodni dom Urejuje in za konzorcij »Nove dobe« odgovarja Ra