naročnina
Celoletna........
Polletna . •••♦• • J1,5 Chicago celo leto $2.50
Inozemstro
SUBSCRIPTION
One Year.......$2 c*
Half Year . ... Chicago one Year .2.5' Europe . . .......
LIST ZA SLuvtNSM NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAVICO
Slogajači
ro tlači
_	_ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER n. 1919-. AT POST OFFI CE AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OFMAKCH 3rd t»79.
VOLUME VI. LETO__SREDA 17. NOVEMBRA 1920-
Naslikal J. J. JERICH
ŠTEV. (NO.) 64.
poblilhed and distributed under permit (No. 3ao) authorized by the Act of October 6- 19x7, on file at the Post Office of Chicago. Ill - By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General.
tedenski politico
pregled
Venizelosova stranka zmaguje.
— Iz Aten prihajajoča poročila naznanjajo da je zmagal Venizelos in njegova stranka. Po celi Grčiji so se predzadnji teden vršile volitve naj li bivši grški kralj pride nazaj na grški prestol ali pa ostane v izgnanstvu v tujini.
Volilni boj je bil oster, zakaj tekmovala sta bivši ministrski predsednik Goumaris m pa sedajni ministrski predsednik Venizelos. 'Zadnji je baje z vsemi močmi proti temu, da bi se bivši kralj Konštantin povrnil na prestol. V sled tega je volilna kampanja besnela na vso moč na obeh straneh. Vendar končno je dobil večino sedanjiga ministrski predsednik in njegova stranka. Stem je grški narod javno odklonil povratek Konstantina.
REŠKI NOREC ZOPET ROGO-VILI.
Japonci nastopajo neprijazno.
—	Amerikanske družbe, ki imajo svoja podjetja na Japonskem, poročajo, da japonski uradniki postopajo sovražno proti Amerikancem. Otežkočajo njihov industrijski položaj in jih splošno ovirajo, kjerkoli mog-oče.
V obče so Amerikanski trgovci na Japonskem mnenja, da bo japonska vlada uveljavila še celo take zakone, ki bodo izključavali vsako amerikansko industrijsko gibanje na Japonskem.
Pravijo, da to so posledice nove kalifornijske državne odredbe, ter da Japonci že kažejo očividno svoje roge proti Amerikancem.
--o-
WILSON SE MORA ČUVATI.
—	Dasiravno se je zdravje predsednika Wilsona izdatno izboljšalo so njegovi privatni zdravniki vseeno sklenili, da se naj predsednik zdrži vsakega težavnega in mučnega po-litičniga delovanja. Jesensko vreme je tu; ;bolezen bi se znala vrniti in bi gotovo rodila najhujše posledice.
— Poročila iz Milana poročajo, da čete reškega norca D'Annunzija nadalje osvajajo v jugoslovansko ozemlje. Pravijo, da je zasedel otoka Krk in Arbe. Zavzel je baje tudi Luban in Sušak.
Ti čini reškega norca so, kakor pravijo poročila, povzročili velike senzacije v italijanskih vladnih krogih, ker je bila pogodba med Italijo in Jugoslavijo že formalno podpisana v Rapolti na Italijanskem.
Tržaška poročila tudi poročajo, da je D'Annunzijevo brodovje zapustilo reško luko. Kam je namenjeno nihče ne ve, vendar pa kot sodijo vsestranski opazovalci, se je to brodovje najbrž podalo na nove rokovnjaške pohode ob dalmatinskem obrežju.
Na ta poročila ne^rečemo nič drugega nego to: Ne verjamemo, da v Jugoslaviji sploh eksistira kaka vlada. Če pa obstoja, kak je torej njen značaj? Ali je morda jugoslovanska vlada podpisala tudi tako pogodbo, da bo smel reški norec neovirano moriti in ogrožati mirno jugoslovansko prebivalstvo? Da bo ta norec, kadar se mu bodo vsled zimskih vetrov zaobrnili možgani v glavi, smel s svojimi banditi na jugoslovansko ozemlje in ga pustošiti? Jugoslavanska vlada, kje si, kje s>,!!
Vlada, več li kaj je tvoja dolžnost?
najnovejše vesti.
KAKO JE BILO V RUSKEM VJETNISTVU.
Piše za "Edinost" bivši jetnik, slovenski vojak.
Pogodba med Jugoslavijo in Češko-1 slovaško republiko.
Jugoslovansko poslaništvo v Wa-^ shingtonu poroča:
Beograd, 11. nov. — Danes je bi-i lo objavljeno besedili vojaške konvencije med kraljevino Jugoslavijo in čehoslovaško republiko.
Trvi člen pogodbet Oba pog
NAPADI NA ANGLEŠKO ZASTAVO.
benika morata priti idrug drugemu na pomoč v slučaju neprovoc»rane-ga napada od strani Mažarske.
Drugi člen: Pristojni oblasti v obeh pogodbenih državah naj storita potrebne korake v izvršitev te konvencije.
Tretji člen: Ne eden ne drugi pogodbenik ne sme sklepati kake zveze s tretjo državo, rpt da bi sopo-godbenika o tem ovbestil.
Četrti člen: Pogodba velja za dve leti; po preteku te dobe se mora odpovedati, ostane pa v veljavi za nadaljnih šest mesecev od dneva odpovedi-
-o-
WRANGEL IN BOLJŠEVIKI.
r— Poročila, ki prihajajo iz raznih delov Evrope, je le težko razumeti pravilno. Enkrat povejo svetu,. da W fan gel zmaguje, drugič, da beži in da je popolnoma uničen.
Zadnja poročila iz Carigrada naznanjajo, da je amerikanski admiral Bristol poslal v črnomorsko vodovje križarko St. Louis ter nekaj torpednih čolnov. Glavni namen tega brodovja je, da zabrani stik ruskih boljševiških čet s tursškimi boljševiškimi četami, ki se baje potikajo v bližini črnomorske obale-
V New Yorku so se začeli ponavljati napadi na angleško zastavo. Na več krajih, kjer so visele med drugimi zastavami tudi angleške zastave, so množice razdraženih Ircev potegnile zastave z drogov in jih javno zažgale.
To je gotovo, da v Ameriki ra-pidno narašča mržnja proti Angliji-Vodje te mržnje bodo seveda Irci. Tudi Jugoslovani se ne bomo mogli ogrevati za njo, saj nas je ravno Anglija prodala, enako noben drug pošten narod ne bode več ž njo.
Sovraštvo do kakega naroda je pa samo seme bodoče vojske. Da bo pa to sovraštvo naraščalo, za to bo pa že Nemčija skrbela. Res misli zaslepljena Anglija, da bo Nemce'potolažila s tem, da bo ž njimi stopila v zvezo. Je pregloboka rana, katero je vsekala sedanja vojska v srce vsakega Nemca.
V rusko vjetništvo sem prišel takoj v začetku vojne, v prvih dneh septembra 1914- leta.
Življenje jetnikov v Rusiji je bilo popolnoma drugačno, nego v drugih državah. Komur je bila sreča mila, živel je tako dobro, kakor ni živel nikdar v svojem življenju. Kdor pa ni imel sreče, kdor je imel smolo, živel jft tako slabo, da se ne da popisati. Stotisoči vjetnikov so umrli v Rusiji od raznih kužnih bolezni. Nekateri tabori so znani po celem svetu radi ogromnega števila žrtev, ki so poginile od vsega hudega, tako na primer Totski lager pri Samori o katerem so napisane cele knjige. Slovani so živeli v začetku popolnoma svobodno in godilo se jim ni posebno slabo, — razume se kot vjetnikom.
Ko je prišla revolucija, so tudi vjetniki postali svobodni. Toda ta svoboda n« bila dobra za vsakega. Kdor si je mogel najti dela, je še na en ali na drug način živel. Reveži so pa bili oni, ki so bili bolehni ali pa invalidi. Oni so popadali in umirali, ker ni bilo nobene pomoči za njih od nobene strani. Posebno so pretrpeli mnogo radi slabe hrane in pa velikega mraza.
Že 1914 je precej vjetikov podalo prošnjo ruskim vojnim oblastem, da bi se jim dovolilo potovanje v Srbijo, da b« se borili v vrstah srbske vojske za svobodo svojega naroda. Po katastrofi 1915. leta se je res začela večja akcija in 1916 se je ustanovila na jugu Rusije I- dobrovoljska divizija, ki se je pozneje spremenila v dobrovoljski korpus. Divizija se je borila proti Nemcem in Bolgarom v Dobrudži v ješeni 1916. leta, kar je pokazalo, da so vsi Jugoslovani enako navdušeni za osvoboditev svojega naroda. Mnogo naših ljudi je tam padlo za sveto stvar. HH,	v Ko se je začela revolucija v Rusiji je srbska višja komanda odredila,
Peti člen: Pogodba naj se pred-i da se naše vojske pošlje na solunsko fronto. Komanda te divizije je bila loži svetu l»ge narodov.	v srbskih rokah. Vojskovodje so bili namreč Srbi, nižji častniki pa izmed
Sesti člen: Pogodba mora biti avstrijskih Jugoslovanov. En del je odpotoval preko Arhangelska, drugi ratificirana in ratifikacija izmenja- del pa preko viadivostoka. Na jugoslovanski fronti so bili prideljeni tana v Beogradu kakor hitro mogoče, kozvani jugoslovanski diviziji, katera je igrala precejšnjo vlogo v veliki
Pogodba je podpisana od mini- ofenzivi 1918 leta, ki je imela posledico razpad avstrijskega imperija, strov za zunajnje zadeve, od Bene-; Gb priliki češkega prevrata v Sibiriji se je začela nova akcija — zbi-sa za C ehoslovaško, od Ninčiča za ranje našega elementa v Sibiriji radi organizacije v nacijonalne vojne oddelke. Iz tega je nastal "Polk SHS majorja Blagotiča" v Čebuljisku in "I. jugoslovanski polk Matije Gubca" v Tomsku. Prvi je bil sestavljen iz bivših dobrovoljcev iz korpusa "SHS," drugi pa iz vojnih vjetnikov, ki so se priglasili ob priliki češkega prevrata in kasneje. Osnovatelji jugoslovanskega polka so istotako bivši dobrovoljd korpusa "SHS"- Oni vjetniki, ki niso hoteli vstopiti v vojsko, ostali so v vjetništvu (Jugoslovanski lager, v Tomsku, kjer so ostali do prihoda boljševikov.
v-	- ■	Dalje prihodnjič •
Jugoslavijo.
ZBOROVANJE LIGE NARODOV SE JE PRIČELO.
Geneva, 15. novembra. — Tu so se danes zbrali zastopniki vseh narodov. ,ki spadajo k. Ligi narodov. Po mestu so razobešene zastave vseh evropskih narodov, občinstvo pa je prepojeno z velikim navdušenjem, ker so v njihovem mestu re-prezentati celega sveta-

+ * + + +
REPUBLIKANSKA VEČINA.
Republikanska stranka je dobila popolno kontrolo vsega vladnega u-stroja v svojo oblast. V vseh zborih ima večino. Tako ima sedai tudi celo odgovornost za vse politične kozle ki bi se morda ustrelili.
NAROČNIKOM MOHORJEVIH KNJIG.
—Naznanjamo, da prejmemo v nekaj dneh iz stare domovine "Mo horjeve knjige." — Vsi, ki si žele Mohorjevih knjig, naj iste takoj na-roče pri našem upravništu.
Cena $2.20
Parnik se potopil na Superior jezeru
— Sault Ste. Marie, 14. novembra. Na Superior jezeru, v bližini kraja, ki ga imenujejo "Whitefish point".' + je danes izginil parnik Francis J.' Widler. Katastrofo so zakrivili velikanski viharji, ki so besneli ta dan več ur po Superior jezeru. Na krovu je bilo 33 oseb. Parnik je bil last H. J. Backer and Company iz Cleveland, Ohio. Po jezeru je prevažal jeklo ter je bij pod povelj-j stvom kapitana Arthurja Forbes.
izšel je!
"Koledar Ave Maria za leto
1921.: te dni smo era začeli raz-
pošiliati. Dobili era bodo nai-
Prei zastopniki, katere lepo
prosimo, da era tako i razdele
med one, ki so si era pri niih na ročili.
Cena 50c.
+ + + + +
4* *
+ * * + * + +
4* +
4*
*
* 4*
Spomnite se svojih domačih!
T A žlcn; čas je tisti čas, ko se vsakdo spomni na svoj rojstni kraj, na svoje sorodnike. Zato bo prav, da se jih spomnimo tudi letošnji Božič, jim pošljemo kaj za praznike in jim olajšamo njih bedo.
V takih slučajih pa si zapomnite, da Vam nihče ne bo poslal denarja v stari kraj ceneje, kakor mi, Mi Van računamo cene istega dne. ko prejmemo Vaš denar.
Sedanje cene za pošiljanje denarja v Jugoslavijo in zasedeno ozemlje so:
300			50
400	tt	....... 3 30	100
500	tt	...... 4.10	200
600	1t	...... 5-13	300
700	tt	....... S-96	400
800 900 i 000	t t « ti	...... 6.84 ...... 7-52 ...... 790	500 600 700 800
5.000	t<	......39-00	900
10.000	tt		1 000
lir ..............$ 2.20
"	.............. 4.20
"	.............. 8.54
"	.............. 12.20
" .............. 14.58
" .............. 19.60
............. 25.57
.............29.34
.............33-68
............. 38.18
.............39 o°
a
Vsa pisma naslavljajte na: ..
EDINOST
1849 West 22nd Street
Chicago, 111.
* * * *
4* *
* * + * * * * * * +
s*.

\
iMeodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
NASLOV.
Slovenian Franciscan Press,
1849 W. 22nd St.
Telephone Canal 98.
Chicago, 111.
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
--^—-------------
Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Slovenian Franciscan Fathers 1849 W. 22nd St., Chicago, 111.
ie bilo doma?
o
o
Entered as second-class matter Oct. n, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879
Kdo je kriv?
Toraj nas Jadran je zapravljen. Dobila ga je Italija. Oskubili so nas kakor da bi bili mi največji sovražniki zaveznikov. Na eni strani so nas smatrali svoje zaveznike, na drugi pa so z nami naredili, kakor niso z nobenim drugim narodom, razun Nemčijo.
Vendar, kdo je kriv te velikanske izgube?
"Prosveta" je na naše tozadevno vprašanje glede plebiscita odgovorila in sicer tako, da se vidi, da nima čiste vesti.	1 -*
Res, da je velikanska krivda na strani naših zastopnikov ter da jih bo gotovo narod tiral na odgovor, da se zagovarjajo, kdo jim je dal pravico barantati z ozemljem, katerega niso bili gospodarji.
Toda danes, ko se vsako slovensko srce krči boli in ko se vsaka slovenska pest stiska, kajti stotisoči naših bratov padajo vjeti in prodani v najstrašnejšo sužnost grdega Italjana, ki je grši kot Turek, da, danes pa dvigamo glas in kličemo Republikanskemu Združenju in vsem rdečim voditeljem naroda, ki so nabrali tisoče slovenskih žuljev pod pretvezo, da bode ta denar šel v osvojenje Primorja: zahtevamo, da nam tlate od tega denarja račun!
Ko ste nabirali ta sklad, ste obetali narodu, kako mu boste gotovo rešilr Trst in celo Primorje. Vsi, ki so Vam verjeli in ki so kolektali za Vas ta sklad, so v vašem imenu obetali tako gotovo zmago naroda glede Primorja, da so nekateri žrtvovali svoje zadnje krvave žulje, da so Vam jih dali.
Danes je Primorje izgubljeno. Zato zahtevamo od Vas odgov6ra!
Milijonski sklad je javni .denar. Ta denar Vam je dal narod za SE, da ga porabite ZANJ, zato ima popolno pravico, da vas vpraša, kje je ta denar? Dajte slovenski javnosti poročilo, kaj in koliko ste storili, da bi rešiH naše Primorje. Vam je narod z denarjem zaupal tudi rešitev tega vprašanja, kajti niti najbolj goreč in zaslepljen Vaš pristaš Vam ni dal tega denarja v zasebne namene. Zato, Kristan doma, in Vi njegovi tovariši tukaj v Ameriki, poživljamo Vas, da pojasnite, koliko slovenske zemlje ste rešili s 50 tisoči narodnega denarja, povejte ali ste vsaj eno ped slovenske zemlje rešili? Ste morda rešili vsaj eno slovensko kraško vas italijanske sužnosti ? Za 50 tisoč dolarjev, to je pet milijonov kron, se gotovo vsaj nekaj da kupiti.
Ako pa niste prav ničesar dosegli, dobro, hočemo pa vsaj vedeti, katere korake ste storili, da bi bili izpolnili, kar ste narodu obetali in za kar ste dobili denar! Povejte, ste li poslali kakega svojega zastopnika, da se potegoval za naše pravice", povejte, ste vsaj skušali olajšati bedo teh naših jetnikov pod polentarsko peto? Ste storili vsaj vsaj kaj, kar bo pomagalo ohraniti narodno slovensko dušo, da ne obupa, da se vzdrži na površju?
Dalje, gospodje, odgovorite! Pojasnite! Narod mora odločno to vedeti!
Brali smo v vašem listu, da so ''imperijalisti zapravili naše Primorje". Morda so ga- In ako so ga, bo že narod doma ž njimi krepko obračunal! Toda, kakor pri koroškem plebiscitu jugoslovansko vlado, tako vprašujemo tukaj pri primorskem vprašanju Vas: če so ga ''impesijalisti prodali", kje pa ste bili Vi tedaj? Zakaj niste vsaj na straži stali, da\>i ga "imperi- i jalisti" ne mogli mirno prodati? Vsaj to najmanjšo dolžnost svojo bi bili j morali izvršiti, ko ste vendar rekli, da pobirate za to, da boste Trst in Primorje rešili! Pred dobrimi dvemi le*i ste stopili pred ameriške Slovence in ste nas prosili mandata za rešitev tega vprašanja. Narod se je dal preslepiti, dasi smo ga tako resno svarili! Narod Vam je dl mandat in denar. Toda Primorje je pa šlo, torej — dajte odgovor od svojega hiševanja!
Mi smo že takrat svarili narod in mu govorili, naj Vam ne zaupa, ker taki možje še niso prav ničesar storili za narod razun, da so sami obogateli pri delu za narod. Niso nas hoteli poslušati. Še celo naši somišljenik5 j so se dali premotiti.
Zato Vam cel ameriški narod kliče: Kje je denar? Primorje je zapravljeno, kje je denar? Za kaj se je denar porabil?
Tudi se nikar ne izgovarjajte, da mi nimamo pravice Vas vprašati! Imamo jo! Kakor smo pravkar rekli, vprašujemo Vas v imenu tistih naših somišljenikov, ki so Vam zaupali.
Dokler ne daste javnosti natančnega poročila, kaj in koliko ste storili, koliko denarja potrošili za rešitev Primorja, trdimo in bomo trdili, da ste Vi sokrivec naše nesreče! Ko bi bila Slov. Narodna^Zveza dobila ta mandat, ko bi ti možje dobili ta denar v roke, ko bi narod ne bil verjel Vam, temveč možem, kakor so dosegli enkrat narodno svobodo, tako bi jo dosegli tudi sedaj, kajti tam se je delalo nesebično, tam so delali možje, ki so imeli srce za narod. Toda dosegli ste, da ste narod odvrnili od teh mož, ga pridobili zase, zato pa ima^ves ta narod danes pravico in dolžnost Vam odločno klicati: Račun hočemo imeti* Poročilo hočemo slišati! Vedeti hočemo, koliko narodne svobode se je kupilo za ta dragi denar, in ako se ni nič kupilo, zakaj se ni kupilo?
Da: "Vina gori, če ne pa denar nazaj!" Ne! Ne boste več zbirali velikih zbirk, pod raznimi pretvezami, ne da bi dajali za te zbirke računa! Vsaka javna zbirka je last narod,"se javno pobira in zato se mora dati tudi račun od nje. To je po državnih postavah!
Somišljeniki nabiralcev milijonskega sklada, ojunačite se, kakor so se doma, in zahtevajte račune, kakor jih zahtevamo mi J Vi ste za Primorje toliko plačali, danes pa pridejo k vam z neumno frazo "imperijalisti so ga zapravili". Ravno zato pa, ker imperijalistom v Evropi niste zaupali in ste se bali, da Vas bodo zanj ogoljufali, ste dali tem možem te težke tisočake, ali ne? Ste jimdali zato, da bodo prišli sedaj s hinavskim jokom l.a oslinjenih očeh, in vam povedo, da je Primorje šlo, da so ga "imperi-jalisti zapravili"? Kje ste bili pa vi, plačani čuvaji? Zakaj pa niste čuvali? Zakaj pa niste stali na straži? Zakaj pa niste O pravem času začeli kričati na pomoč? Zakaj se pa zadnje čase ni ničesar storilo?
Dajte račun! Račune-hočemo! Poročila hočemo!
Cj.ede razmer doma naj povem, da je vedno večja revščina na eni strani, tako kakor je na drugi strani vedno večje bogastvo-Kdor bogati, bogati hitro in kdor uboža, uboža hitro.
Sicer si ne smemo misliti, da je splošno hudo. Ne! Nekaterim se še nikdar ni godilo tako dobro, kakor se jim sedaj. Nasprotno pa na Slo -renskem še nikdar ni bila tolika revščina, kakor je sedaj.
Posebno so pa reveži oni, ki nimajo nikakega posestva, ki morajo živeti od zaslužkov. Ti so pa toliki reveži, da kličem vsem ameriškim rojakom: Ako imate doma sorodnike, ki nimajo svojega premoženja: Usmilite se jih! Pomagajte jim, kajti v resnici so vredni usmiljenja, i imajo svoje v Ameriki. Ti r	i, da sem videl toliko ža-
Veliki reveži so tudi stari ljudje, stariši ki ne morejo več delati, ali lostnih prizorov, da sem imel velikrat solze v očeh. Tudi glede teh stari-sev prosim vse sinove in hčere v Ameriki: pomagajte jim! Spominjajte se jih. Pošiljajte jim podporo redno vsaki mesec! Veliki greh proti četrti L ožji zapovedi storite vsi, ki v tem času ne podpirate redno svojih starih starišev doma. Poživljam vse slovensko ameriško časopisje, naj povzdigne svoj glas v korist tem revežem! Naj povzdigne svareči glas do vseh sinov in hčera, da naj se spominjajo svojih starišev doma, ker drugače bode njih Bog kaznoval s tem, da se jim bo na stara leta godilo enako!
Ko bi vedeli te žalostne prizore, katere sem videl jaz, ko so prihajale stare mamice in sta: i očetje k meni in me povpraševali, če sem jim kaj prinesel "Sina imam tam in tam, ali mi je kaj poslal?" In ako sem moral reči: "Meni ni ničesar dal," o da bi videli te grenke solze! In t ubogi starčki in starice so bili sestr <i n	ni, da bi se kamenu smi-
lili.. Prepričan sem, da bi se smilili tudi sinom in hčeram tukaj v Ameriki, ko bi jih videli v onem pomanjkanju in bedi, v kateri so v resnici. Marsikak sin, marsikaka hči bi se zjokala nad svojo materjo ali očetom, ko bi jih videla, kakor sem jih jaz. Tako so pa daleč. Mi imamo vsega dosti. Nam se g°di dobro. Mi imamo polne mize mesa, kaj čuda, da pozabljamo, da ga pa doma nimajo.
o 0000
To je kratko poročilo iz domovine.
Seveda je to samo kratko poročilo, kajti vsega itak ne morem povedati in popisati, kar sem videl. Le nekatere glavne stvari sern omenil, ki so se mi zdele važne, da sem jih sporočil.
Rečem še enkrat samo -toliko: Čast listom " Edinost" in l<Ave Maria", kakor njihovemu uredniku, Vašemu gospodu župniku, da se je zavzel med nami ameriškimi Slovenci edini za to prekoristno stvar! Čast mu in naj ve, da mu je narod doma hvaležen. Veliko delo je naredil!
Obžalujem pa silno, da se niso enako zavzeli za to stvar tudi drugi katoliški listi. Reveže bo.no imeli vedno med seboj. Toda nar. d sedaj potrebuje tudi moralne moči. Narod je sedaj v nevarnosti. Posebno nji-1 ovi oltarji, njegov križ je v nevarnosti. Sedaj treba delati, sedaj treba, da smo veliki v svojem srcu in v svoji duši! Le velike duše in velika srca bodo naredila tudi naš cel narod velik.
Poživljam pa še enkrat vse ameriške Slovence, naj gredo krepko na delo za pomoč Orlovski organizaciji finančno.
Poživljam tudi naše slovenske gg. duhovnike, naj skušajo po svojih župnijah ustanoviti podružnice Orla, da bodo tako naši slovenski fantj a ki prihajajo k nam v Ameriko, mogli ostati zvesti onim svetim in vzvi šenim idealom, za katere so jih navdušili doma. Začnimo tekmovati, ka-rera naselbina bode prva in katera bode itnela največjega Orla.
Ne pozabite pa — rečem še enkrat, svojih dragih v domovini, zlasri svojih starišev ir. pomagajte jim in Bog bode Vas blagoslovil.
Bog živi slovenske Orle!
čel klicati na pomoč in so morali potegniti ga iz vode. Ne ve se pa, ali je bila nesreča, da je zašel v vodo, ali je hotel samo napraviti poizkus, če vozi njegov avtomobil tudi po vodi. Bržkone bo prvo.
Poročevalec.
Forest City, Pa. — Tetka zima se je že oglasila pri nas. 29. oktobra je precej snežilo in zdaj že vemo, da bo letošnjo zimo sneg zopet bel. Seveda, bolj kakor sneg, Vas bodo zanimale razmere v naši naselbini, zato naj še o teh malo povem!
Naši Slovenci so zelo navdušeni za cerkev. Prenovili smo župnišce in cerkev in, kar je največ vredno, dobili smo tri nove zvonove. Radi teh je bilo veliko prerekanja, toda naši značajni možj^ se niso dali omajati in so zvonove kupili. Najbolj so se trudili zanje naš prečasti-ti g. župnik, ki si noč in dan prizade vajo, kako bi povzdignili župnijo v verskem in gmotnem oziru. Zvonovi stanejo $.2,400 in so že plačani iz samih darov. — O naših socialnih razmerah ne bom pisala. Kapitalisti že skrbijo za to, da si delavec ne bi preveč opomogel.
Najlepši pozdrav vsem naročnikom in prijateljem ''Edinosti"!
I. K.
iž slovenskih naselbin.
NEW YORK, N. V
Pri nas se je začelo res prav ži-valno življenje. Z nenavadnim navdušenjem so se jeli naši mladeni j i gibati. Če bo šlo z istim navdušenjem naprej, kar upamo, se pri našem društ* obeta prav pomladno življenje. k.omaj je preteklo par dni, kar so dali uloge ene igre iz
more govoriti le popolnoma nepokvarjeno, pravo slovensko srce. Ze-'o nas bo veselilo, če se še kaj oglasite.
Ameriške Slovenke, posnemajte svojo rojakinjo, prispevajte, da berejo naši rojaki liste, ki jih v njihovem verskem prepričanju utrjujejo! To je najlepše misijonsko delo in je lahko v ponos vsaki slovenski ženi in vsaki slovenski mladenki.
Urednik.
-o-
Sheboygan, Wis. — Cerkev sv.
rok. že so začeli nestrpno popraše-vati in dregati! Ali ne bo nič več? Cirila in Metoda bo priredila v ne
Ali bomo zopet zaspali in spali ka kor sploh? Kar hitro^smo jim moral porazdeliti uloge za novo igro- "Vi >okošolec*' ali ''Brezplačna večerja" ji je naslov. Ker je šaljive vsebine, kar človeku v tem puštem Času tako dobro de in ker jo priredi na novo vstanovljeni kegljaški klub v prid vseh na odru delujočih društev, pričakujemo obilne vdeležbe.— Igra se bo vprizorila 21. nov.
Collinwood, O. — Cenjeno ured ništvo ! iZadnjič je nekdo priporočal v "Edinosti'', naj bi vsak naročnik pridobil vsaj še enega naročnika do konca tega leta. Dotični, ki je to pri poročal, se je spomnil zares nekaj lepega in nam vsem koristnega. Sicer pa se nam katoličanom kaj takega tudi spodobi, saj je v prid nam in naši mladini. Želim torej mnogo novih naročnikov našemu vrlemu in poštenemu listu. Pošiljam Vam naročnino za dva nova naročnika ter prilagam $1.00 kot dar za "Ave Marijo". Naj se Vam ob tej priliki srčno zahvalim tudi za Vaš list ''Ave Maria".
M. Šepič.
Težko, mi je najti primernih besed, da bi izrazil svoje občutke, ko ;em prebral to Vaše pisemce. Tako i temobi
deljo, dne 21. t. m., in na zahvalni da n 25- t. tn. bazar, da pokrije svo-:e stroške.
Smrtno se je ponesrečil rojak Lovrenc Menhart. Dne 29. oktobra popoldne ga je udarila dvigača za nalaganje premoga na parnik. Pogreb je bil 3. t. m. Pokojni zapušča soprogo in tri nedorasle otročiče.
Ponesrečil se je Mr. Jakob Pre-stor, naš rojak, zastopnik listov "Edinosti" in 4'Ave Maria", ko je popravil neki porč. Zgubil je ravnotežje, padel na tla ter si zlomil levo roko na dveh mestih. Želimo mu, da bi se mu roka kmalu pozdravila.
V Sheboygan, Wis., je dospelo iz stare domovine več deklet in moških. Med njimi je prišla tudi hči Mr. Josipa.Zupančič in sicer po posredovanju tvrdke Leo Zakrajšek. Dobro došli!
Slovenec iznašel avtomobil, ki ere	• \ -1'
™	t^ 1 - j	. s skl niinistri zdruzili
po vodi. Kako čudno se suče svet
dandanes! Vsak dan nam prinese
kako novo iznajdbo. Občudujemo
zrakoplove, ki letajo po zraku, še|
La Salle, 111. — Cenjeno uredništvo ! Pošiljam Vam $100 za duhovnika Ksaverja Meško, ker je bil od nemških roparjev napaden in želim, da bi mu njegovi sobratje, to je slovenski duhovniki v Ameriki vsak po svoji moči darovali da si bo lažje drugo obleko kupil; njegova je bila namreč vsa prepojena od njegove slovenske krvi. — Z Bogom ! -o-
Chicago, 111. — Cenjeni urednik!
Vaš članek "Kdo je kriv" v zadnji številki "Edinosti" je gotovo vsak zaveden Jugoslovan odobraval.
Komu ni srce poskakovalo od veselja ko je bil slovenski narod rešen od avstrijskega suženjstva! Marsikaterega izmed nas je vleklo nazaj v mile slovenske kraje, v "odrešeno" domovino. A" do danes se je to navdušenje že pri mnogih poleglo, ker smo sprevideli, da bi gospodje pri vladi v tem času lahko mnogo več torili v olajšavo trpečemu ljudstvu.
Gotovo je bila večina izmed ame-rikanskih Slovencev trdno prepričana, da bo glasovanje na Koroškem izpadlo za Jugoslavijo ugodno, vendar, kdor je zasledoval poročila ljubljanskih časnikov zadnjih par tednov, se temu ne bo čudil, ker je spoznal, kako malomarno se je jugoslovanska vlada pripravljala na ta usodepolni dan rešitve nad 30,000 Slovencev iz stoletnega nemškega suženjstva.
Ali ne krvavi člcveku srce, čr pomisli na verno koroško ljudstvo in krasne planinske kraje, ki so za Tu-j goslavijo izgubljeni!
Ali ni vlada videla, kako so naši
največji sovražniki, italijanski čast-... . J mki, po svoje rogovildi in gospodarili na Koroškem v prid Avstrije? Ali zares nima naša vlada toliko moči, ,da bi tako početje ustavila? Ali ni bila njena sveta dolžnost, zahtevati od zavezniške komisije, da bi nastavila tudi naše može, ki naj bi skrbeli za to, da bi se pri volitvah ne mogle vršiti take goljufije? Ali bo jugoslovanska vlada zares tudi tako vnebovpijočo krivico trpela? Ali je mogoče, da bi bilo samo 45 odstotkov glasov na Koroškem oddanih v prid Jugoslavije? In če je res tako, ali ne da to misliti — zakaj ? Kje je vzrok? Kje je ostali slovenski narod tužnega Kortana?
Naš stari slovenski greh "nesloga", ki nam je prinesel toliko gorja, tepe tudi sedaj naš narod v starem kraju: namesto, da bi se gg. sloven-
v skupno moč Slovenije in cele države, pa se v tako kritičnem času prepirajo in si nasprotujejo v škodo celemu narodu. "Mariborska Straža" prinaša
"e
veliko bolj čudno pa je, da je neki j ročiIo. da se	2
Slovenec iznašel avtomobil, ki gre hridko pritož„ieio n.d slabo oskrbo po vodi. Pred .dobrim tednom je Mr. Dr;	„ o . ... ,	os.vrbo
Matija Er.te, poiskusil s svojim obna^m od sL„T sTbsklhTa^ avtomobilom vožnjo po vodi. Poiz- n;kov v,: -	t , cast"
^	niko\. Ah niso nasi ubogi slovenski
kus se ni posrečil. Ko ie nrišel z 1V If	—	uuugi
m i i	, P	av~ fantje — mars kdo izmed
^om nekoliko od brega, je za- sam lzkusjl __ dovol? mCd
nas je to žaljenja pre-
fali od surovih nemških oficirjev orejsnji avstrijski armadi? Da bi f isto na naši mladini sedaj nadevalo po našem "osvobojenju." ^ lastnih krvnih bratov, je pa vendar preveč zahtevano.
Zakaj vlada ne nastopi bolj stro-iŠo nasproti drznim Nemcem, oziroma neničurjem, ki streljajo m ubija-. Slovence, moža in družinskega cčeta, zato, ker se je drznil peti v družbi svojih prijateljev slovensko ecem o "osvobojenju" Maribora, jclj bi se zgodilo s Slovenci, ak} bi kateri upal storili k i, takega nasproti Nemcem v Avstriji?
Koliko gorja so nekateri Slovenci gospodje pretrpeli od strain nemške druhali v Avstriji in to po nedolžnem, a kaj je storila naša v'ada?
Ali niso to razmere, da S£ človeku krči srce žalosti nad usodo ubogega slovenskega ljudstva?
Ko prebiram ta poročila, se
SKl
nehote vriva
misel: ali ni naše ubo-
de".—
2e igri saminasebi ste zelo zanimivi in polni zdravega humorja; omeniti je samo to, da so vse vloge v mojsterskih rokah in da bo vsak igralec in vsaka 'igralka Tcos svoji nalogi. Smejati se boš moral, če si še tako otožen. Pri tej prireditvi bo sodeloval tudi ženski zbor "Jugoslavija" pod vodstvom g. M-Ernst-a, profesorja petja in glasbe.-
Apeliramo posebno na vas, v Chicago živeče Slovenke, da bi se nekoliko več zanimale za to organizacijo, kajti red katoliških borštnaric je ena najmočnejših in najbolj uglednih katoliških organizacij. Pripada mu večina ženstva vseh narodnosti, tako, da ima zasigurano bodočnost; tudi assesment je primeroma majhen.
Društvo sv. Neže reda kat. borštnaric ima vsako prvo nedeljo v mesecu svoje redne seje v cerkveni dvorani. Uradu je se vse v slovenskem jeziku. Še enkrat prosimo cenjeno občin
__''EDINOST"*
1
snem govoru pojasnil pomen društva Najsvetejšega Imena. Pred vsem je izrekel svoje presenečenje, ko najde tako krasno ^organizirano župnijo, kakoršnih je malo. Gospod sodnik pozna ves razvoj naše župnije od prvega začetka do danes. Pa da bi naša župnijo s tako malim začetkom zrastla do te višine, ne bi
dino, ki pride pred sodišče.
Rev. Dr. Hugo, naš novodošli gospod-pater je nastopil z jako šaljivim govorom in je vebudil toliko ve-selosti, da smo se vsi prisrčno nasmejali. V svojem govoru je pa tudi podal pojročilo o stanju Jugoslavije, kakor je sedaj. Primerjal jo je lepemu premoženju, katerega go-
nikdar verjel. Pohvalil je naše druš-1 spodar je pijanec. Jugoslavija ima tvo Najsvetejšega Imena, kot eno iz! siaKega gospodarja. Le s strahom med najbolj delavnih v naši škofiji, gledajo vsi pravi rodoljubi v pri-Zlasti je pozdravljal naš mladeniški hodnjost. klub svetega Štefana. V vsako žup-| Mr. Račič, naš novi organist, je nijo tak mladeniški klub, pa se bo- izražal zlasti željo, da bi se vsi do-
•w>v, v,naiui	vjjiiHVJ vv.iiiv.iiu vufv.ni	X	.1
stvo, naj se blagovoli v obilnem šte- kai	za katoliškega fanta vahno veselost.
vilu vdeležiti te prireditve. Čisti dobiček je namenjen društveni blagajni-
Vstopnice za odrasle 50c, >n za otroke 15c.
Na svidenje"!	Odbor.
ao ljudstvo po tem takem prišlo iz dežja pod kap?! Ali ni bilo dovolj, da smo leta in leta ječali pod krivično avstrijsko vlado, ali ni torej dolžnost naših slovenskih voditeljev, da se potegnejo na vso moč za to, da bodo Slovenci v Jugoslaviji tudi zares svoboden narod.
Kakor smo bili bridko razočarani
vsled izida glasovanja na Koro-	__
škem, tako se ne smemo čuditi, če Q	m _ ^	^
bo razočaranje o jadranskem vpra-	^^ ^ v	* «
šaniu še večje, ker, ako bodo gospo-	J	i.
juliju	j	smo mieli v Chicago v nasi sloven-
ski naselbini. Da bi pri kaki prireditvi do sedaj vladal tak bratski duh in tako lepa vzajemnost, kakor se je pokazala ta večer, tega pa še ne- Nihče, ki se je udeležil tega večera, ga ne bo pozabil. Naše mož-ko društvo Najsvetejšega Imena je namreč priredilo družinski večer, na katerega je povabilo tudi naše društvo kr. mater, mladeniški klub sv. Štefana in dekliško Marijino družbo. Udeležba je bila tako številna, da jih veliko ni dobilo več prostora pri prostranih mizah, katere so naše matere in dekleta okusno okrasile
do mladeniški zločini med katoliškimi fanti zmanjšali za 75 odstotkov. 4 'Ko bi vi videli, kar jaz kot sodnik kriminalnega sodišča vidim vsak dan, ko bi bili priče toliko grenkih solz nesrečnih starišev, katerih sinovi pridejo pred me kot hudodelci, ko bi vi videli vse solze, ki jih pretočijo nesrečne katoliške matere, ker jih sinovi nočejo ubogati in se raje potikajo cele noči bogve kod, da ko bi vse to/videli, potem vi vedeli,
bri pevci zbrali v novem pevskem in dramatičnem društvu, ki ga namerava ustanoviti v petek večer.— Povedal je, da je govoril doma veliko z raznimi poznavatelji -našega časopisja, pa da so doma po vsej Sloveniji splošno prepričani, da je ravno "Edinost" najbolje urejevan list v Ameriki.
P. Jeronim je v šaljivem govoru povedal, kako je prišel v Ameriko. Tudi njegov govor je vzbudil ži-
dje okrog vlade tako brezbrižno po pustljivi, tudi ne moremo kaj boljšega pričakovati.
Kaj bodo prinesle prihodnje državne volitve, je še negotova stvar, toliko pa lahko rečemo, ako slovenska Kmečka Zveza (dopisnik misli tu gotovo SLS. Op. ur.) ne zmaga ubogj slovenski narod v starem kraju, suženj si bil in suženj boš ostal, dokler se ne boš zedinil in z združenimi močmi deloval za svojo popolno svobodo!
Jugoslovan. -o-
Chicago, 111.—Da ženske kaj rade stresamo svojo jezo, posebno nad možkimi, o tem nihče več ne dvomi, toda prihodnjo soboto in nedeljo večer bo vsa jeza naperjena le na petelina.
Društvo sv- Neže reda kat. borštnaric vprizori namreč v soboto 20. in v nedeljo 21. novembra, vsaki-krat točno ob pol osmi uri zvečer v slov. cerkveni dvorani, So. Lincoln St., 22nd Place, dve krasni igri in sicer veseloigro v dveh dejanjih :— "Jeza nad petelinom in kes" ter burko enodejnnko: "Stara mesto mla-
takle klub. Presenečen sem, ko ga najdem danes tukaj pri tej prireditvi. Dvajset let že hodim okrog po katoliških župnijah in navdušujem duhovnike in starše za takle klub, pa z žalostjo vidim, da ga še sedaj nima vsaka katoliška župnija- Ča-r stitam Vam, da ga imate Enako je dekliško družbo, katere dolžnost naj bo, da bo pazila na fante, sevede v dobrem smislu.
Škoda, da nam prostor ne dopušča, ta prekrasni govor podati v celoti. Vsakdo je rekel, da je že samo ta govor bil vreden današnjega večera.
Nato je dal stoloravnatelj Mr. Ba-nič besedo našemu g. župniku Rev. K. Zakrajšek, ki je burno pozdrav-vljen nastopil. Vidno ginjen se je zahvaljeval vsem udeležencem za tako -lepo udeležbo današnji večer. Povedal je v slovenščini vsebino govora g- sodnika in je posebno po-vdarjal, kako je v resnici sveta dolž-
Od izdajateljev "Vrtca in Angelčka" smo prejeli lanski letnik Angel čka. Lista Vrtec in Angelček sta zelo priporočljiva za našo Slovensko mladino. Tu notri najde mladina ve liko poučega, zabavnega in humo-rističnega čtiva. Vsem rojakom priporočamo da si naroče list Angelček. Naročnina stane za celo leto sa 1110 10 kron kar je po sedanjem kur-zu komaj 8c.
Naroča se pri: Upravništvo "Vrtca in Angelčka.
Sv. Petra cesta, 80. Ljubljana	Jugoslavija.
♦>	m >5K- ystsK. m: w yatCt ym
PRIPOROČILO SLOVEN-CEM NA ELY, MINN.
—Slovencem na Ely nazna-niam da kandidatiram v mestni odbor za "Aldermana". Kot davkoplačevalec bodem v prvi vrsti vedno delal za korist dav koplačevalcev in korist naše-
Mr. Joe Merlak, predsednik mla-deniškega kluba, je povedal o klubu svetega Štefana, da je v klubu vse v redu; naj toraj ne verjamejo starši in farani raznega govoriče-
nja proti klubu. Tako govoričenje * Se Vam uliudneie priporo-itna samo en namen : škoditi vplji- čam da oddaste SVOi fiflas dne vu kluba.	7. decembra svoiemu roiaku.
Ko je naša mladina pod vodstvom Mr. Franka Šinkovec zapela neko-1 Stefan Koval, Ely, Minn.
liko pesmi, se je zaključil uradni del «CC .;«g. «B< X<SKaMBCX<BCq
Dolgo so še ostali udele-
in obložile z okusnimi jedili in kre- n°st vsakega katoliškega Slovenca v pili. Slavnostnega obeda se je ude-' Chicagi, da je član Najsvetejšega ležil tudi sodnik Hon. George Bar-j Imena. Ako ne rešimo za cerkev ret, slavni odbornik nadškofijske jed naše mladine, potem ni vredno, da note.društev Najsv. Imena. Ko so en cent žrtvujemo za svojo cerkev se udeleženci nekoliko pokrepčali z »n župnijo. Zato je tolike važno-jedjo in pijačo, je predsednik naše sti mladeniški klub. Svaril je na-podružnice, Mr. Banič, otvoril dru- vzoče župljane zlasti pred hinav-gi del večera z nagovorom, v kate- skim šuntanjem in ščuvanjem neka-
vecera.
ženci skupaj v prijateljskem pogovoru.
Da, v resnici, ta večer se je pokazal nov duh v naši župniji. Tu se je pokazalo, da so naši nasprotniki dosegli ravno nasprotno, kar so želeli, da niso razbili naše edinosti, temveč nas še bolj zvezali skupaj, da se vedno bolj in bolj čutimo kot , ena družina- Ta večer je pa tudi pokazal, kako velike važnosti so taki družinski večeri in želimo, da bi jih velikokrat priredila naša cerkvena društva.
-o--
Drugi dopisi pridejo radi poman-kanja prostora šele prihodnjič na vrsto.	Urednik.

yasa obleka
rem se je zahvalil udeležencem za terih nasprotnikov cerkve in vere, bo zgieciala kot nova ako jo prinese tako obilno udeležbo in prosil g. ki celo kot "katoliški možje" skuša- ^ nam ^^ barvati ali popraviti sodnika, da bi nam spregovoril ne- jo podirati vse, kar se dobrega se- ^y ^ ^ ^ ^^	^
koliko besedi- Živahno aplavdiraj z^a v župniji. Zato je klical zla- ,	^ ^ ^^
je vstal gospod sodnik in v prekra- st> može na stražo!	. imo po vi
Rev. J Plaznik. slovenski župnik	NK,& URy CLEANINC Cn
iz. So. Chicago je pozdravljal drus-
ZA BOŽIČNE PRAZNIKE
Božični prazniki se bližajo. V tem česu hote aH nehote bolj pogosto mislimo na svoje onkraj oceana.
Potovanje v stari kraj. Ako ste namenjeni potovati v stari kraj in obhajati praznike v krogu svojih dragih, potem je sedaj čas, da se odločite na orhod in si preskrbite parnik in drugo. Za ta s'učaj. Vam naša tvrdka nudi točno in pošteno postrežbo. Najboljše priložnosti na razpolago so ;
Parnik za Trst; 10. nov. Pannonia, — 18. nov. Belvedere, 3- dec. Argentina in 22. dec. President Wilson. To so vsi parniki, ki gredo direktno na Trst. (Ako pa hočete iti na Genovo in potem z vlakom na Trst, kar Vam razne firme neodkrito ponujajo, Vam pa tudi mi lahko postrežemo.) Pišite po vozni red.
Parniki na Havre in Cherburg: 11.* nov. Imperator, — 13. nov. La Lorraine, 20. nov. La Touraine, — 23. nov. Aquitania, — 25. nov. Caronia, — 27. nov La Savoie, — 1. dec. La France, — 4_ dec. Ro-chambeau, — 9.- decg Imperator. — 9. dec. Saksoma, — 11. decembra La Lorraine, — 14- dec. Aquitania.
Iz starega kraja je že prišlo na stotine potnikov — bratov, sester otrok, starišev, nevest, prijateljev itd., za katere je naša tvrdka napravila potrebne listine in jim poslala, oziroma preskrbela karte. Stevilnn zahvalna pisma pnčaio, da ra?a tvrdka stori za potnike toliko, kolikor se sploh da storiti. - Mnogi rojaki kupijo v svoje, i kraju karte za svoje sorodnike, a ko isti pridejo v New \ ork in mano sitnosti na Ellis Islandu, pa nas prosijo'za pomoč. Treba je, da „a to naprej mislite in si tako prihranite nepotrebne sitnosti m stroške \ko ste toraj namenjeni dobiti kako osebo iz starega kraja, po-te n je Vam in Vašemu potniku v. korist, da naši tvrdki poverite tozadevne posle.
Pošiljanje denarja. Ze od nekdaj pošiljajo ameriški rojaki svojcem v stari kraj denarna darila za praznike, v tem večji meri pa bodo to Storili sedaj, ko je v starem kraju potreba tohko večja. Tud, v tem s'učaiu Vam more biti naša tvrdka na razpolago. Nase cene so vedno med najnižjimi in tudi v točnosti na zaostaja nasa tvrdka
med najtočnejšimi.	1
tvo Najsvetejšega Imena.
Mr. Banič je pojasnil važnost najsvetejšega imena glede naše mladine. zlasti naših pokvarjenih slabih mladeničev- Kako velikansko delo vrši ta organizacija, ki ima stalno nastavljenega zastopnika pri sodiščih. da skrbi za vso katoliško mla-
Telefon: Central in Rosedale 5604
Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. nasproti Lake Shore Banke.
COLLIN WOOD — PODRUŽNICA I55I3 WATERLOO RD.

RAD BI ZVEDEL, za naslov mo jega prijatelja John Kovačiča iz Žirov, Vas Brekavce.
Nahaja se nekje v Cleveland. Ohio. — Cenjene rojake prosim de če kateri ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, ako pa sam či-ta te vrstice, naj mi piše na naslov:
Valentin Dolinar 604 — 10th St. Waukegan, 111.
saeoMKiaagaai
Sevefova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah.
Držite ta liniment
pri roki.
Kadar trpite na revmatizmu, lumbagl,
sciatici, neuralglji, bolečih m i žicah, otrp-ljenih členih, krčih in drugih zunanjih bolečinah, rabite samo
Several Gothardol
(preje SeverovoGothardskoolje) na mesta, kjer je bolečina, in ste lahko prepričani, da •vam bo kmalu odleglo. Ta zanesljivi domači liniment je bii rabljen skozi Štirideset let z največjim in zadovoljivim uspehom za odvrnitev lokalnih bolečin in odstranjenja oteklin. Naprodaj V vseh lekarnah. V dveh merah, 30c in 00o>
W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA
;♦> saec >:«c <♦> •:♦> yam yam -aco-am
Hi
POKLIČITE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor
tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street Chicago, 111.
"Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. Canal 5889."
Za nadaljna pojasnila pišite Jia:
LEO ZAKRAJŠEK
70—9th Ave., New York, N. Y.
—— c ■

EDINOST"

_

KRIŽARJI.
zgodovinski roman v štirih, delite. Spisal: H. Sienki^wich-Poslov.: PodravakL
(Dalje.)
ko je zrl za teboj, kamorkoli si se obrnila v sobi".	*
"Ali ste videli to?" vpraša Jag-jenka.
"Če sem ti rekel, da je gledal, pa je gledal! Ali kadar te dolgo ni, se neprestano ozira v vrata; Vprašaj ga ti".
4<Pri tem je tudi ostalo. Vseka-
Rešitev zastavic za nagrado.
Matija je kar gorel radovednosti, hote poizvedeti vse iz ust samega
sinovca, toda ta je samo mahal z	ko pa se je pokazalo, da se Jagjen-
roko ter odgovarjal na polovico,	ka ne drzne storiti tega. Ko bi pri-
tretjega dne pa je tako oslabel, da	šlo do tega, da bi povprašala, je ve-
se je moral vleči. Pokazalo se je,	dela, da bi morala ovoriti o Danu
da je bil ranjen na levi strani, da	ški in o biškovi ljubezni do pokoj-
je imel dve rebri zlomljeni, kar ga	nice, toda te besede niso mogle pri-
je močno oviralo pri .dihanju in pri	t! čez njene ustnice.-hoji. Vrhu tega so se oglasile tu- "Vi ste bolj zvit in izkušen", je
di bolečine, katere je trpel, ko ga je	rekla Matijcu, "spregovorite ž njim
bil potlačil divji zuber, in končno	vi, jaz ne-morem", je še močno oslabc! vsled potova- Matija je zato hote ali nehote
nja iz Spihova v Bogdanec. Vse	sklenil, da' ga povpraša. Nekega
to samo na sebi še ni bilo pregroz-	jutra, ko se mu je'zdel Zbiček ne-
koliko bolj svež nego drugekrati, je pričel ž njim razgovor.
"Glavač mi je povedal, da si celo kopico pavovih peres položil na rakev v Spihovu", mu je dejal.
Zbišek, ki je imel oči vprte v strop, kamor je, ker je ležal »a hrbtu, vpiral oči, je pokimal z lavo v zna-
no, kajti bil je še mlad človek in pri tem krepak kakor hrast, vendar ga je sedaj prevzela nakrat taka onemoglost, kakor bi mu jel ves napor, kolikor ga je že prenesel doslej, še le sedaj glodati kosti. Matija si je početkom mislil, da po dva-ali tridnevnem počitku vse to preide, toda temu ni bilo tako. Tu ni poma- I menje, da je res tako-galo nobeno mazanje niti kadenje z "Gospod Jezus ti je dal srečo, zeliščem, ki ga je nabral domači o.v- kajti na vojni se dobi poprej pro-čar. niti zdravila, ki jih je skuhala staka nego viteza. "Knehtov" uteg-Jagjenka, niti ona. ki jih je poslal neš že pobiti, kolikor hočeš, toda za duhovnik iz Krešnje. Zbišek je vitezom se je treba dobro ogledati, čimdalje bolj slabel ter bil čimdalje Tako so ti sami lezH pod meč?" bolf turoben in nemiren.	| "Pozval sem jih nekoliko r.u dvo-
Pred- mesecem dni ^mo razpisali posebne nagrade za rešitev petnajot uganjk, katere smo polagoma prinašali po tri na enkrat v listu "Edino-nosti."
Kakor je razvidno iz celotnega poročila, se je tekme za negrado lotilo več naših cenjenih naročnikov. Toda le malo jih je vstrajalo d3 konca.
Rešitev zastavic je ta le:
1.	Vrti se vrti
pa nič ne hrušči,. Ti z njim se vrtiš pa za to nič ne veš.
Odgovor: Svet.
2.	Konjtra v ojek rav asepap ase.
Odgovor: Konj travo je, krava se pa pase.
voda umori, in zrak okameni.
Odgovor: Apno.
14. Beri nazaj, beri naprej
vode ogromne dobil boš vselej.
Odgovor: Potop.
3. Skakalnica je bila : Edinost* je najboljši katoliški slovenski delavski list v Ameriki.
"Kaj ti je? Morda bi hotel kaj?" povprašuje stari viez.
4. Neki oče ica dvakrat po šest sinov. Vsaki-teh sinov ica 30 otrok. In vsak otrok ima pol lico belega in pol lica črnega. In nobeden ne živi dalj, kakor 24 ur. — Kaj je to?
Odgovor: Leto- dvanajst mesecev, trideset dni, dan i noč.
boj na poteptanih tleh, a enkrat so me obkoljili v bitki", odvrne leno
'Nočem ničesar, meni je vsejed- mladenič.
(Dalje prihodnjič. )
ŠEST RESNIC.
no!" je odgovarjal Zbišek-
Tako je minil ,dan za dnevom.— Tagjenka se je spomnila, da Zbiš-ka morda ne muči le bolezen, marveč da ima morda kako tajnost, kij x _če hočemo izvedeti natančna! trn muc,, zato je jela prigovarjati, poročiia> kaj se dogodi po naših sloJ
Matncu, naj ga vpraša, kaj bi uteg- venskih mežnarijah v Ameriki — nilo to biti. I tedaj- se obrnimo na Petra Zgago. Matija ie takoj privolil, vsekako	_
na ie nekoliko pomislil teij rekel 2.—Če hočemo, da bomo pri počez nekaj časa:	_	' šiljanju denarja v staro domovino "Morda bi to poprei povedal tebi piačevali v;šje svote kakor kje dru_
- tedaj se zatecimo k Šakser-
5.	Janez ga ima spredaj. Alojziji ga ima zadaj. Matevž ga nikdar ni imel. Benjamin ga ima sredi. Naš; »če ga nikdar ne bode imel. Jurij ga ima pa spredaj in zadaj. — Kaj je to?
Odgovor: Črka "j".
6.	Kaj naredi iz bika bilko?
Odgovor:: Črka
7. Kaj je v nebesih v peklu? Odgovor: Črka "e'
Za bolezni in bolečine
PAIN-EXPELLER
Tvorniika. znamka rrg. v pat. ur. Z«1r dr.
Prijatelj v Potrebi
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št- 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani od 16 do 5. leta. — Posmrtnina se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, za kolikor se hoče zavarovati. — Rojaki 1 Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojasnila vprašajte naše uradnike. — Predsednik losef Za-krajšek. podpredsednik John Jaksic, tajnik, John Vidervol, zapisnikar Jos. B Zaversnik. blagajnik Anton Bašča, nadzornike, Anton Koželj, Anton Strniša, Viktor Kompare, Zdravnik, Dr- J. M Seliskar, Vratar. John Peterlin, Sprevo-ditelj, Jos. Zakrajšek ml.. Zastavonoša, Alojz Somrak.
Društvo zboruje vsako Arujaro nedeljo
DRUŠTVO SV. VIDA STEV. 25 K. S. K. J
Ima svojo redno mesečno sejo n. sake orvo nedeljo v mesecu v Knausov Ivorani. cor- St. Cleir Ave. and Č2n<* Str. N E.
Uradniki zs. leto xgao.
Predsednik, Anton Grdina 1053 East 62nd Street., tajnik, Joseph Russ 6517 Bonna Ave. N. E-; zastopnik, Joseph D grin 1051 Addison Rd- W.; Društveni idravnik Dr. J. M. Seliskar na 6127 St 1'lair Avenue-
Novi člani se sprejemajo v društvi 5d 16-ga leta do 50-ga leta starosti ii c zavarujejo za posmrtnino $1000 *«v>ot ili 250.00 noše društvo plačuje $6.00 te lenske bol. potpore-
Naše društvo sprejme tudi otroke > Mladinski oddelek od 1 do 16 leta staro i in e zavarujejo $100.00: Otroci po etu starosti prestopijo k aktivnim čla Tom in se zavarujejo od $250.00 do $100« "*Iačevanje društvenih ases- pri sejah o c I ure dop. in do 5 ure pop.
Novi člani in članice morajo biti pre s<ani od zdravnika naj kasneje do 15 dne vsacega meseca.
Za vse nadaljna pojasnila se obrni * «?ori imenovane uradnike.
jevemu ate ju.
3.—Če hočemo imeti v hiši tak i?t, ki bo čez noč spreminjal barvo, to je: danes pobijal stvar, ki :o je včeraj vneto zagovarjal, — tedaj si naročimo "Glas Naroda", ki spreminja nazore kakor "movies machine" slike v gledaliču.
8. Bingel, bongel, bom, bom
Če ti nisem ti pa bom. Odgovor: Zvon.
«>. V vodi biva riba ni. Po zraku leta, ptica ni. Pod zemljo rije, pa krt ni. Odgovor: Vodena kaplja.
10. Drl se je, da so ga vsi ljudje na svetu slišali.
Odgovor: Osel v Noetovi barki.
4-—Kdor želi vedeti, kateri zakon je boljši, civilni ali cerkveni, — naj vpraša nevv-vorškega bankirja, ki je že oba poizkusil.
ti. Kje se pečenke le na eni strani peko?
Odgovor: Kjer na drugi strani hiš ni.
5-—Kdor hoče duhati smrdljivo
^nojnico. na i povoha kolono Petra Zgage! Diburieva luknja ni nič nroti Pete-čkovi zalogi žurnalistič-nih dišav.
6.—Kdor izmed katoličanov želi pljuvati v svojo lastno skledo in se suvati v nos s svojo lastno pestjo, — naj hitro naroči list, ki ga urejuje Pe-Terček Zg^agra.
Kedaj ie nos pod nogami? Odgovor: Kadar muha sede nanj.
T3. Remija ^a rodi, ogeni oživi.
Pobiranje davkov na Irskem je negotova stvar, pravi vlada. Zato je pa smrt toliko bolj gotova.
15. Po noči bdi, po dnevi spi, svoja čreva"je in svojo kri pije. Odgovor: Petrolejska svetilka.
Rešitev uganjk so poslali:
Prve: H. Peterlin, Cleveland O.
—	Math Kunch, Pittsburgh, Pa.— Terezija Pistotnik, Cleveland, O.— Kristina Serdoch, Brooklyn, N. Y. —Frances Peterlin, Cleveland, O.— Mary Janesh, Chicago, 111. — John Udovich, Sheboygan, Wis. — M. Kure, Chicago, III. — Andrej To-mec, Johnstown, Pa. — John Rejc, Leask, Sask. Canada. — Barbara Globočnik, Chisholm, Minn. — Leo Kunst, Waukegan, 111. — Katarina Petrovčič, Eveleth, Minn.
Druge: Valentin Mavko, Cleveland, O.—Leo Mladič, Chicago, 111.
—	Terezija Pistotnik, Cleveland, O. —Mary Sirtosky, Steelton, Pa. — Kristina Serdoch. Brooklyn, N. Y. John Udovič, Sheboygan, Wis. — Andrew Tomec, Johnstown, Pa. --Fany Kocjanič, Mill, Pa. — John Reje. Leask. Sask. Canada. — Tony Intihar, Ely, Minn. — Leo Kunst, Waukegan, 111. — P. Grill, Chicago 111.
Tretje: Terezija Pistotnik, Cleveland, O. — Kristina Serdoch, Brooklyn, N. Y.—Leo Kunst*, Wauke-
gran.' 111. — V. Mavko, Cleveland, **************
vaše prijatelje dobite hitro
iz stareera kraia ako se obrnete na nas.
Imamo svojo podružnico v Liubliani katera da našim potnikom vsa pojasnila da lahko clobiio svoje potne liste ter jim preskrbi TOČNO PROSTORE IVA PARNIKIH.
Prepričani smo da boste za-aovolim z našo postrelbo.
štrukel & horak
European Trading & Export Co.
88 — 9th Avenue,
New York, N. Y
Ohio.
Četrte: Terezija Pistotnik, Cleveland, O.—Kristina Serdoch, Brooklyn. N. Y. — Leo Kunst, Waukegan, 111.
Pete: Terezija Pestotonik, Cleveland, O. — Leo Kunst, Waukegan, 111.
Po tem izkazu je ravzvidno, da sta vstrajala do konca samo dva tekmeca. Vsi drugi so smagali sredi pota. Toraj sta dobila nagrado samo Mr. T. Pistotnik iz Clevelan-da, O., ki nam naj sporoči, katero knjigo si izbere in imenika knjig, katere ima v zalogi knjigama Ave Maria, in Mr. Leo Kunst iz Wauke-gana, 111., ki si je zbral Trunkovo "Amerika in Amerikanci."
Nova tekma za nagrade.
Iz več stran se nas je naprosilo, da bi nadaljevali s temi zastavicami za nagrade. Baje se zanje zelo zanimajo posvobodi. Posebno sedaj za zimske večera bode kakor nalašč to za domačo zabavo, da bomo doma videli, kdo je bolj "kunšten" in kdo jih bode hitreje rešil.
Radi ustrežemo tej želji in zato bomo začeli prihodnjič z novimi petnajstimi zastavicami.
Sedaj bomo(. poskušali dati lažje, da jih bode lahko več dobilo nagrado, ker se nam gre pri tem tudi za to, da kolikor mogoče veliko dobrih in lepih knjig razpečamo med naše ljudi.
Kdor nam noče sproti pošiljati rešitve, tudi ni treba, da si s tem pri-hranj znamke. Kdor pak to želi, nam je seveda ljubše, ako jih sporo-ti pošilja.
4.4.4.4.4.4,4.4.4,4.4.4.4..!,
Telefon: Canal 6319.
M A T H KREMESEC mesar
Priporoča Slovencem in Hrvatom mojo dobro in okusno mesnico.
Vtaki dan sveže meso, kakor-tuch
— prave kranjske klobase —-
lom« delane vedno na razpolago.
1912 W. 22nd St., Chicago, 111.
Nekateri huhodelnik se zelo kesa, pa ne ker je storil zločin, temveč zakaj se je dal vjeti.

a
KOLEDARJI."
CENJENIM ROJAKOM širom Amerike naznanjam, da imam v zalogi 8 tisoč velikih stenskih "KOLEDARJEV" za leto I921, kateri bodo zelo primerni in pravi okrasen za vsako hišo in družino, kakor tudi za poslati jih v staro domovino.
Ko sem se nahajal doma v domovinj, sem videl v mnogih krajih moje koledarje od lanske pošiljatve. Doma nimajo koledarjev in ako jim pošljete veliki Ameriški stenski koledar, jim s teh naredite veliko veselje. —
— Letošnji koledarji so eno izmed najboljših kar sem jih še kdaj imel. Pri tem da so 20 x 28. inčev (palcev) veliki, so iz finega papirja, in imajo še posebej dnevna vremenska poročila, ip z besedami označene dneve državnih praznikov in drugih zgodovinsko-važnih dnevov Združenih Držav. Na koledarju je tudi slika starca in starke s pesmico v slovenskem jn angleškem jeziku, ki je prmerna vsebna in olepšava koledarjem. — Za 25 centov komad pošljem s poštnino vred, bodi si v Ameriki ali v staro domovino.
Pošljite takoj po uzorce in naročite si koledarje v pravem času za v staro domovino. Denar pošljite vselej na:
ANTON GRDINA
1053 E. 62nd St.	Cleveland, O.
ROJAKOM V SHEBOYGAN, WIS.!
Kadar želite poslati denar v staro domovino se obrnite na
rojaka
MIHAEL*£PROGAR
1621 N. 9th STREET	SHEBOYGAN, Wis.
Varno in zanesljivo pošilja denar v stari kraj, vsaka pošiljatev
je jamčena.
»

E3£
ROJAKI
Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pišite
nam za pojasnila, ki jih damo vsakemu popolnoma brezplačno..
VARNO IN ZANESLJIVO
POŠILJAMO
. . Denar v stari kraj najhitreje in najceneje.....
ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbi-mo potne liste.
IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA:
..........MICHAEL ŽELEZNIKAR
Notary Public
VSA PISMA NASLAVLJAJTE NA:
"EDINOST" 1849 W. 22nd St.,
Chicago, DI.
_
_____