L U i (D © 1 s I © m w n r Vrednih I Profesor Valentin Koniek. — ilflŠo Te novine pridejo vsako sredo na svetlo: cena sa čelertinko leta 40 kr. po posli 30 kr. ar. i\ro. 25. 0. Grudna i848. jPdD^aCDan® na naročbo Novin za novo leto 1849. FDvcagja ššU<&v<3M n m n n I'0*1' 2 n 10 kr. Prosimo, da bi se poslale predplačila limalo v fraukirauili pismih na založnika Celskih \oviu Janeza K. Jeretiua v Celi. Tud vse c. k. poste naročbe prijemajo. V Celi 12. Grudna 1848. VmltHlin Ko nitk, Junet K. Jrretin, Vrednih. **Mnik. Odgovor ua Cclnnc! #) V 21. listu celskih novin jc en nisatcl terdno ua noge stopil, in je milval Cclaoc za to, ki sim jest za poslanca ua Dunaj iz-volcn. Nar večji pregreha moja je to, dc nisim tako prebrisane glave, kakor kaki gospod; ali to mi pa veuder ue bo nobeden očital, dc bi ue iuicl dobriga scrca iu pravičuiga' duha za kiucta, kar pa veuder dostim gospodam maju k a. Druga napaka uioja je ua dalje to, de i nisiai v zboru govoril, kakor gospodje; ua : to odgovorim, dc bi bilo veliko bolji za nas in za vse Cesarstvo, ko bi sc bilo manj govorilo, pa več delalo, mi bi bili že zdaj lahko vstavo imeli, iu morebit bi ue bilo toliko kervi prelite. Mene so kmetje volili, in jest jim hočem zdaj ua tajnko rajteugo dati, od do-zdanjga obnašanja v zboru. Dobro vam jc znano, dc večji del ljudi v deželah obstoji iz kmetov, in de jc kmet steber blagostanja, ker vse od ujega živi. Ilavno kiuct je pa bil od nekdaj zatert, iu zato sc jc po pervih dunajskih prckueijah mesca sušca zaslišalo, dc kmet uiorc biti osvobodcu. V zboru je ucki nemški poslane po imenu 'vudlili pervi bil, kije sprožil : zavoljo kuictjiskiga stanu, in je predlog na- ' redil, dc naj bi kuicljiskc opravila odnehale, j Ilavno ta gospo.I Ivudlih pa tudi'sedi na j listi levi strani, ktera gospode loljko v oči i bode. !\udlih drusiga ni želel, kakor to, dp ' naj zbor poterdi, de kmet ue bo za naprej ' Ta odgovor hočemo v prilioducmu listu na. ; »ih \ovia rax*oditi ino razjasnili. Vrod več grajšiuam tlako delal in davkov plačeval, kar pa odškodovanje vtiče, naj bi ga zbor pozneje odločil. To je bila dobra misi, ko je kmet tako le ua zbor gledal, kdaj de bo beseda izveličauje sc zašlišala. Ko bi bili vsi, ki smo v to ciioglasuo dovolili, na prej molčali, bi sc bili lahko žc kaj naprej pomiknili. Pa kdo je začel uar pervo jc-zikat,kdo? — gospodje, iu ravuo listi gospodje, kteri niso zavoljo ljudstva, ampak sami za sc, na Dunaj v -/.bor prišli. Ti so holli svojo včcuost pokazali, do bi nc bili tim vikšim kaj prikupili, in ti so krivi, de sc jc štir tedne govorilo, veliko podpiblji-vih misli med ljudi zasijalo, na zadne pa vender nič več storilo ni, kar je Kudlili hotel namreč: de kmet več ue dela in ue odra jtu je grašiuam, de pa veuder se še včasih za všesam praska, ki ue ve, kdaj iu koliko bo mogel odškodovanja dajali. Več slovenskih poslaucov smo sc pri gos. Ambrožu vkup zbrali iu sklenili smo, de naj sc ta reč naglo obravna, dc bi nc bili veliko časa zgubili — ali ni se lo zgodilo, iu kdo jc kriv? tisti ne, ki jc molčal. Jest tedaj kiuetam nisim do zdaj nič škodoval, de nisim govoril; gospodam pa tudi nisim mogel škodovali, ki od takih reči še nič ni kilo govorj«*uiga. Le leva stran, se jc za kinetijške reči dobro potegvala, in zato ste k melje prav nchvaležiii, ako jo imenujete pogubljivo stran. Kar pa zadni puul na Dunaju vtiče, kteriga levi strani očilajo, dajte si dopovedati, de jest od tega nič ue vem, de bi bil uaših slovenskih ali krajnskih poslaucov kdo kaj zaprcžcu — ako jc pa kdo drugi kaj perzadet, naj ga sodba preti sc pokliče, sej so vsi tukej. V zboru nismo bili puutarji, ne, ampak vsi smo skerbeli za mir, de bi se uc bil delal boj med .domač- mi ljudmi, ki »u vsi podložuiki cniga Cesarja. J'C eno prošnjo na drugo smo do Cesarja, do liana, do Windišgraca do Auerš-perga pošilali, de naj sc prizanese Dunaju, ali nič pomagalo ui, iu tako jc prišlo, de je bil Dunaj obložen. Tudi mi jo moj zopernik naprej ver-gcl, de uisiui lipov bog, ampak de sim a voska, kteri sc na vsako stran nagniti da. Ta zadua je res. Ko bi bilo le veliko takih mo-žov iz voska, de bi jih ljudoljubi poslanci na se nagibali, koliko bi bilo bolj za kmeta, tako pa bog ve, kado de še bo. Kroiueriž 4. grudna 194$. Matija Sup/MNC. Svojim brataju šolskim učeni-kam. Dalj« in Kanec. 7»a dva groša smo dozdaj po ucdcljah v nemških dopisali od soseskih grašiu poslane oznanila ludslvu slovenski prcklico-vali. — Kolika sramota za nas! Odpišite jim, de ste pripravleui prihoduo sloveuski napisane oznanila za stouj prcklicavati. 8 tem bomo pokazali, de smo uraduikam pravi prijateli — zakaj oni se bodo od tiste dobe začeli v slovenskim pisiucustvu vaditi, in sc bodo tako za nove službe v prihoduih uradah potrebuiga znanja slovcušiuc prilastili. De so tisti, ki njih sline radi ližejo, iz ravuo uapcljauiga uzroka njih nar hujši sovražniki, ni treba posebuo spričovati. Naglo hitimo iiovimu letu naproti; — še uekoliko dni, iu uas bo srečalo — mnoge na llcrkuloviui razpotju, kjer germanska starka zapelivo levo stezo, ino mlada žlahna -divica Slovenija na desuo pravo pot do slave kaže. llralje! krenite se vsi ua desno za Slovcuijo. Iles misli muogi, dc bi po obeli potah hodili naj bolje bilo; pa naš prigovor pravi: kdor dvojuim potem iuc, uijcduim prav ne pride. Ako bole morebit z vedli, de se bodo muogi vender leve strani deržali, vedite, dc g. 1*.. v Celi za svoj nemški most, ki ga iz cclskiga kroga do Fraiikfurla razpeli hoče. mnogo kijov za zabijanje stopcov (Pfeiler) potrebuje. — llralje! moji preserčui bratje! v duhu vas objamciu z sladkim zaupanjem, de si bo-. te zresne besede svojiga brata, ki vas ljubi, pod ušesa podložili, in v d jati ju pokazali, dc ste še zclcuo veje ua velikanskim drevesu matere Slave, katere mogočen duh kakor prijeten spomladanski hlid po nami vleče iu kaže, ua katiro stran se nam jc treba ober-niti. V. K. Cz Cela. Od Saviue 10. Grudna. — Glejte! glejte! kak sc vouder časi spremenijo! Okolj šter-deset let je že v Celi učeliše obstoječo iz šest latinskih šol (gimnaziuui), kamur so Štajerski Slovenci svoje sine pošilali, če so jih hotli ua višej učiti dati. Tudi jes sim bil nekdaj v teh slavnih šolah šest let, pa ni bilo materuiga jezika ue v šoli ne v cerkvi slišati, če smo ravno sami Sloveuci vkup bili. Unkrat, men se zdi, pervo nedelo tega mescnca pridem ob osmih v cerkev, komur so tudi ravno latinski šolci se k s. maši podali, — ino naenkrat zadoni iz kora šestošoleov glas — pa ne več latinski alj nemški — ampak materui — Slovenski glas, — tajsti glas, kteriga so uarpoprej od svoje drage matere slišali, v katerim so uarpoprej očeta, mater, brate, sestre zovali — v kteri m so nar popre) se učili Boga spoznati, moliti, iuo častiti! — Slava naj Vam bo, lubi domorodci, šc-stošolci! de ste vi začeli v svojim sladkim materuim jeziku svojiinn Očetu v uebcsait čast iu hvalo ktera njemu od vekomaj do vekomaj uar veči sliši, — prepevati! — Mati Slovcnia se vas veseli, ino od vas veliko dobriga sadu perčakuje. Oj, ne oduzaiuite njej nikoljko pravično, veselo vpauje! llog a Vami! jaki sloveuski mladcuči! Jeklen. Novi časi, novi grehi. Novih časov smo Avstrijaui učakali, pa tudi novih grehov doživeli, od katerih sc uašim rajnim svoje dni senjalo ni. Vse hoče novo biti, vse stare pravice polomiti; vsi stanovi za svojo novo srečo letajo, kakor otroci za kresno muho, pa ne pomislijo , dc krivica sreče ne da, iuo pregreha prida nima. Kdor ternje seje, ue bo pšenico žel. Sedem naglavnih gre h o v smo v starih časih imeli, sedeiu grozovitnih glav pregrešnih del; sedaj ui uovi časi so uaui med dobrimi dari tudi dvoje uovih ua- gl a v n i h g r c h o v prinesli, otl katerih še za mojiga vedenja noben kalehizim ue govori. Cluva veliko drugih grehov so ro-gali očetje neizrečenih nesreč. l'otrcba jc kristjauc podučili iu posvariti, de se novih grehov skerbno varjejo; zakaj veliki po-glavitui grehi so: 1. Novih naglavnih grehov pervi jc: z bo rn i h poslan co v kriva volitev. Naš mili cesar Ferdinand so svojim Avslrijaiiaiu pravico dali nove deželske postave vslanovili, novo vstavo (konstitueijo) narediti, uaj bi vsi svoje »reče veseli Icliko živeli. Delali nove postave ni Icliko delo; za polič vina pravice ni; potreba jc modrih iuo pravičnih možev za prave nove postave. Svetli cesar so naročili9 uaj bi prehivavci vsili Avstrijauskih dežel možev izvolili prav prebrisane glave, pa poštcuiga djanja, ter jih ua Dunaj (v llcč) poslali tleželsko vstavo, novo hišo sreči iuo mladi svobodi Av-slrijanskiga cesarstva vlcmclili ali postaviti. Kaj so pa ljudi storili? po enih krajih so izvolili modre iuo poštene može, ki »o vredni vse hvale ino časti. l*o drugih krajih , so pa izbrali prav za prav pasje može, neumne, abotue glave; pa še več hudohiiiga scrca iuo slalnga sluija, sauie lake vresa-kc , kteri veliko govorijo, pa malo ali clo nič dobriga nc storijo; veliko obetajo pa malo dajo: ua jeziki nosijo »terd, v serci pa strup. Taki slabi možje so slabi delavci novih pravic; kjer pa dobrih delavcov ui, ludi delo ue gre od rok, iuo šc kar sc stori, kaj ue velja. Kdo je vsiga tiga kriv? Vi voliei, ki sle lake skaze mojstre izbrali, iuo na Dunaj poslali. Iuo to je nov uagla-vcu greli, oče veliko družili krivic iuo nadlog, kterili loljko že zdaj občutimo. 2. Novih naglavnih grehov drugi je branje škodljivih hukvic iu zapeljivih n o viu ali c aj t i ug. Do letašuiga posta I8IS so svetli cesar varovali, de sc niso po naših domačih deželah gerde, nesramne, lažnjivc knjige iuo noviiie delale, ne prodajale, pa tudi ue brale. .« 3. Novih naglavnih grehov tretji jc: prckucija starih, dobro spoznanih pravic, de ljudje mislijo iu govorijo, pa tudi delajo, kakor bi bile vse stare ! pravice brez vsiga poveruila proč, ter lakih hudobnih misli in krivičnima djanja šc za greh nimajo. (Cerk. časop.) SlovciiKklci poftlaiiccta v prevdark. I .ovira ua dcržavniiu zboru v Kromerižu jo napravila načcrl, v klerim si prihodnje avslrijan-sko cesarstvo iz & deržaviic pontojcče misli, in se nadja, de bi se po tem aoslavku vsi« ,,aro-dam pravica zgodila. Nočem« za zdej ae tajili, de nje misel ni dobra, ali to pa moramo reči, de nje neznanost v dcžcloznanstvu jo grozno velika, kar Koroško deželo, Gorico in l»lrijo zadene. Slovenca* na Koroškim pripustimo, de bojo slovensko mejo ji bolj na laujko razložili, ako-ravne zamolčali ne moremo, de ni ravno lahka reč, na Koroškim gotovo mejo med Slovenci in Nemci odločili. — Rn del Goriške kreaije pridruži gori imenovana levica Krajnski deželi? drugi del pa l.abam. Ubogi Slovani! zmirej vas bojo prašali mogli: ,,Kteri količek je vaš , klera zemlja je vaša lastna 7 Večidel prcbivavcov kantona Slariga Grada jc po jeziku, navadah in obleki prav kakor Krajnski narod; morebiti jih je Inkej komej deset, ki laško umijo. V Voloskim kantonu Me govori laški jezik v 4 lergih, pa tudi ne kakor poglavni, narodni jezik, lemuč Ic zavoljo kupčije i. I. d. V kantonu Ucljaškim je jih med 100 komej 30, ki razume laški jezik. Od drugih krajev fstrije norem govorili. Od kod tedaj pride, de hočelc naše ljudstvo , ki Slovenije, Novice, Danico in Zoro bere, l.aham prišteli? — naše dobro ljudstvo, ki od Milane in Renelk clo nič uc ve, od l.ju-blane, Reko in Zagreba pa vse? — naše ljudstvo , ki zmirej praša, kako gre banu Jrlačiču, kdaj pride ban Jelačič? ---Ne molimo sc, od kod veter vleče , ki na« hoče med Lahe zanesli ! Prcsilni Italijani, poslanci gosp Oelrances^bi, Kachinetti in njih lovarši nam hočejo našo narodnost vzeli — pa vi drugi poslanci, klerim pravica velja, nc dovolite vlo! Tudi ua ministra Stadiona, ki iz lastne skušnje razmere med Slovenci in l^tlii dobro pozna , ae zanesemo, de se narod naš ne bo zatiral. Iles je sicer, de v južni in srednji Isirii laški jezik, laške navade , laško živleujc zdaj prevladuje — ali množici ptujili našel ivcov se vuiidcr v slovanski držali uc bo prcduost dala, zalo ker pravijo, .de o.l njih izvira vcduost iu omikanje, — iu Slovenci* po deželi bi mogli nvoj narod zatajili iu |«al»t po»lali, samo zato ker je ueklerim lo bolj po volji Y! (krnel. rok. Nov.) Vfšl ValVolla FrauC Jožef na.%1 M V besu I Vo uoVo posla V Len Cesar al Vlo! I<\ M. Naiiskar in založnik «3a:ic% li. Jerctla,