Štev. 28»
V Ljubljani, 11. julija 1919
Leto II.
Glavno zborovanje zaupnikov JDS.
V soboto in nedeljo so se zbrali v Ljubljani zaupanikj in zaupnice Jugoslovanske demokratske stranke iz cele Slovenije. Bil je to pravi ljudski parlament zastopnikov samostojno mislečih slojev.
Zborovanje se je vršilo v veliki dvorani Narodnega doma, in sicer v soboto popoldne zaupno, v nedeljo dopoldne in popoldne pa glavno zborovanje.
Nenavadno velika udeležba priča, da se zdrava strankina načela lepo širijo v vse sloje. S posebnim ponosom in veseljem smo zrli na zaupnike in zaupnice kmečkega stanu, ki so tvorili ogromno večino udeležnikov. Častno je bila zastopana osvobojena Koroška, a tudi kraji, ki jih še drže zasedene Italijani, so poslali nekatere zaupnike.
Ker mora tako važno zborovanje, ki se vrši le enkrat v letu, pač zanimati vsakega somišljenika in vse naše pristašinje, prinašali bomo vsaj v glavnih obrisih vsa poročila, predloge in sprejete resolucije.
Predsednik dr. Ivan Tavčar otvori zborovanje ob 9. dopoldne s pozdravom navzočih in naznani zborovalcem, da se minister dr. Kramer opravičuje, ker se današnjega shoda ne more udeležiti, kakor bi to sicer rad storil. Istotako bi se udeležilo shoda tudi več narodnih poslancev, ki pa so vsi zadržani vsled odsotnosti nekaterih ministrov, ki se mudijo tačas v Parizu. Prosi torej udeležence, naj sprejmejo na znanje, da ti gospodje obžalujejo, da se ne morejo udeležiti zhp-rovanja samo vsled neodložljivih ovir, ki jih zadržujejo po neodložljivih državnih poslih, ki gredo seveda pred strankinimi.
Nato je imel sledeči nagovor:
Slavni zbor!
Sedaj otvarjam prvi zbor zaupnikov po preteku prve poslovne dobe naše stranke. V ti dobi smo doživeli zgodovinske doživljaje, ki so spremenili lice naši Jugoslaviji ter bodo ustvarjali njeno srečno bodočnost. Kar takoj pričetkom tega zborovanja najslovesnejše izražam, obseženo je v stavku: Ne omahljivi služabniki hočemo biti novi d r ž a v i ! V tem pogledu ne priznavamo nobenega umika, nikakega kompromisa, ni-kakega polovičarstva — zatorej veljaj moja glasna beseda kralju Petru in njegovemu sinu Aleksandru. Oba naj živita kot svitla re-prezentanta zedinjene, enotne, nerazdružlji-ve, mogočne Jugoslavije! (Zborovalci zakli-čejo navdušen: »Zivjo!«)
Doživeli smo v zadnjih mesecih marsikaj nepričakovanega, kar je bridko segalo v naše izmučene duše. Doživeli smo pa tudi dosti tolažilnega, kar je krepilo naša srca. Tolaži nas, da se je naša stranka otresla ozkih separatističnih mej in da je s pomočjo državnikov in politikov iz Srbije in Hrvatske mogla poseči čez meje slovenske Jugoslavije, da je tako postala člen tiste državne strankine organizacije, kateri je zdrava, trdna in nepremagljiva državna misel prvi pogoj in prvi namen. Ti državni stranki hočemo pripadati, hočemo ji ostati zvesti in toplo vdani.
V	drugem pa se imamo ravnati po starodavni zapovedi: »Spoznavaj se sam!« Ta zapoved velja v prvi vrsti slovenskim Jugoslovanom, ki naj korenito spoznavajo same sebe, da pravično ocenijo moč, ki tiči v njih. Te moči naj ne pretiravajo; je sicer velika, a svojo glavno moč črpamo vendarle iz državne skupnosti, tako da s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev pade in stoji tudi slovensko Jugoslovanstvo! Ta zavest mora pre-šinjati nas vse, ker drugače bomo dostikrat napačno sodili o svoji moči, jo bomo precenili, in doživeli bomo zopet, da vsled te pre-cenitve ustvarimo sami sebi največjo škodo. Vsikdar pa moramo imeti toliko lastne svoje moči, da če se zgodi to ali ono, če nam krivična politika odseka ta ali oni ud našega telesa, če v Parizu še tako kramarijo z našo zemljo, naj se zgodi, kar hoče, — toliko lastne moči moramo vsikdar imeti v sebi, da ne, izgubimo poguma, da verujemo sami v se in da nikdar ne obupavamo nad svojo pri-hodnjostjo. Naj nam še tako krivično obreže-jo in obstrižejo meje na jugu, naj nam še tako neusmiljeno krčijo meje na severu, pri največji nesreči mora zadoneti iz naše srede orjaški klic, grmeč klic: Kvišku srca!
Naša stranka goji gotova načela, ki spadajo k njenemu bistvu, in če bi jih ločili od nje, odnesli bi ji kosti in žile!
Med ta načela spada predvsem, da hočemo Slovenci imeti svojo jugoslovansko državo, da hočemo, da ta država požene iz enako zdravih korenin, iz katerih je pognala poprejšnja mala država naših srbskih bratov, ki so prelili obilo in dragocene krvi, katere pa niti ena kaplja ni pojila bojišč, ne da bj bila prelita tudi za nas. Mi hočemo, da imej srbski narod, kakor je imel v bojih prvo mesto, tudi vplivno besedo pri ustanovitvi naše države. Srbski duh mora nas vse preši-njati, če hočemo, da ne razpade Jugoslavija v različne kote in kotičke, da ne bo vlekel vsak na svojo stran, tako da bomo kmalu imeli državno telo, na katerem bi vsak ud deloval proti drugemu udu. Mi hočemo, da je naša država veličastno poslopje, ki je zgrajeno iz mogočnih kvadrov, katerih vsak se tesno oprijemlje drugega, tako da bo stavba zgrajena za večno in da je ne bo mogla omajati nobena sila!
Da se bo zgradila taka stavba, je pa predvsem potrebno, da dobi svojega čuvarja, ki bode straži! nad njo in s težko roko od-. ganjal vsakega, ki bi hotel ubiti le eno okno na nji. Država jc najsvetejša organizacija, in mi zahtevamo od državnikov, da jo obdajo z vsem varstvom in da ne dopuščajo, da bi se smela v imenu napačne svobode izpodko-pavati in podirati!
Poročila poslancev.
Prvi je dobil besedo dr. Dinko P u c , zastopnik nesrečne Goriške v Narodnem Predstavništvu.
V	svojem zanimivem govoru slika poročevalec, kako se je združila naša demokratska .stranka s hrvatskimi in srbskimi strankami enakega programa v Demokratsko za-jednico, ki ima svoje zastopnike v vseh delih Jugoslavije in vseh veroizpovedanj, kako se je vsled tega zedinjenja povečal njen vpliv,
kakor ga dosedaj še ni imela. Poroča nato podrobno o delu v Narodnem Predstavništvu in o težkočah, ki so se pri tem delu pojavile, o stališču stranke k raznim zunanjim in notranjim političnim vprašanjem. Zaupniki mu slede z vidnim zanimanjem in ko. konča, izražajo svoje zadovoljstvo in soglašanje s krepkim aplavzom.
Gospodarsko stanje države.'
Poslanec dr. Novak je poročal o gospodarskem stanju države in tozadevnem delu v Narodnem predstavništvu; vprašanje je važno ravnotako kot za meščana tudi za delavca in za kmeta. Navaja finančne težkoče države, ki so dovedle ministra do carinske naredbe in opisuje sodelovanje stranke v tem oziru v parlamentu in izven parlamenta in prosi že sedaj, da se tozadevna resolucija, tičoča se carine, bo ko stavljena na glasovanje, sprejme.
Agrarna reforma.
Poslanec dr. K u k o v e c poda svoje poročilo o agrarni reformi v Narodnem predstavništvu. Vprašanje osvetljuje z zgodovinskega vidika od prvega početka v ruskih strelskih jarkih, pri Čehih, Madžarih in pri nas. Omenja ministra Korača in njegovega naslednika dr. Poljaka, potrebo agrarne reforme v prestolonaslednikovem manifestu in v adresni debati, razmotriva nade, ki jih imamo pričakovati iz te akcije, in pojasnjuje njen pomen. Kapitalisti naj udejstvujejo svoj kapital v industriji, z nakupom državnih papirjev itd., nikakor pa ne bodo več špekulirali z zemljo, ki mora pripasti edinole poljedelcu. JDS. se je vedno potegovala za agrarno reformo z vsemi svojimi močmi, česar se ne more reči o oni stranki, ki je po svojem zastopniku pisala v Dalmacijo: »Vrlo mnogo nam preti agrarna reforma«.
Samo ob sebi je umevno, da so poslušalci, med katerimi je bila velika večina poljedelcev, napeto poslušali govornika, ki so ga med njegovim govrom večkrat prekinili z odobravanjem. Da se popolnoma strinjajo s strankinimi nazori, je pričalo gromovito odobravanje, ko je govornik končal. .
Šolsko vprašanje.
Nato je poročal poslanec dr. Pavel Pest o t n i k o prosvetnem vprašanju. Tudi glede tega vprašanja je. storila stranka vse, kar se je storiti dalo. Ustvarila si je splošen pregled stanja izobrazbe in skušala najti na-: čin urgditve, ki bi odgovarjal1 celokupnim interesom. Da to ni bila lahka naloga, se razvidi iz tega, če pogledamo, kake razlike obstojajo v osnovnem šolstvu v posameznih delih države. V Srbiji n. pr. traja šolska obveznost štiri leta, v Dalmaciji šest, ravnotako na Hrvatskem in v Slavoniji, pri nas zopet osem let, po nekaterih krajih se pa dosedaj sploh ni moglo govoriti o kakem obveznem obisku šole. Popolnoma drugačen je pouk muslimanske mladine, kakor pri nas ali drugod. Navaja razlike v uličiščiff in stro-kovn. šolstvu. Omenja boj med privrženci humanističnih in realnih srednjih šol glede pouka starih klasičnih in modernih živih jezi-j kov in preide končno na visoke šole, ki se 1 ustanovijo v Ljubljani. Zagrebu in Beogradu, i Ministrstvo polaga veliko važnost na pospe-
sevanje ljudske izobrazbe potom predavanj, knjižnic, kurzov za. analfabete, ljudskih univerz po vzorcu Danske, in Švedske. Mi Slovenci imamo veliko oporo v ministru Davi-dovic, ki spoštuje naše delo in našo kulturo, ker ve, da smo si jo sami pridobili v trdi borbi.
Poročilu je sledilo živahno ploskanje.
Finančne zadeve.
Ker je poslanec dr. Brezigar zadržan, prečita g. prof. Voglar njegovo poročilo, ki nam prikazuje stanji države v narodnogospodarskem in financijfelnem pogledu: bremena. ki jih bomo morali prevzeti po bivši Avstro-Ogrski, valutno vprašanje, vprašanje državnih dolgov, sistem državnih davkov, carinski sistem, kako stališče zavzema stranka k tem vprašanjem itd.
Tudi to poročilo se Je sprejelo z zadovoljstvom na znanje.
Strankino zastopstvo v deželni vladi.
Kot poročevalec k tej točki dnevnega reda dobi besedo podpredsednik deželne vlade dr. Gregor 2 e r j-a v. Ko imenuje predsednik gosp. dr. Ivan Tavčar njegovo ime, izbruhne po dvorani navdušen aplavz,, ki ne preneha še dolgo potem, ko stoji govornik na odru in čaka, da pride do besede. Poslušalci prekinejo tudi med poročilom velikokrat govornika in aplavz se vedno zopet ponavlja. Govornik ugotavlja predvsem, da ni kot podpredsednik deželne vlade nikdar nastopal pristransko, kljub temu da je pristaš JDS. Vedno je stal na stališču, da potrebuje Jugoslavija v tem času dobro upravo, čisto, nekoruptno in nepristransko. Opozarja nato na veliko delo. ki ga je imela pokrajinska vlada od prvega početka pa do danes, opozarja na težkoče, ko je bilo treba informirati razne misije, ki so se mudile pri nas. Omenja boje za naše severne meje. Dalnes imamo Celovec in lahko ponudimo temu mestu lepo bodočnost v Jugoslaviji.
Pomoč alkoholikom in^njih svojcem,.
Alkoholizem je socijalno zlo, v dvojnem pomenu besede- Prvič Zato, ker to ni le bolezen posameznikov, marveč človeške družbe kot take in drugič, ker se da ta bolezen ozdravili edino le s socijalnim delom, ki ga ne morejo vršiti samo posamezniki, marveč se ga mora oprijeti po svojih organih tudi najmočneji družabni organizem država-
Naša javnost vidi v pijancu brezčastne-ga in delomržnega človeka, ki bi lahko opustil brezmerno uživanje alkohola, ko bi le hotel- Alkoholizem je po njenem mnenju le privatna zadeva vsakega posameznega in zato se ne briga veliko zanjo-
Ta sodba je krivična- Med skrbstvom za slepce, gluhoneme, pohabljene in jetične ter skrbstvom alkoholikov obstojT!'važna razlika-Med tem ko prvi prosijo pomoči, je drugi največkrat odklanjajo, ker ne vidijo, ali nočejo viditi svoje nesreče in nesreče svoje družine- Alkoholika je treba učiti, da spozna svojo bolezen, vzgojiti mu ^e treba voljo k rednemu in zmernemu življenju- Izpodbiti se mu mora dobra vera in zaupanje v pivske tovariše, ki ga odtegujejo družini in dostojnemu družabnemu življenju-
Da pritegne te naloge v svoj delokrog — kamor tudi po vsej pravici spadajo — ter jih po svojih močeh kar najpopolnejše reši, je Deželna vlada za Slovenijo z naredbo z dne 22- maja 1919 ustanovila pri poverjeni-štvu za socijalno skrb poseben Protialkohol-ni oddelek- Ta oddelek skrbi za alkoholike in člane njihovih družin med drugim:
a)	Kot posvetovalen in posredovalen organ;
b)	s tem, da skrbi za pravno varstvo družinskih članov a^oj^p likov, zlasti otrok in
c)	za zdravljenje alkoholikov-
Težave so bile pri sprejemanju uradnikov iz zasedenega ozemlja. Prišla je kriza glede prehrane, ali premagali smo tudi to. Uradniki so grozili s stavko in bati se je bilo, da popusti aparat ob času, ko so Lahi komaj čakali trenotka, da bi korakali naprej. Se težje je bilo z delavci. Vlada je povsod storila svojo dolžnost in prepričani smo lahko, da žrtve niso bile zaman. Upali smo se poklicati nekatere letnike pod orožje. Deželna vlada je storila mnogo za vseučilišče in je na svojo roko otvorjla tehniški kurz. Dalje navaja, da je vlada morala zadovoljiti rudarje, če je hotela si zagotoviti reden železniški promet in s prometom prehrano. Omenja industrijo, ki je med vojno bila zaspala, vprašanje uvoza in izvoza itd.
Deželna vlada je imela pa tudi svoje slabe strni; pozna jih dobro, ali sedaj jih ne mara navajati. Ker zapušča deželno vlado, prosi zase in za svojega tovariša, dr. Rav-niharja, absolutorij.
Ob koncu izvajanj dr. Žerjava se je navdušeno ploskanje zopet ponovilo. .
Organizacija stranke.
K peti točki je podal strankin tajnik, gosp. prof. Breznik izčrpno poročilo o organizaciji stranke in o njenem denarnem stanju ter prečita tudi došle resolucije.
Zaupnica ministru dr. Kramerju.
Gosp. dr, Kukovec predlaga, da se izreče gosp. ministru dr. Kramerju za njegovo neumorno delovanje polno priznanje in zahvala. Zborovalci sprejmejo predlog z navdušenjem.
Debate in razgovori.
K besedj se oglasijo razni govorniki, med njimi tudi priprosti kmetje.
G. dr. P e s t o t n i k, P e t e r m a n, Z a-dravec, Deržaj in nekateri drugi predlagajo razne spremembe v resolucijah. Resolucije se sprejmejo enoglasno; enoglasno se tudi izrečejo zaupnice min. dr. Kramer-
V	interesu javnosti je, da vsi dobro misleči, podpirajo urad, ki upravlja socijalno skrb alkoholikov- V Ameriki, Angliji, Švici, Nemčiji, Belgiji itd- vzdržuje zasebna človekoljubnost že več let s prav lepimi uspehi nad 400 takih uradov- Tudi pri nas bi bilo nujno potrebno, da se javnost zainteresira za naloge, ki jih ima državni Protialkoholni urad, ker bo mogel edino le tedaj, doseči za-željene uspehe, ako ga bo občinstvo v njegovem delovanju primerno podpiralo- Zato hoče podpisani urad v naslednjem opozoriti javnost na svoj delokrog, da bo vsakdo vedel, kdaj naj se obrača nanj-
Protialkoholni oddelek nastopa predvsem kot posvetovalen in posredovalen organ, za alkoholike, člane njihovih družin, kakor tudi za prijatelje treznosti- Žene, otroci, bližnji sorodniki in prijatelji, ki b! radi pomagali revežu, vdanemu alkoholu, ter ga pripravili zopet k treznemu in rednemu življenju, naj se zglase pismeno ali ust-meno pri tem uradu za svet in morebitno pomoč- Ta urad ima nalogo posredovati v sporih med alkoholikom in njegovo družino, da se poravnajo na lep način brez hrušča in trušča, brez sodnije in brez nepotrebnih stroškov. Stranke, ki se iz umljivih razlogov sramujejo iskati v teh zadevali kje drugje pomoči, se pri tem uradu lahko zaupno zgla> čjijo, ker ostane njihova zadeva tajna.
V	slučaju, kjer posredovanje ne bi uspelo ter so družinski člani zlasti otroci alkoholika potrebni posebnega pravnega varstva, jim bo Protialkoholni oddelek tako varstvo preskrbel in zasigural- To velja zlasti za mladoletne otroke, ki so v nevarnosti, da jim njihov oče, ali mati, ki sta vdana alkoholu, zapravita vse premoženje tako, da za njihovo vzgojo ne bi ostalo potrebnih sredstev-Zato bo ta urad na zahtevo izposloval, d& se postavim takim otrokom dober varuh, oziroma, da se oddajo v primerno vzgojevali-sče- Ravnotako se bo na zahtevo poskrbelo,
ju, gosp. Gregorju Žerjavu in vsem strankinim zastopnikom v Narodnem predstavništvu, kakor tudi v deželni vladi.
H koncu prečita gosp. predsednik še pozdravno brzojavko gg. Milana! Pribičevica, dr. Srdjana Budisavljevica in Vilderja in zaključi ob pol 13. zborovanje, poživljajoč udeležence, <da se ravnotako častno udeleže nadaljevanja ob 15. uri.
Popoldansko zborovanje.
Točno ob 15. uri otvori dr. Kukovec nadaljevanje zborovanja. Podeli takoj k 6. točki dnevnega reda poročevalcu gosp. Adolfu Ribnikarju, poslancu v Narodnem predstavništvu besedo.
»Kmečki svet« in kmečko tajništvo JDS.
Poslanec gosp. Adolf Rib nikar poroča nato obširno, kako si strankino vodstvo predstavlja izpremembe dosedanjega štatuta, da pride v stranki kmečki stan do večje veljave.
Za posvetovanje in odločevanje v stanovskih in strokovnih kmečkih vprašanjih se osnuje v okrilju JDS in v pomoč načelstvu stranke agrarno-strokovna organizacija pod naslovom: »Kmečki svet«. To se sestavlja tako, da voli vanj vsaka okrajna organizacija po enega posestnika, izvrševalni odbor izmed članstva JDS toliko kmet. strokovnjakov, kolikor je potrebno. »Kmečko tajništvo JDS« naj tvori posredovalnico med kmetskim članstvom in vodstvom stranke. Vodi naj ga poseben kmetijski strokovnjak pod nadzorstvom »Kmečkega sveta«.
(Zanimivo poročilo priobčimo v prihodnji številki dobesedno).
Gosp. dr. Lavrenčič predlaga k poročevalčevemu predlogu nekatere spremembe, ki merijo na to, da bi se kmečki stan kolikor mogoče osamosvojil v okvirju stranke; tudi predlaga naj se rabi beseda kmečka »zbornica«, ampak kmečki »svet«. V tozadevno debato so posegli razni drugi govor-
da se postavi alkoholik zapravljive« pod ku-ratelo- V interesu svojcev alkoholikov bo ta urad posredoval, da prepreči ločitev zakonskih ali na izrecno željo žene oziroma moža ločitev pospeši.
Enako bo Protialkoholni oddelek posredoval tudi, da se pogodbe sklenjene v pijanosti razveljavijo, kolikor je to v okviru zakonitih določb možno.
V delokrog tega urada spada nadalje, posredovanje, da se delamržne1, alkoholu vdane osebe, ki so alkoholiki, spravijo v pobolj-ševalnico oziroma po potrebi tudi v prisilno delavnico-
Važna je tudi naloga protialkoholnega oddelka, da skrbi za zdravljenje alkoholikov- Ta točka obsega zdravljenje doma s tem, da se odpravi iz alkoholikove hiše ves alkohol, da se družinski člani alkoholika poučijo, kako, da morajo vplivati na slednjega z zgledom ali na kak drug način, dalje s tem, da se pivcu v prostem času pomaga do primernega duševnega razvedrila ter se tako odtegne priliki za pijančevanje- Drugič pa spada tu sem oddaja alkoholikov v zdravilišča- Dokler se ne ustanovi za alkoholike posebno zdravilišče, bo treba, za zdravljenje te vrste pacijentov ustanoviti vsaj pri eni izmed že obstoječih bolnišnic poseben oddelek.
To je na kratko delokrog na novo ustanovljenega Protialkoholnega oddelka, kolikor se tiče neposredno alkoholikov in članov njihovih družin. Ker je alkoholizem brez dvoma naše največje narodno zlo, je gotovo dolžnost vsakega poštenega Slovenca in Jugoslovana, da po možnosti sodeluje pri delu za streznenje našega naroda- Ako pa kdo ne more ali noče pri tem sodelovati, naj vsaj ne ovira pri delu onih, ki vrše v tem oziru svojo narodno dolžnost-Protialkoholni oddelek pri poverjeništvu za socialno skrbstvo.
niki (dr. Dimnik, Oblak, Tavzes, Pesterman). Zlasti se je izrekel proti vsaki cepitvi stranke bivši župan v Kranjski gori, gosp. Peter-man, ki je v priprostih, a jedrnatih besedah poudarjal, da je potrebna sloga, kajti »kjer se dva tepeta, tretji klobuke pobira«^ 26 let so vodili politiko in kmeta za nos Šušteci-janci; kam nas' je to privedlo, vidimo vsi. Prišel je do prepričanja, da je treba sedaj kreniti drugo pot, ki vodi v demokratsko stranko, v kateri so združeni vsi stanovi. Prosi torej, da se glasuje za predlog g. Rib-nikarja. Besedam priprostega pa razumnega moža je sledilo nepopisno navdušenje in zbo-rovalci so sprejeli predlagane premembe šta-tuta, potem ko je tudi g. poslanec Ribnikar pristal na to, da se rabi namesto besede »zbornica« »svet«.
Nato se prečita poročilo o volitvah.
K zadnji točki slučajnosti se oglasi med drugimi tudi neka gospodična z dežele, ki se pritožuje nad postopanjem duhovnikov, ki se skušajo na umazan način maščevati nad vsemi, ki ne trobijo v njihov rog. Prosi, da bi gospodje poslanci kaj ukrenili v obrambo takih žrtev.
Lepo uspeli shod se zaključi ob 17. uri 10 minut.
Razlastitev in razdelitev vele-posestev.
Nemški viteški red.
Kakor razvaljlne roparskih gradov, tako nas Slovane tudi ta red spominja na brezpravnost in suženjstvo, na tiste grozne čase, ko se je širila in utrjevala krščanska vera iz germanskih krajev s križem in mečem, a krščeni so bili obenem tudi zasužnjeni nemškim vitezom. Nemški viteški red ima svojo matico na Dunaju, a poglavar mu je habsburški krvnik Evgen. Torej so dani vsi zakoniti pogoji, da se postavi njegovo premoženje v naši državi pod nadzorstvo. Na Kranjskem se je razpasel ta red poglavitno v Beli Krajini (Metlika, Podzemelj, Semič, Črnomelj, Vinica). Povsod ima obsežna posestva, samo v črnomaljski občini okrog 80 ha rodovitne zemlje. Še večja posestva in grad ima v Metliki. Red zemlje ne obde-ljuje, torej je tudi ne potrebuje. Oddaja jo v najem za oderuško najemnino. Letos je ponekod zvišal najemnino kar za 1000%. Ker oskrbujejo redovni duhovniki ondotne župnije, bo pač treba zadevo rešiti sporazumno s škofijskim ordinarijatom. Ni nam znano, v kakšnem pravnem razmerju je red z vrhovno cerkveno oblastjo. Vsekakor je razmerje nezdravo, ker duhovniki nemškega vitež-kega reda smatrajo svoj red za nekako državo v državi, kar dokazuje posebno viniški župnik Konig, ki prezira ukaze svojega škofa (za našo novo državo in za dinastijo niti besedice še ni črhnil v cerkvi, a tudi za naše posvetne oblasti se dosti ne briga, temuč dela svojo republikansko politiko po Radjče-vih programih). Podobno zmedene pojme o naši državnosti je sejal tudi semiški nemški »vitez« Dostal. Na Štajerskem ima red velika posestva v ormoškem in ljutomerskem okraju. Zahtevamo, da se premoženje nemškega viteškega reda stavi nemudoma pod državno nadzorstvo. (Se je že zgodilo. — Opomba uredništva.)
Knez Auersperg v Črnomeljskem okraju.
Knezova posestva segajo v občine Čeplje, Dol. Podgora, Planina in Stari trg. Večinoma so to gozdovi. Mnogo tega sveta so si Auerspergi pridobili od domačinov na zvijačen način, kar lahko potrdijo posebno starejši »Poljanci« (prebivalci Starega trga in Predgrada). Krivica se mora popraviti. Posebno računajo Poljanci na gozd Gražica, ki meri okrog 200 ha. Občani žele dobiti gozd v skupno last, kakor imajo Kamničanje v svoji meščanski korporaciji.
Oklic za Vidov dan v Sloveniji.
Slovenci in Slovenke!
Največje zanimanje in živahno delavnost oblasti kakor tudi zasebne dobrodelnosti tvori skrbstvo za ubožne vojne pohabljence in svojce onih, ki so padli v vojni- V Sloveniji imamo okrog 50-000 vojnih poškodovancev in še več sirot in vdov, ki objokujejo svoje drage, ki so ostali na bojnem polju- Dokler se potom parlamenta ne rešijo novi zakoni o vojaški preskrbovalnini, ne morejo pristojne oblasti poljubno prezreti sedaj še obstoječih, toda času neprimernih zakonov- Kaj pa naj začne za delo popolnoma nezmožen oženjen invalid v 60 K na mesec; kako naj izhaja vojakova vdova, ki ima pet nepreskrbljenih otrok z le 29 K pokojne na mesec? Dolžnost nas vseh je, da te ne-dostatke nemudoma odstranimo, da omilimo bedo vojnih žrtev; oni, ki so v vojni toliko pretrpeli, opravičeno pričakujejo naše pomoči- Zato prosim vsa županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da v praznovanje Vidovega dne prirede sporazumno v vseh mestih, trgih in občinah Slovenije
dne 12- julija 1919
cvetlični dan
v prid vojnim invalidom, vdovam in sirotam padlih ali umrlih vojakov-
Pomagajmo in dajmo toliko, kolikor moremo- Z veseljem podpirajmo tiste reveže, ki so v največji bedi, ki jih muči lakota in trpljenje, ki že skoraj obupavajo- Slovenci in Slovenke! V teh težkih časih, ki so se nam vsilili proti naši volji, pokažimo smisel za skupnost, spolnjujmo pravo ljubezen do bližnjega, da olajšamo gorje, katero je povzročila svetovna vojna- Kar storimo vojnim pohabljencem in svojcem padlih, je le skromen znak hvaležnosti, katero jim dolgujemo-Skrbel bom za to, da se bodo vsa darila porazdelila med najpotrebnejše- Organizacijo cvetličnega dneva po posameznih krajih prepustim županstvom, župnim uradom in šolskim vodstvom; vsa društva in korporacije prosim, da pri tem sodelujejo- Nabiralci denarja naj imajo legitimacije, da se izključi vsaka zloraba- Prosim, da se pošlje nabrani denar podpisanemu poverjeništvu v Ljubljani- Uspeh bo objavljen v vseh dnevnikih
Pojasnilo-
Cvetlični dan v prid invalidom je določen na imendan kralja Petra I- 12- julija 1919' V kmečkih občinah in industrijalnih krajih ni pričakovati od cvetličnega dneva mnogo uspehov, ker pade ta dan na delavnik, ko je vse prebivalstvo pri svojem delu- Da se tudi ti kraji pritegnejo k sodelovanju, je poverjeništvu za socijalno skrb povabilo županstva, župne urade, šolska vodstva, društva in korporacije, da so priredili cvetlični dan v nedeljo, dne 6- julija-
V Ljubljani, dne 30- junija 1919-
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb-Poverjenik: Prepeluh a- r-
Dopisi.
Iz tratarske občine v Poljanski dolini. V
zadnjem dopisu od nas se razpravlja o Kum-rovi zapuščini, pravzaprav daritvi cerkvi ene hiše in nekaj sveta. Stvar potrebuje več jasnosti, zato bodi dovoljeno, da se še enkrat pečamo s to zadevo. Ne gre se tu toliko za to, kdo kaj in koliko daruje, to je njegova zasebna stvar, a tu, v tem slučaju je treba vpoštevati domovinsko, državno stran. Znano je, da bo treba od premoženja, med vojsko pridobljenega, to je od vojnega dobička, odšteti precejšen del državi. Plačati bo znatne davke, katere že nekateri tudi plačujejo v precejšnji merj. Ti davki so tudi popolnoma
pravični, samo da bodo na vse vojne dobič-tarje pravilno in primerno razdeljeni. Da bi pa eden plačeval, fdFd'gi pa spravljal, če tudi cerkvi daruje, to je pa krivično! In to je tudi tukaj. Kumer (Martin Vodnik) na Trati je vojni dobičkar. Med vojno je prišel do lepega premoženja, o čemer se prej ni moglo trditi. Bil je dobavitelj živine za deželno vnovčeval-nico ali pravzaprav vničevalnico, kakor so jo nazivali kmetje. Kakor vnovčevalnica sama, ali gospode pri njej,, so zaslužili težke tisočake, tako je imel' tudi vsak dobavitelj masten zaslužek, posebno, če se je dobivalo samo od posameznega teleta mesto 3 do 5 kron 50 do 80 kron, kj se jih je nabavljalo ali odkazalo posameznim mesarjem, če že pri enem teletu toliko, kaj še le pri živini in prašičih! In take mastne kupčije je delal naš Kumer med vojno kot dobavitelj. Ni čuda, če zdaj odstopa en del tega dobička cerkvi, pravilno zapnišču. Hvaležnost je nekaj lepega. In naš Kumer je povejmo še to, da to šustercijanstvo tu pri stercijanskega našega župnika do te dobička-nosne službe. Poleg vsega dobička mu ni bilo treba k vojakom, bil je ves čas na varnem doma. Ker pa že imenujemo šustercijanstvo, povejmo še to, da to šustercijanstvo tu pri nas še prav bujno cvete, seveda bolj natihem v drugi obliki. So pa ti ljudje kakor so bili, žele si nazaj časov, ko je njim tako bujno šla pšenica v klasje. In naš namen je tu, da opozorimo javnost, da se take bogataše tudi primerno obdavči, kakor se to, godi že z drugimi, recimo naravnost, vojnimi dobičkarji v dolini. Tu ne sme biti nobene razlike, nobene izjeme, če tudi si hoče kakor tukaj, svojo vest lajšati z daritvijo cerkvi. Nič bi ne rekli, ko bi to daroval občini ali v občinske blage namene, v dobro občinskim revežem. Pa to je le želja, ki se ne bo izpolnila. Kar je tu povedanega, je pribito. Dobivalo in jemalo se je provizije in lahko trdimo, kupčevalo se je naravnost v njegovo, Kumrovo korist. To lahko pred vsakim sodiščem dokažemo. Kakor druge, tako se naj smatra, tudi njega za vojnega dobičkarja in temu primerno obdavči. To je naša zahteva, brez vsakih izjem in1 za vse enake pravice in dolžnosti. Da bi tu zopet posredoval kak župnik, to bodemo že zasledovali in tudi znali preprečiti.
Iz Roba. Naša krajevna organizacija JDS. je stavila na nadzorništvo turjaške grajščine vprašanje, kje, kako in kdaj da se bode oddajal les tistim, kateri nimajo lastnega gozda, ki pa les nujno potrebujejo. Pri tem se je v prvi vrsti mislilo na tiste, kateri so v resnici navezani na graščino radi drv, in pa na so-darje, kateri prežive sebe in svoje z izdelovanjem škafov, pa nimajo svojega lesa, da so takorekoč prisiljeni les kupiti od graščine, ker ga drugje ne dobe. V odgovoru se glasi med drugim, »da se bo željam ljudstva pri oddaji po možnosti ustreglo, kolikor dopuščajo razmere. V ta name/i je neobhodno potrebno, da se zglasijo vsi lesa in drv potrebni ljudje, ki nimajo lastnega gozda, najmanj eno leto poprej pri gozdarskem upraviteljstvu graščine Turjak, pri gozdnem svetniku Josipu Schautu v Namršlu, da zbere in zabeleži vse različne želje ljudstva«. Ta£o torej, eno leto poprej mora delavec naznaniti, da bi rad dobil eno ali dve smreki za izdelovanje škafov. Pri tem pa je še veliko vprašanje ,če jih v resnici dobi. — Ako se vloži kakšna prošnja in najsi-bode na katerikoli višji urad, je navadno rešena v treh mesecih in to najkasneje. Nadzor, ništvo turjaške graščine pa premišlja in tuhta eno celo leto, ali t)i se dalo temu ali onemu revežu eno smreko alj ne. Vemo sicer, da se stvar malo zavlačuje, ker uraduje gospod nadzornik Obereigner v Ljubljani (v Turjaku, oziroma Namršlu pa delajo Schauta i drugi kar se jim zljubi) ali eno leto??? S čim pa naj se preživi dotični delavec potem do dru-zega leta, ako ne dobi letos njemu potrebnega lesa? Priznamo, da nadzornik ni poučen o naših razmerah, ali ttf 'ftl naša — ampak krivda njega samega, kajti ako hoče on delati po željah ljudstva, — in to trti odločno zahtevamo — se mora sam na mestu prepričati, kakšne
razmere da so. Če pa misli nadzornik, da bo svojo osebo (plemeniti Obereigner) preveč ponižal, ako se bo pečal z zabitimi kmeti, in bode pri njemu merodajno le to, kar mu naT trobi v ušesa Schauta, potem bode sicer država imela nekaj koristi,-ker se ne bode denar razmetaval tako kakor prej, ljudstvo, oziroma kmetje in delavci v okolišu pa so še na slabšem kakor poprej. Za tako nadzor-ništvo se mi zahvaljujemo. Kakor smo bili veseli, ko smo zvedeli, da je dobila turjaška graščina nadzornika, ravno tako nas bode veselilo, ako slišimo, da je gosp. pl. Obereigner odšel in da je prišel na njegovo mesto mož, ki v resnici zasluži ime nadzornika. Gospodu pl. Obereignerju pa bodemo hvaležni na veke. ako vzame prj svojem odhodu tudi oba gg. Schauta.
Iz Dvora pri Žužemberku- Naše sosednje šolske občine Vavtavas, Soteska in Toplice so imele maše v proslavo kralja Petra. Tudi naša šolska mladina je pod vodstvom učiteljstva došla k fari v Žužemberk, kjer pa jo je znani šusteršičevec kaplan Gnido-vec, ki je obenem katehet na Dvoru, odpravil, češ, da so vse maše že oddane. Ta dušni pastir se je v avstrijskih časih ob podobnih prilikah kar cedil patrijotizma in udanosti za cesarja in Avstrjio- Sedaj ni črhnil niti besede, kdo je Peter in kaj pomeni za nas to ime- Njemu je bil pač pri srcu ošabni nemški staroplemiški cesar — trinog, nima pa nobenega srca za kmečkega kralja Petra! To je tisti Gnidovec, ki se je o Trumbiču pri občinski seji izrazil, da je konjski meše-tar in nič vreden človek- In Trumbič je naš zunanji minister in prvi borec za naše osvobojenje- Gnidovec se je tudi izrazil nekoč pred razsulom: »Bog varuj, če pridemo pod Srbe!« In vendar pomeni Srbija za naše kmete rešitev. Kje so odpravili veleposestva in grofe ter kneze tako hitro kot pri nas? In ta Gnidovec sedaj snuje »Kmetske zveze? Kdo mu bo verjel? Pri nas vemo vsi, ra£-ven par avstrijskih prodancev in zaslepljen-cev ter starih žensk, da je to le farovška vaba, da si ohranijo gospodje biro in moč!
Iz Šoštanja. V složni zvezi s šoštanjsko občino, narodnimi društvi, okoličani, posebno vrlimi Družmireani slavil se je tudi tukaj Vidov dan- Bakljada se je pomikala po z jugoslovanskimi in narodnimi zastavami ozalj-šanih in razsvetljenih ulicah; petje narodnih pesmi, predavanje o zgodovini in pomenu Vidovega dne je zanetilo v nas kres narodnega navdušenja, ki nikoli več ne ugasne- V nesreči skaljena narodna zavest je rešila Srbe, bo rešila tudi nas- Kako se je začetkom svetovne vojne žrtvoval Princip za princip svobode — bomo vstali vsi — sami Principi — kakor en mož za princip samoodločbe, ki je posledica doslednjega izvajanja načela svobode, za naše Korošce in Primorce. Usoda, ti nisi brez namena krstila jugoslovanskega mučenika svobode s Principom! — Enoglasno sprejeta in deželni vladi za Slovenijo poslana resolucija se glasi: 1- Prote-stujemo zoper razkosanje našega naroda in naše domovine, ker je tako postopanje proti načelom svobode, samoodločbe in demokra-tizma- 2- Svarimd merodajne činitelje predno končnoveljavno določijo naše meje na jugu in severu — da se ravnajo le po pravilih pravice, demokratičnih pravilih enakopravnosti in enakoveljavnosti za vse narode, da se stavba miru — ker na pesek zidana — vnovič ne razruši.	J- S-
Iz Ajdovca- Že sili avstrijska sodrga v ospredje- Prve dni ali mesece so se poskrili kot gotova žival v luknje, sedaj prihajajo na dan, ker čutijo potuho od zgoraj- In tako so ti »Novičarjic in »Resničarji« ali župnik Žust sedaj na delu za »Kmečko Zvezo«, ki ni nič drugega kot sredstvo, da se duhovska naša gospoda ohrani pri beri in moči. Toda vse vam ne bo več pomagalo. Ti vaši zadnji napori, so vaša labudja pesem- G- Nace! Gotovo je, da imate časa preveč prostega- In kaj ste napravili, vi kmečki »zvezar« za kmeta
dosedaj? Zakaj ste bili zadovoljen s knezom in ste zadovoljen še danes z gozdarjem Ru-thom ? Zakaj ne znate ubogim kmetom pripomoči do lesa pri noyi upravi v Soteski po znižanih cenah? Ce še tega ne zmorete, kaj se potem more pričakovati od vaše kmečke zveze? Gospod Žust, to je čisto navaden lim in zato imajo naši ljudje prav, ko pravijo, da se vpisujejo pri vas le radi ljubega miru, volili tako na bodo z vami, kar je brihtnih-Prihodnjič enkrat se bomo, ker ste že začeli, temeljiteje pomenili in vam nekoliko natanč-njše izprašali vašo vest.
Iz Sodražice- Pred štirinajstimi dnevi se je vršil pri nas važen sestanek županov in narodnih mož iz sodnih okrajev Kočevje, Ribnica, Vel- Lašče in vasi Dobrepolje- Sestanka so se udeležili tudi gg- okrajni elavar dr. Fran Ogrin in zastopniik industrije, trgovine, kmetovalstva itd. Namen sestanka ie bil doseči soglasje glede razdelitve srednjih in strokovnih šol po okraju- Gospod poverjenik Verstovšek je v kratkem podal zahteve posameznih občin v okraju, na kar se je po daljši debati sklenilo: 1- v Kočevju ostnne gimnazija, ki naj se po možnosti spremeni v realno višjo gimnazijo- Jeseni 1919 se otvori na dosedaj nemški gimnaziji v Kočevju prvi popolnoma slovenski razred realne gimnazije, ki naj se od leta do leta izpopolni v popolni slovenski srednješolski zavod. 2. V Ribnici se jeseni 1919 otvori meščanska deška šola, ako bo- dovolj učencev in da občina na razpolago potrebne prostore s pritiklina-mi- 3- V Sodražici se osnuje čimpreje vzorna delavnica s potovalnim učiteljem, katere namen bodi pomnožiti in spopolniti izdelovanje lesnih izdelkov vseh vrst, kot prehodnica lesne obrtne šole- 4. V Vel. Laščah naj se otvori čez zimo gospodarski in gospodinjski tečaj- Hvala vsem, ki so se zavzemali, da ^dobimo enkrat tudi mi Sodržanje prepotreb-no vzorno delavnico- Prosimo še, da bi kaj kmalu prišlo do izvršitve tega sklepa.
S Posavja. »Zbirka grešnikov« iz one železne dobe, prepolna najčarobnejših spominov, posveča pod zaglavjem »Zasebna zabava« tudi našemu g. nadučitelju A- Perku par vrstic, ko piše: »Občini Ježica ostane v trajnem spominu, obdan, okoli svoje votle glave z nebeško-lepim oblačkom avstrijske glorije tudi tedanji nadučitelj A- Perko, ki je za časa tudi zanj »bridke« vojne tako nesebično pomagal zavleči občinski voz iz pravih kolesnic na blatno pot, v napačen tir- Bog plati • . •!« — Da, bog plati, tisočero, pravično plati, kličemo tudi i mi iz globine naših src. Bog mit plati tako, kot »kranjskemu tigru« dr- Šusteršiču, možu žalostnega spomina, po čegar stopinjah je Perko vztrajno hodil- — Kako je možakar preživel svoja mladostna leta, kako je nadalje životaril, mi ni znano- Jaz ga srečam prvič na poti v škofjeloške hribe, kamor je bil za kazen prestavljen. Tu se je očividno poboljšal in se vpisal kmalu nato med »Slomškarje«- Zdi se, da je bil to nek rezervar za Šusteršiča, ki je bil v tistem času glavar Slovenske ljudske stranke in sploh največja, najvplivnejša oseba na Kranjskem. In Šusteršič je bil oni »dobrotnik«, ki nam je poslal svojega apostola — A-Perka — potem ko se je poboljšal med Slom-škarji, kot agitatorja svoje ideje na Ježico, kjer je bilo vsled smrti pokojnega nadučitelja Tavželja izpraznjeno učiteljsko mesto- (Takih »blagoslovov« ni bila deležna le Ježica!) G- Perko je torej Susteršicijanec in poslan na Ježico samo iz političnih nagibov. V svojih političnih stremljenjih ga je zvesto podpirala klavrna, brezsrčna kreatura, naš »Šimn«, v boju za obstanek sta podlegli tudi obe gdč- učiteljici. V vojnem času pa je postal g- Perko član občinske aprovizacije in — kdo ve, ni li tale čudak mislili zamenjati svoje pedagoške (vzgojiteljske) palice z vladarskim, večno zelenim žezlom posavskega župana!?! — Dejstvo je, da mu vzgoja mladine ni bila pri srcu, da si kot mladenič
ni prisvojil nobenih idealov (vzorov), ki bi jih v poznejšem življenju mogel obdržati. Kje pa je vendar izkupiček, kakor tudi denar za ona drevesa, ki so stala, ob vašem prihodu na Ježico na šolskem vrtu in ste jih vi prodali? Mi vemo, kje, in drugič tudi to povemo in obenem označimo kraj, kamor ga bomo odposlali- Povemo vam pa in to si spričo slabega spomina zapišite za ušesa, da potem, ko spravimo občinske račune v red (sedaj so že menda pri državnem pravdni-štvu), da bo potem naša glavna skrb, posvetiti vso pozornost naši šoli in jo povzdigniti na ono stopinjo, ki jo kot šola na Ježici, najbližji okolici Ljubljane, potrebuje in zahteva, da bodo namreč naši otroci že na Ježici dobili izobrazbo, kolikor se je zahteva za vsprejem v višje ljubljanske šole. Seveda je za to treba zmožnih učnih moči.
Iz Mokronoga- (Nemška olika!) Sokol v Mokronogu namerava zgraditi društveni dom, v katerem bi našla vsa slovenska društva svoje zavetišče, v slučaju vojne pa bi se dala cela stavba vojni oblasti na razpolago. Sokol v Mokronogu se je vsled nakupa stavbnega zemljišča obrnil na nemškega odvetnika dr- O. Vallentschaga v Ljubljano, ker ima isti tam graščino in mnogo posestva- Nemški odvetnik Vallentschag pa na ponovna vprašanja ni odgovoril, kar mora služiti v dokaz, da »Sokolu« in vojni oblasti ni naprodaj njegov prostor- »Sokol« v Mokronogu goji telovadbo tudi z naraščajem pod strogim nadzorstvom, kar bode vojna oblast gotovo odobravala- Ako si pa društvo »Sokol« nalaga poleg telovadbe tudi skrb za lastni dom, kateri bi objednem služil tudi državi, je neumljivo, kako si upa nemški odvetnik v Jugoslaviji postopati tako, kakor postopa imenovani. Merodajne oblasti naj vzamejo ta slučaj v vednost in ravnanje.
Iz Stične- (Samostanske kupčije z jajci-) Spominjamo se še vsi, kako veliko pomanjkanje jajc se je občutilo kmalu po izbruhu vojne z Italijo- Naše stolno mesto Ljubljana ni imelo jajc niti za težko bolane v bolnicah, niti za doječe matere in dojenčke* Državni uslužbenci, reveži in begunci za drag denar niso mogli stakniti niti enega jajca. Čudila se je naša prestolica, čudili smo se posebno mi Dolenjci, kam izginjajo jajca, vedoč, da ravno naši Dolenjci produci-rajo obilno jajc. Le po naključju se je ta stvar pojasnila- Samostanska trgovina je izvažala jajca v nemške kraje Avstrije, soseb-no v Tirole- Samostanska trgovina imela je zopet nakopičenih v kleteh skritih 39-000 kosov jajc- Pater Herman (zagrizen Nemec!) in njegova udana intimna prijateljica - prodajalka Tilka lazila sta okrog različnih nemških vojaških oblasti, da bi dobila dovoljenje za izvoz celih 39.000 jajc v nemške dežele. Po naključju je zvedela za to peklensko nakano aprovizacija naše prestolice- Naš vrlo marljivi somišljenik in sedanji narodni poslanec Ribnikar je provzročil komisijonalno pregledovanje samostanskih trgovskih prostorov in kleti. Komisija, obstoječa iz članov politične in sodne oblasti je to trgovino prisilila, da je oddala ogromno množino jajc našim bednim rojakom v Ljubljani- Le tako se je preprečila hudobna nakana teh.pohlep-nežev- Vprašamo se le; kako je bilo mogoče tem ljudem nakopičiti toliko zalogo jajc v času ko so drugod naši rojaki od bede in lakote ginevali. Brezvestna hinavščina je k temu pripomogla. Naše zares verne in poštene ženice so si mislile, da samostanska trgovina ne hlepi po izkoriščanju žalostnih razmer ter da prodaja jajca sproti vojaškim bolnicam ter da so deležni teh jajc tudi njih bolni in ranjeni možje in sinovi- Iz daljne okolice so nosile jajca v to trgovino ter s solznimi očmi rekle »kaj za to, če jih tudi tukaj nekaj ceneje prodamo, saj bodo jih prodali po nizki ceni za »Rdeči križ«-« Pa so se kruto varale naše poštene okoličanke-Oholi Neinac v Tirolah je obljubil visoko
ceno za jajca, in ta lakomna svojat samostanske trgovine je bila takoj pripravljena izvršiti oderuško kupčijo- Pa bi človek mislil, da so nemški patri pustili saj tiste krvave kronice našim ženicam. O ne, pater Štefan, rojen bavarski Nemec, je tekal od hiše do hiše ter prihranke naših ženic pobral za vojno posojilo. Marsikatera naša hiša obupno zre v bodočnost- Otroke bo treba odpraviti, hčeram dati primerne dote, a vse prihranke je izprešal ta hinavski nemški pater za to, da so dalje časa naši sinovi, možje in očetje stali v strelskih jarkih- Zakaj pa ni Štefan tudi Hermanovi zvesti prodajalki Tilki rekel, naj da denar, ki ga je zaslužila pri oderuških kupčijah, za vojno posojilo? Tilka si je kupila v Novem mestu veliko hišo- Od kod je vzela denar? Ko se je vojna nagibala h koncu in je videla, da z rdečeličnim patrom Hermanom ne bo mogla celo življenje kupčij delati, si je kupila povrhu še moža, a denarja ima še vedno dovolj. O tem poglavju bomo sicer še obširneje pisali, a že danes povemo: Ves smrad, ki se je nakopičil v naši lepi Stični, od kar sta prispela sem pater Herman in Tilka, bomo brezobzirno razkrili. Le ne razburjajte se, gospoda! Kar smo dosedaj povedali, še niti senca ni vsega, kar bomo še prisiljeni obelodaniti- Naše shode imenujete »ciganske shode«, našim sicer revnim, a poštenim pristašem pošiljate pisma s tako zlobno in nemoralno vsebino, da se čudimo, da li smo res tam nekje na Pruskem- Obžalujemo, da trpi ugled tudi drugače vsega, spoštovanja vrednih gg- patrov Roberta, Benedikta in Dominika ter nekaterih mlajših gospodov- Pa izzvala nas je svojat iz te trgovine, in za to odklanjamo vsako, odgovornost.
Politične vesti.
Vse nemške države so odobrile mirovno pogodbo-
Mirovna pogodba z Nemško Avstrijo,
Mirovna konferenca je dovolila Nemški Avstriji dva tedna rok za odgovor na mirovne pogoje- Vsekakor mora biti mir podpisan še ta mesec-
Novi predsednik češke vlade je postal dosedanji poslanik Tuša r-
Slovaška osvobojena- Na ukaz antante so se Madžari umaknili iz vseh pokrajin, kjer žive Slovaki- Vse te kraje je zasedla čehoslovaška vojska-
Veliki izgredi v Italiji- Zaradi draginje se vrše po vseh italijanskih mestih hudi izgredi, pri katerih je bilo mnogo oseb ubitih-Drhal ropa po trgovinah in zasebnih hišah, Proglašena je splošna stavka-
Italijani napadajo Francoze na Reki. Zadnje čase se neprestano ponavljajo besni napadi Italijanov na francosko vojaštvo- Napadov se udeležujejo v civilno preoblečeni italijanski vojaki- Ranjenih in tudi ubitih je .bilo že več oseb- Par francoskih vojakov pogrešajo- Posebno srditi spopadi so bili zadnjo nedeljo. Reški prostovoljci in italijanski vojaki so hoteli z ročnimi granatami naskočiti francosko bojno ladjo, iz katere so začeli Francozi v svojo obrambo streljati-Obležalo je več mrtvih in ranjenih- Pozneje se je razvil po ulicah splošen boj- Italijani so celo iz hiš streljali na Francoze- Mrtvih je blizu 20 francoskih vojakov- Vedno jasneje se kaže, da so Italijani zvezani z madžarskimi boljševiki ter vsled tega hočejo pregnati francosko posadko, ki straži zaloge in dovoz antantni vojski proti madžarskim komunistom.
Agrarna reforma in samostani- Karlov-ški metropolit je naprosil ministra dr. Poljaka, naj bodo samostanska posestva izvzeta pri agrarni reformi-
Hindenburg se hoče žrtvovati za Viljema- Ker antanta odločno zahteva, da se ji izroči bivši cesar z ostalimi sokrivci vojne, je stari Hindenburg brzojavil drž- predsedniku, da prevzame odgovornost za vse odredbe in dejanja med vojsko- Tudi cesarjevi sklepi in
ukazi so bili baje izdani na izrecni Hinden-burgov nasvet in z njegovo popolno odgovornostjo-
Razorožitev v Ameriki- Amerika izvede z 20. septembrom splošno demobilizacijo-Stalna vojska bo štela le 233-000 mož-
Trgovina in industrija.
Velika razstava v Ljubljani- Odseki trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani so v svoji skupili seji dne 3- julija soglasno sklenili, predlagati zborničnemu plenumu, da se prihodnje leto v Ljubljani priredi velika razstava, ki naj bi bila izhodišče za vsakoletne industrijalne in trgovske semnje v Ljubljani, po vzoru tako-zvane »Messe«, kakor jo vsako leto prirejajo v Lipskem, Utrehtu itd- z velikimi praktičnimi uspehi za industrijo in trgovino.
Trgovske pogodbe Jugoslavije- Naša osrednja vlada namerava upeljati monopol za alkohol (žganje, vino, pivo) in visoke davke za igralnice in nočne kavarne- Takoj po podpisu miru se bo sklenila trgovinska pogodba z vsemi zveznimi in prijateljskimi državami- Najprej se to zgodi s Čehoslova-ško- Ustanovilo se bo več novih konzulatov, tako v Carigradu, Solunu (Grška), Tulonu (Francoska) itd-
Uvoz italijanskega blaga dovoljen- Naša osrednja vlada je dovolila uvoz vsakovrstnega blaga iz Italije po najnižjih tarifah-
Zlato iz Amerike- Ameriška vlada je dovolila izvoz zlata v vse države, le v Rusijo in sovražne države ne-
Književnost.
Stritarjeva antologija- Uredil in uvod napisal dr- Ivan Prijatelj- V Ljubljani 1919- Izdala in založila »Tiskovna zadruga«-8°, 247 str- V obširnem uvodu antologije nam je na podlagi novih virov pokazal urednik, kako je zrastel iz podlage kraja in časa v boju in trudu veliki mojster in patriarh našega slovstva- Stritarjeva svetovno-široka izobrazba z izrednim vzgojiteljskim darom je prišla v prid njegovi kulturni misiji v mladem, šele nastajajočem narodu- Stritar je nekaj desetletij držal v rokah vse niti, ki se ovijajo najrazličnejših panog leposlovja: Lirike, epike, dramatike, književne, umetniške, socialne, politične kritike. Stritar je centralna postava slovenske literature, za-konodajatelj in vzornik svoje dobe- In to dobo nam je naslikal urednik dr- Prijatelj z globokim umevanjem tako mojstrsko, da smemo njegovo estetsko-kritično analizo šteli med najduhovitejše slovenske literarne študije- — Antologija nam nudi izbor Stritarjevih pesmi, one umotvorne oblike, ki ne predstavlja- njegovega najmočnejšega Izraza, pač pa njemu najmilejšo duševno deco, ki jo je negoval in pestoval od mladih nog do pozne starosti s posebno ljubeznijo- Ker so Stritarjeve poezije že pred leti pošle, bo vsak prijatelj njegove Muze z veseljem pozdravil okusno opremljeno knjigo, ki nam v dodatku podaja izbor njegovih poslednjih, dozdaj še neznanih pesmi- Knjiga se naroča pri »Tiskovni zadrugi« v Ljubljani, (Sodna ulica štev- 6), broš- 15 K, vezana 18 K, po pošti .50 vin. več-
Dantejev »Pekel«- Grafički zavod »Jugoslavija« v Zagrebu je izdal' krasno, umetniško delo Dante: »Božanstvena komedija Pakao«- Prevod je oskrbel dr- Kršnjavi, ilustracije (30) pa Mirko Rački- Tako dragoceno opremljenih knjig je bilo dosedaj pač malo v Jugoslaviji- Knjiga je vezana v ame-rikansko kožo ter velja 60 K.
Tedenske vesti.
Načelstvo J- D. S- je v svoji seji dne 8- t. m- napravilo sledeči sklep: Vsled sklepa zadnje načelstvene seje J- D. S- sta imela naša člana v vladi nalog, predlagati demisijo celokupne vlade. Ta predlog je bil v današnji vladni seji z glasovi zastopnikov Slovenske
ljudske stranke odklonjen- Z ozirom na to tudi naša zastopnika nimata povoda odstopiti- — Ker se je načelstvo J- D- S. uverilo, da je njegov član dr- P- Pestotnik glede razj nili očitkov objavljenih v zadnjih dnevih v • »Slovencu« popolnoma neprizadet, je načelstvo sklenilo, da nima nikakršnega povoda se z zadevo nadalje pečati.
Novi organizacijski red JDS. Organizacijski red se izpremeni tako, da bodo v bodoče pošiljali okrajni odbori svoje zaupnike v izvrševalni odbor, ki bo iz svoje srede izvolil načelstvo- S tem se število članov izvr-ševalnega odbora, ki je doslej znašalo 66, zelo poviša, ker bo vsak okraj poslal v izvrševalni odbor toliko odbornikov, kolikokrat po 200 članov štejejo posamezne krajevne organizacije v okraju- Ob sedanjem stanju organiziranih članov JDS bo torej novi izvrševalni odbor štel čez 100 članov- Glavni pomen tega volilnega reda obstoji v tem, da bo zastopan v izvrševalnem odboru vsak okraj in da pride v odboru vsled tega volja članstva, zlasti kmečkega ljudstva na deželi, do popolne veljave- Volitev novega načelstva je za sedaj odpadla in staro načelstvo je dobilo naročilo, da izvede nove volitve po novem strankinem volilnem redu najkasneje do 1. septembra 1919. Dotlej je dosedanji odbor še nadalje poverjen z vodstvom strankinih poslov- Druga važna izprememba organizacijskega reda je ona, ki se tiče ustanovitve posebne kmetske strokovne organizacije v okviru JDS- Ustanovi se za stanovska in strokovna vprašanja kmetskega stanu »Kmetski svet«, v katerega bo pošiljala vsaka okrajna organizacija po enega posestnika, izvrševalni odbor pa izmed članstva toliko kmetskih strokovnjakov, kolikor bo to potrebno- Na ta način pridejo podeželski člani JDS, katerih jei nad 15000, do primernega vpliva v stranki. »Kmetski svet« bo začrta-val vodstvu stranke tudi politično smer. Veliko moč pridobe deželani z ono izpremembo organizacijskega reda, ki daje okrajnim odborom izključno pravico za postavljanje lokalnih kandidatov v parlament- Izvrševalni organ »Kmetskega sveta« bo »Kmetska pisarna«-
Proti oderuštvu z usnjem- Poslanci S- L. S. so stavili, kakor poroča »Domoljub«, na trgovinskega ministra vprašanje radi oderu-štva, z usnjem- Prav tako! Trgovino z usnjem imajo v rokah sami verižniki, ki vsak dan bolj navijajo cene usnju- Trgovci z usnjem, ki so desetletja pred vojno prodajali usnje, imajo sedaj skoraj prazne trgovine, ker se vsa trgovina vrši le skrivoma. Glavno zaslugo zato, da se pospešuje verižništvo in dvigajo cene usnju, ima prvi steber farovške stranke ljubljanski fabrikant in usnjar Pollak- Ta mož je stal pred vojno že čisto na propadu svojega podjetja, med vojno pa si je napravil, četudi nima jugovskega nosu in četudi nosi za vsako procesijo največji »roženkranc«, iz ljudskih žuljev najmanj 40 milijonov premoženja- Za denar se pri temu fabrikantu sploh težko dobi usnje, ker ima robo le za zameno, zato, da dela profit na dve strani. Najbolj zanimivo je še to, da ima v jamah surove kože še izza tistega časa, ko mu je ranjka in njemu zelo naklonjena Avstrija rekvirirala kože po kake 2 K- Mesto da bi se prodajali podplati po 18 K, se jih prodaja sedaj skrivoma po 80 K in še dražje-Dolžnost države bi bila, da bi že enkrat napravila konec nesramnemu izkoriščanju. Dokler bo imela v ljubljanski vladi glavno besedo farovška stranka-, ni upati, da bi se to izpremenilo, ker je Pollak glavni steber te stranke, njegov zet s svojo žlahto pa njen glavni komandant- »Domoljubove« solze, ki jih toči radi oderuštva z usnjem, bi zbujale kaj sočutja šele potom, če bi farovška stranka odstranila oderuštvo, ki ga uganjajo njeni najvplivnejši voditelji-
Naši vojni vjetniki se vrnejo iz Italije-Nova italijanska vlada je dovolila vsem častnikom in moštvu, ki so jugoslovanski držav-
ljani, da se vrnejo iz ujetništva v domovino. Izpuste se obenem tudi vsi internirani Jugoslovani- Ta preobrat pripisujejo eni zmerni politiki nove vlade, drugi pa splošnemu pomanjkanju živil v Italiji-
Dvamesečna orožna vaja za letnika 1889 in 1888. Letnik 1889 mora priti k orožni vaji 26-, letnik 1888 pa 30- t- m- Kdor pride prepozno, bo moral za kazen dalje služiti-
Nezdravi pojavi na Viču. Pred pragom deželne vlade na Viču se gode stvari, ki spominjajo na Vinico in župnika Koniga- Odločilno besedo imajo frančiškani, med njimi slaboznani Arhangelj, ki je še vedno vero-učitelj naše mladine, čeravno mu je: bilo sod-nijsko dokazano avstrofilsko ovaduštvo-Ovadil je namreč pravnika Pekleta vojaški oblasti, da se čuti bolj Srba kot Avstrijca-Med vojsko si je poiskal še dve žrtvi med narodnim ženstvom1 Povodom narodnega praznika je župnik prepovedal v cerkvi peti »Lepa naša domovina«, češ, da še ni odobrena- A tudi sedaj za Vidov dan se ni pela narodna himna. Ne vemo, ali je zopet preprečil Arhangelj ali nadučitelj Štrukelj, ki je poslušen hlapec samostana- Znan je surov nastop tega Štruklja napram učitelju L- samo zato, ker je vadil peti sokolsko pesem- Zahtevamo odločno, da uvede viš- šolski svet preiskavo ter nas reši Štruklja- Istotako pa tudi zahtevamo, da se vsaj premesti pater Arhangelj, ki nosi na čelu žig avstrijskega ovaduha. Ker se na Viču dela vse javno mnenje in politika v samostanu, ne bo težko zaslediti, odkod izvira najnovejše beganje, češ, države S- H- S- sploh nimamo več, te-muč le Veliko Srbijo- Deželna vlada naj pravočasno poskrbi, da ne dobimo druge Vinice-
Za osebni promet med Ljubljano in Št. Vidom je začel voziti voz za 12 oseb- Vozil bo trikrat dopoldne in trikrat popoldne v obeh smereh- Pristojbina znaša za osebo 2 kroni-
Sokol v Št- Vidu nad Ljubljano- Za pre-tečeno nedeljo nameravani pešizlet v Ga-meljne je preložen na nedeljo 13. t- m-
Kdo je bil? V cvetnem tednu sem v Ljubljani pred dolenjskim kolodvorom zamenjala z neko kmetsko žensko, ki se je pripeljala z vlakom ob 9. dopoldne za 70 jajc in 2 kg masla šest metrov črnega klota (dva kosa po tri metre)- Nujno bi rabila zvedeti ime te ženske, ker bi se s tem rešila velike preteče nesreče. Globoko hvaležna ji ostanem, če mi ona sama ali pa kdo njenih domačih nemudoma javi njeno ime in natančen naslov-Julijana Žibert, Sp- Šiška, Maurerjeva ulica št- 213-
Sv- Primož nad Kamnikom- (Poverjeništvu za agrarno reformo-) Kaj je s svetom v Kamniški Bistrici? Lahko bo naseliti precej kmetov, tako na Počivalu, Kraljevem hribu, Kopiščih, Koncu, Beli, na Brusnikih in po Korošici- Prej® so imeli kmetje pravico paše, pa so jih odrinili z malim svetom, zdaj je gozd last mestne korporacije v Kamniku. Kaj je s svetom bivšega samostana sv. Klare v Mekinjah, zdaj last grofice Lichtenberg? Kaj je s Kriško- planino? Kaj s svetom na Kriški gori pri Kamniku? Po Štajerskem so povsod naseljeni kmetje-
Sodraški Sokol priredi v soboto 12- in nedeljo 13- t- m- pevski večer v Štrbenkovi dvorani. Na sporedu so moški in mešani zbori ter samospevi- V soboto začetek ob pol 9-, v nedeljo ob 5- Odbor-
Žužemberk- Kdor še ni dobil od komisi-jonarja za krompir plačila, naj se oglasi pri odboru J. D- S- v Žužemberku-
Za šolstvo v Jugoslaviji. V naši državi bo treba ustanoviti 8000 šol ter se bo potrebovalo 10.000 učiteljev- Vlada je v ta namen že dovolila 10 milijonov dinarjev-
Podpore nezaposelnim so se zopet podaljšale-
Gospodinjski tečaji po deželi. Poverje-ništvo za kmetijstvo namerava prirediti več gospodinjskih tečajev po deželi, ki imajo pri-
četi jeseni in trajati po 10 tednov- Za take tečaje lahko prosijo županstva, župni uradi, kmetijske podružnice in druga društva ali pa posebni v ta namen sestavljeni odbori- V gospodinjski tečaj se bo sprejelo 12 do 16 udeleženk- Stroške za prehrano (kosilo) morajo nositi učenke, stroške za učiteljico in učne pripomočke prevzame poverjeništvo za kmetijstvo, potrebne prostore s pritiklinami za tečaj in za 2 učiteljici, kakor tudi potrebno kurivo pa mora preskrbeti dotično županstvo, društvo ozir- odbor- Imenovani interesenti, ki želijo, da se priredi v njih kraju letošnjo jesen gospodinjski tečaj, naj se čim-preje obrnejo na poverjeništvo za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani, kjer se dobe vsa nadaljna pojasnila.
Pozor na frankiranje pisem in razglednic! Na deželi še niso povsod poučeni, da je od 1- julija naprej treba za pisma 30 v, za razglednice pa 15 v znamke.
Za spomenik Malgaju- Našemu domačemu junaku v borbi za osvobojenje domovine, Franc Malgaju, nadporočniku, ki je dal svoje mlado življenje za naše ideale, nameravajo rojaki iz Št-Jurja ob Juž-žel-postaviti trajen, dostojen spomenik- V ta namen se je osnoval odbor zanesljivih mož iz Št- Jurja, ki pobira prispevke- Prva zbirka med domačini je do-nesla takoj okolu 1800 K- Vsi smo ljubili in spoštovali vrlega našega vzor-junaka Mal-gaja in silno nas je vse potrla njegova, dasi idealna smrt. Zato s tem poživljamo tudi vse druge rodoljube, da doprinesejo darove za podviganje dostojnega spomenika našemu vrlemu junaku. Spoštujmo najbolje in naj-požrtvovalnejše naše može, inače jih nismo bil vredni! Prispevke je vposlati blagajniku odbora za Malagajev spomenik g- učitelju Alojz Eecelju v Št- Jurju ob Južni železnici-
Za okrajnega glavarja v Celju je imenovan dr. Fr- žužek-
Glavno tobačno zalogo v Celju je dobil vojni invalid 1- Finžgar, v Rogatcu pa Maks Stefancibsa-
Mestna trgovska šola v Celju- Vpisovanje v dvorazredno deško trgovsko šolo in pripravljalni letnik ter v dvorazredno dekliško trgovsko šolo za šolsko leto 1919/20 se vrši 16- in 17- septembra 1919 od 9. do 12-ter od 15- do 17- ure- Pojasnila (ustmena in pismena) o sprejemu, stanovanjih, preskrbi i. dr- daje ravnateljstvo-
6 milijonov avstrijskega vojnega posojila je podpisal ptujski okrajni zastop- Dec želna vlada pa je sedaj odločila, da tozadevne zadolžnice ne zadenejo okraja, temuč naj plačajo tisti, ki so podpisali t- j- Ornig s svojimi pristaši-
Ptujska gimnazija zagotovljena* S prihodnjim šolskim letom se otvori v Ptuju popolna gimnazija s slovenskim učnim jezikom, ako se le prijavi zadostno število dijakov. Vpisovanje v 1- razred bo 16- septembra- Dijaki, ki nameravajo prestopiti iz drugih gimnazij, naj se javijo pismeno ali osebno ravnateljstvu do 15- avgusta (krstni list in zadnje spričevalo!) Zunanji dijaki se lahko sprejmejo v popolno oskrbo v dijaškem domu-
Prva slovenska maša v mariborski stolnici se je vršila na Vidov dan dne 28. m- m-
»Mlada Jugoslavija«- Pod tem imenom izhaja v Velikovcu nov časopis za slovensko mladino-	■
Strela je ubila v Zbigovcih v radgonskem okraju posestnika Fr- Mulec-
Umrl je v Mariboru odvetnik dr. Ivan Glaser-
Slovenci zagovorniki Švabov- Mariborska »Straža« prinaša skoraj neverjetno vest, da sta neki dr. Jenič, ki se misli naseliti kot odvetnik v Mariboru, in odvetniški uradnik Gilčvert sestavila od »Siidmarke« in »Heim-statta« naseljenim Švabom okrog Št- Ilja spomenico na deželno vlado- V spomenici pravijo, da njihovo naseljevanje ni imelo po-nemčevalnega namena, ampak so le1 prišli kot »dobri vinogradniki«. S tako hinavščino
se hočejo izmuzniti sekvestru- Še1 bolj zagonetno pa je, da je spomenico potrdil celo šentiljski župan Thaler- Upamo, da poznajo gg. pri deželni, vladi pogubne namene imenovanih nemških društev boljei kot pa ta dva plačana agenta-
Zob za zob! G- Fr. Žužek, nadinženir v pok-, je imel v Gradcu hišo, kjer je tudi stalno prebival s svojo družino- Sedaj pa se mu je ukazalo, da mora do 15- t. m- izprazniti stanovanje v svoji lastni hiši- Naglašati je treba, da v Gradcu sploh ne manjka stanovanj- Treba bo z enakim merilom začeti delati tudi v Sloveniji napram tujim državljanom-
Državna posredovalnica za delo. V
preteklem tednu od 30- junija do 5- julija 1919- je iskalo delo 251 moških in 69 ženskih delavnih moči. Delodajalci so iskali 95 moških in 45 ženskih delavnih moči- Posredovanj se je izvršilo 210. Delo jei na razpolago : rudarjem (750), služkinjam in kuharicam (144), težakom, hlapcem, zidarjem, mizarjem, poljskim in tov- delavcem, in delavkam, pom-delavkam v pletilni šoli v Ptuju, čevljarjem, pisarniškim močem, krojačem, šiviljam, čevljarjem, usnarjem, Žagarjem, krovcem, ko-larjem, kleparjem, kovačem, kurjačem itd-
Zadnje vesti«
Nas regent tudi — ogrski kralj? Predsednik ogrski protivlade grof Julij Karoly je izjavil napram nekemu časnikarju: »Ogrska je preslaba, da bi se mogla sama obnoviti- Zato misli vlada, kakor brž mogoče preložiti sedež iz Segedina v Budapešto ter ponuditi ogrsko krono inozemskemu vladarju, v prvi vrsti regentu Aleksandru srbskemu-Celovški Nemci in Jugoslavija- Te dni se je mudil podpredsednik deželne vlade dr-Žerjav v Celovcu ter se pogajal s celovškimi Nemci, ki so hoteli izvedeti, kako bi jim bile zajamčene narodne pravice, ako se izrečejo za priklopitev k Jugoslaviji-
Protest proti italijanskim nasilstvom na Reki je vložila naša mirovna delegacija v Parizu pri francoski vladi-
Za žebljarje v Kropi in Kamni Gorici in za Sitarje v Stražišču bo uvedla naša vlada v najkrajšem času ubožno akcijo.
Cela vas zgorela- Vas Zagradec (župnija Žalna) na Dolenjskem je popolnoma zgorela. Trideset posestnikov je ob celo premoženje-
Cena pšenici je padla od 260 na 220 K za 100 kg- Radovedni smo, ali se bo padanje tudi poznalo pri ceni moke.
Nove italijanske zahteve. Iz Nizozemske je došla vest, da je sedaj Italija pripravljena se odpovedati zahtevam glede Jugoslavije in Dalmacije, tudi glede Reke, ako dobi nadomestilo v Afriki in Mali Aziji-
Nepotrjene vesti glede Trsta. Mariborska »Straža« je prinesla sledečo, dosedaj še nepotrjeno vest: »Begunci iz Trsta, ki so skrivaj prišli čez gorovje, pripovedujejo, da so Italijani v Trstu obesili na javnem trgu 24 slovenskih voditeljev in 4 Slovenke, ker so baje pripravljali upor- »Narodni dom« in Ciril - Metodovo šolo so Italijani zažgali « — Tudi po Ljubljani se trosijo slične grozne vesti- Uradno pa se dosedaj vse zanika-
Za staroslovensko bogoslužje je sklicana na dan 15. t- m- v Zagreb konferenca vseh škofov iz kraljestva SHS-
Romunija dobi vso Besarabijo. Tako j« sklenil svet četvorice v Parizu- Banat pa pripade večinoma naši državi-
Izhaja vsak petek-Naročnina za tekoče leto 12 K, za pol leta 6 K-Posamezna številka 30 vinarjev-
Uredništvo in upravništvo: Sodna ulica št- 6, pritličje desno-
Inserati po dogovoru-Odgovorni urednik: Emil Vodeb-Tisk »Narodne Tiskarne« v Ljubljani-Izdaja: Konsorcij »Domovine«-
3—2
Odvetnik
dr. Ivan Tavčar ml.
]e otvoril
svojo pisarno v Ljubljani,
Sodna ulioa Stav. Z.
v Ljijani.
Delniška glavnica . K 15,000.000'— Rezervni fondi... K 4,000.000-—
Podružnice:
v Splita, Celovca, Trsta, Sarajeva, Gorici, Celja ia Maribora.
Sprejema
vloge na knjižice in na tekoči račun.
Nakap ia prodaja vseh vrst vredaost-nih papirjev, deviz in valnt. Vnov-čevanje kaponov, izžrebanih zastavnih pisem in obligacij.
Nakazila in kreditna pisma.
Borzna naročila. Promese k vsakemu žrebanju.
Posojila na vrednostne papirje. Eskontovanje menic. Sprejemanje
vrednostnih papirjev v hrambo in oskrbovanje.
Stavbeni krediti. Aprovizacijski krediti.
Poslovnica
avstrijske državne loterije.
Ali ste ie plačali naročnino za »Domovino" Jia L 1919?
□ » e * ® □ ® * □ Izjava.
Podpisani Franc Breznik, posestnik iz Loke hiš. št. 25 pri Zidanem mostu, pre-klicujem in obžalujem vse, kar sem 25. junija letos govoril v gostilni Karola Jenčiča v Loki čez Gašperja Šantaja z Brega, ter se zahvaljujem slednjemu, da je odstopil od kazenskega postopanja.
V LOKI, dne 7. julija 1919.
Franc Breznik s. r.
Ljubljana Stari trg 6
Delikatesna trgovina
ii m
(kava, čaj, testenine i. t. d).
Vino in iganje
v zaprtih steklenicah in na debelo.
Blago se razpošilja v poštnih zavojih po 5 kilogramov po pošti in po železnici proti povzetju.	12—5
oblastveno poverjeni stavbni inženir.
Špecijalno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in voane zgradbe
v Ljubljani, Hilšerjeva ulica 7
gg: izvršuje strokovno:
naprave za izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, železobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervarje, železobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in železobetonske konstrukcije.
Prevzema v strokovno izvriitev vse načrte stavbeno-stroke. — Tehnična mnenje. — strank v teiintili zadevah.
te ^ g a ^
v
Anton Cerne
A x GRAVEUR
% Dvot^

3
reglstrovana »»droga s noomefei® xavexo w LJubljani
oftrestnje Itranilne vloge po čistiSs
o i
I o
ferei odbitka rentnega davka, katerega plačnfe posojilnica sama za svoje vložnike.
Rezervni zaklad K 1,100.000. Hranilne vloge K 42,000.000.
Ustanovljena leta 1881»
............................
j

MT Izvrstne
in
vsdKovTsino mm
priporoča tvrdka
Franc Stupica
Marije Terezije cesta št. 1.
(O
at cn
J. e. Kotor
Wolfova ulica 3. s
Krma in Mastin.
Če živina krmo Iažie in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koncu nič ne izgubi, če se dvigne slast do žretja, pptem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živina, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška M a-s t i n. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin le dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu in na Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga eftkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. Glasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in konzumna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgovinah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izdelovalnici Ma-stina, to je
lekarnar Trnkoczy o Ljubljani
5 zavojev (paketov) Mastina za 15 kron poštnine prosto na dom. Od tam se pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraje sveta.

Ijanto
li
po primernih cenah za vsako darilo, kakor za birmance, neveste, krste, godove itd. velika izbira.
Naznanja slav. občinstvu, da se ceniki letos ne razpošiljajo, ker ni blaga po vzorcih.
Vljudno vabi in se priporoča
Tvrdka F. Čuden
Prešernova ulita 1 v Ljubljani.
Pripono edino tovarniško zalogo
va ■ ai ■ a
za rodbino in obrt
ter njih posameznih delov.
Istotam se dobe potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno blago (blago za obleke).
Josip Peteline
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
' za vodo, desno.	Z


zavarovalna
9
,Slavija'
prva vseslovanska banka te vrste zavaruje proti požaru, UlOfflSki
fatoini in na žioljenje.
Banka »Slavija" ima čez sto milijonov lastnega premoženja, čez 15milijonov letne premije; v požarnem oddelku ji je zaupanih čez 2'A milijarde zavarovanih vrednosti.
Generalni zastop banke Javile"
v Ljubljani.
r
m
3i=
3®&
ESE
Največja slovenska hranilnica!
Mestna hranilnica ljubljanska
LJubljana, Prešernova ulica štev. 3,
je Imela koncem leta 1918 vlog..........K 80,000.000
in rezervnega zaklada ....................„ 2,500.090
Sprejema vloge vsak delavnik.
la varčevanje lina vpeljan« lične domaČe lirasillnlls«.
Hranilnica je pnpllarno tarna.
Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljene
Kreditno društvo.

a
li
li
Centrala: TRST. - podružnice:
Sprejemaš
floge na knjižice. Vloge na tekoči in iiro račun
proti najugodnejšemu obrestovanju.—-Rentni davek plača banka iz svojega.
Kvpuje In predaja:
Devize, valute, vrednostne papirje itd.
1 L1W.
. K
,wvw.vvw.
Dubrovnik, Dana], Kotor, JKetkovič, Opatija, Split, Šibenik, Za5er, ekspozitura Kranj.
Eskontlras
Menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja:
Ceke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme:
na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzemaš
Borzna naročila In jih Izvršuje najku-lantneje.
Brzojavni naslov:
JADRANSKA.
Telefon it. 257.