"Amerikanski Slovenec"
DELA 2s
52
LET ZA SVOJ NAROD AMERIKI.
amerikanski
Slovenec
• : / -
PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI	~
t Geslo: Za vero in narod — ta pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
STEV. (NO.) 125
BUY
mrrt* mm
war
at -Lseamm
KUPUJTE VOJlfE BONDEJ
CHICAGO, ILL., PETEK, 6. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 6, 1943
LETNIK (VOL.) LIL
Nemci bežijo iz okolice Orela
250,000 NEMCEV V NEVARNOSTI DA BODO UJETI
Moskva, Rusija. — Vrhovno poveljstvo ruske vojske javlja, da so ruske čete dospele v mesto Orel in istega očiščujejo sovražnih čet in da poulični boji še trajajo. Nimajo pa Nemci nobenega izgleda, da bi se ohranili v mestu ali okolici do 150 milj okrog.
Nemško radio poročilo je \ četrtek jutro priznalo, da je Orel padel v ruske roke.
Orelska okolica je bila silovito utrjena. Nemci so jo imeli 22 mesecev in je središče in ključ osrednje ruske fronte do vse pokrajine* gori do Bryanska in skoro doli do Kijeva. Mesto je štelo preje do blizu 400 tisoč prebivalcev. Ruski junaki so nemške utrdbe zrušili. Krog okrog orelske okolice ima le še kakih 10 do 12 milj odprtine, skozi katero beži v divjem begu iz Orela okrog 250,000 Nemcev, pi puščajo za seboj topove, tanke in številno drugo opremo,
da se rešijo pred zajetjem od strani Rusov. Poročila omenjajo, da velik del nemških armad bo skoro gotovo zajet in da ni upanja za rešitev.
Zavzetje Orela in njega okolice ima važen pomen za vso rusko fronto. S tem sunkom pravijo strategi, so Rusi prišli v dominanten položaj, da bodo lahko odrezali vso nemško južno fronto, ali pa se bodo morali Nemci umakniti v Ukrajini, za več, kakor 350 milj nazaj.
Nemške zgube pri Orelu so velikanske v moštvu in materialu. To je že tretji največji poraz Hitlerjevih hord v Rusiji.
JUGOSLOVANI ZAHTEVAJO TRST IN PRIM0RJE
Jugoslovanski vojni kabinet se preseli v kratkem v Kairo. — Nemško čiščenje v Sloveniji ne uspeva. — Kaj se godi v slovenskem in hrvatskem Primorju. — Slovenci se borijo za svojo zemljo.
Jugoslovanske teritorijalne zahteve
London, Anglija. — Ako bo Italija izstopila iz vojne, se pričakuje, da bo Jugoslavija stavila takoj Italiji svoje teritorijalne zahteve, predvsem za Trst in Reko. V tem slučaju bi postal Trst odprto pristanišče za Avstrijo, Madžarsko, Švico in Italijo.
Dobro poučeni krogi trde, da se bosta morda kralj Peter in njegova vlada zaradi naglega razvoja dogodkov kmalu preselila iz Londona v Kairo. -o-
Po polomu nemške ofenzive čiščenja
United Nations Information Office poroča, da so jugoslovanski gerilci po neuspehu pete nemške "ofenzive-uničenja** podvojili intenzivnost svojega delovanja. *
V Sloveniji so slovenski ge rilci izvršili več napadov v ko-čevskem okraju, nekdanj: nemški naselbini na slovenskem ozemlju. Razvila se je tam huda bitka z nemškimi četami, ki so se morale umakniti, Na bojišču je ostalo 23 padlih Nemcev.
Hrvaški gerilci v Slavoniji so prizadejali Nemcem težke izgube o priliki napada na vojaški vlak, katerega so vrgli iz tira. V bližini mesta Našice so poškodovali važno železniško progo.
Izgredi v Istri in na Primorskem
Bern, Švica. — Najnovejša poročila trde, da so Nemci in Italijani z vso naglico poslali v Reko in Trst vojaštvo, kajti v obeh teh mestih so začeli Hrvati in Slovenci zahtevati, da se Istra takoj odloči od Italije. Razmere so tudi v vseh drugih vzhodnih pokrajinah kraljevine Italije do skrajnosti napete.
Brzojavke švicarskih časopisov tudi govore o krizi, ki je nastala v Istri, ozemlju katero je Italija anektirala po razsulu avstro-ogrske monarhije v prvi svetovni vojni.
__
Columbia Broadcasting System je dobil preko radia iz Švice vest, da so Nemci zasedli Trst, Reko in Pulj in da so začeli tudi že okupacijo različnih krajev v severni Italiji s pomočjo čet, katere so pripeljali skozi tunel pod Brennerjem.
Brzojavke, ki prihajajo iz Berna trde, da bo morala vlada generala Badoglio najbrže odstopiti, ako bi se ti izgredi nadaljevali.
Berner Tagwacht piše, da zahtevajo Slovenci in Hrvati, katerih se nahaja v teh krajih približno 600,000, da se vključi Istro v državo južnih Slovanov.
Slovenski partizani pred Vidmom
Iz Budimpešte je došlo radio poročilo, da se je partizanom iz Slovenije posrečilo udreti preko italijanske meje in da so prodrli več, kakor 40 milj gla-boko v italijansko ozemlje. V okolici Vidma so se vršili pred par dnevi spopadi med skupinami partizanov in laškim vojaštvom, ki tajno od vasi do vasi agitirajo in so do zdaj organizirali že do 50,000 Slovencev v Furlaniji in Benečiji za nastop, ko pride dan popolnega razsula za sovražnika.
o-
i Nemci v Istri in Primorju "
1 '"„ Vesti o tem, kaj se godi v Is-' Itri in Primorju, si nasprotujejo. ;! Nekatere trde, da imajo Nemci fze vse Ozemlje v rokaV druge
zopet trde nasprotno, kot na primer naslednja vest:
New York Times, 1. avgusta: Nemške čete, ki so v četrtek odklonile, da zapuste polotok Istro, so morale po prihodu zadostnih italijanskih sil ostati v svojih barakah "da ne bi prišlo do dalekosežnih incidentov".
Neko poročilo iz Budimpešte pa pravi ravno nasprotno, da so Nemci le ojačili italijanske oddelke, ki vrše stražarsko službo na cesti.
-o-
Sodelovanje zaveznikov z jugoslovanskimi gerilci
London, Anglija. — Iz Švice : prihajajo vesti, katere potrjuje budimpeštanski poročevalec lista Nachrichten, da dobivajo srbski in tudi hrvaški gerilci redno oskrbo z orožjem in mu-nicijo, katero jim prinašajo britanska transportna letala, ki zdaj prihajajo iz Sicilije.
Ista poročila zatrjujejo, da na Bolgarskem delovanje teroristov nikakor še ni ponehalo. Kljub krutemu zatiranju in najostrejšim uradnim ukrepom teh aktov nasilja ni bilo mogoče ustaviti, najmanj pa v prestolnici Sofiji.
-o-
Boji partizanov v Jugoslaviji London, 19. julija (ONA).— Moskovski radio javlja danes v svoji oddaji v angleščini, da so jugoslovanski partizani po zavzetju mesta Zvornik poškodovali rudnike v tem okraju, ki zalagajo topilnice železa v Zenici. Ta industrija dela za Krupp-eve tovarne, a bo zdaj ostala brez surovin, ker so rudniki "v takem stanju, da jih bo težko zopet popraviti."
Ista vest pravi tudi, da so partizani očistili prometno linijo raed Sarajevom in Klad-njem. Najbrž gre za mestece Kladnje, ki leži 30 milj severno od Sarajeva.
-o-
Biti brez slovenskega lista ▼ teh častit se pravi biti brez zveze s svojim narodom.
Za italijanske ujetnike v Siciliji je vojna minila. Veseli gredo is začasne ječe. poiem pa pod amerikanskim nadzorstvom stopajo eden za drugim po strelskih jarkih, ki vodijo na morsko obrežje. Ko so enkrat na krovu ameriških Udi j. jih popeljejo ▼ ujetniška taborišča.
AMERIŠKI USPEHI PRI MUNDI IN DRUGE VESTI
SEJA PREDSTAVNIKOV SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Cleveland, OSioT^ Vodstvo Zedinjenega odbora Srbov, Hr-, vatov in Slovencev javlja, da se bo vršila prva seja Zedinjenega odbora vseh treh narodnosti v soboto dopoldne ob 10. uri dne 7. avgusta v Clevelandu, Ohio, v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Janko Rogelj, ki je tajnik tega odbora jima v rokah vse priprave za to važno sejo. Ta odbor je bil ustanovljen 19. junija v Pitts-; burghu, Pa., od zastopnikov narodnih kongresov vseh treh narodov. Louis Adamič je predsednik tega Zedinjenega odbora. Nam je žal, da vsled omejenega prostora v listu nam ni mogoče objaviti celoletnega obširnega članka, ki je nam poslan. Upamo, da bo to obvestilo o seji zadostovalo.
FARNO ROMANJE V LEMONT
Chicago, 111. — Farani sv. Štefana bodo imeli to nedeljo dne 8. avgusta skupno farno romanje v Lemont, k Mariji Pomagaj. Ob 9. uri dopoldne bo čakal truk pri cerkvi sv. Štefana. Ob 11. uri dopoldne pa bo v Lemontu sv. maša za romarje. Vsi farani so vabljeni k obilni udeležbi.
-o-
AMERIŠKI PROFESOR BO VODIL RELIFNO AKCIJO V SICILIJI
Washington, D. C. — Profesor Wesley Sturges, ki je poučeval ekonomijo na Yale univerzi je od vlade imenovan za načelnika ameriške relifne akcije ; v zasedeni Siciliji. Sturges se nahaja zdaj v Alžirju. Njemu je dodanih še več svetovalcev, nekaj teh bo domačinov Sicili-; janov.
-o-
ČASOPISNI PAPIR ZOPET PODRAŽEN
Chicago, 111. — Časopisni papir se je zopet podražil za $4 pri toni. Obenem bo za mnoge izdajatelje za naprej količina dobave omejena od 10 do 15 %. Obseg mnogih publikacij bo vsled tega prizadet.
i KRIŽEM SVETA
, —
•^=-Bombay, India. — V Taj-
putana provinciji je velika po-vodenj zalila mesto Vijaina-gar in šest vasi, v katerih je u-tonilo do 2000 ljudi, pravi poročilo. V južni Indiji so nastali te dni veliki deževni nalivi, ki groze še mnogim drugim krajem s poplavami.
—	London, Anglija. — Londonski listi so objavili uradno zaroko med jugoslovanskim kraljem Petrom II. in grško princeso Aleksandro. To je menda bila zadnje tedne največja "skrb" jugoslovanskih vladnih krogov v Londonu, namreč kralja oženiti, ki bo 25. avgusta letos star 20 let.
i — Stockholm, Švedska. — Poluradno poročilo iz Moskve omenja, da Hitler potom gotovih osebnosti iz nevtralnih dežel išče stike, da bi pridobil Sovjetsko Rusijo za pogajanja za separatni mir. Verjetno! Dolfe pač vidi, da je v Rusiji zastonj vsaka borba, pa bi rad sklenil mir.
—	Albany, Ind. — Dva tovorna vlaka od Nickel Plate železnice sta kolidirala na tukajšnji progi. Oba vlaka sta se vžgala. Petnajst železniških vozov je iztiralo. Trije železničarji bodo najbrže podlegli poškodbam, pet pa je več in manj
;poškodovanih.
L — London, Anglija. — Abe-isinski cesar Haile Selassie je ; objavil v "News Chronicle" brzojavno obtožitev proti italijanskemu maršalu Badoglio, da je ta v vojjii z Abesinijo u-porabljal strupeni plin proti njegovim ljudem. Cesar Selassie zahteva, da Badoglio pride pred sodišče glede tega.
—	Buenos Aires, Argentina. — Argentinski krogi priznavajo, da zavezniška kampanja proti nemškim submarinom v Atlantiku je uspešna. Argentinski parniki, ki so morali več mesecev spreminjati svojo plov-beno pot v pristanišča Združenih držav in so večinoma izkla-dali blago za Z. D. v New Or-leansu, La., zdaj zopet vozijo-direktno v New York in druga severna pristanišča.
SLOVENCI V ITALIJI SE SE PRIPRAVLJAJO NA ODREŠENJE
Chiasso, Švica. — V to ob-j mejno mestece na italijansko švicarski meji prihajajo iz Italije vsakojake vesti. Mnoge vesti je treba sprejemati z rezerviranjem na znanje. Zadnji torek so se baje dogodili spopadi med italijanskim vojaštvom in francoskimi partizani na meji. Dva Italijana sta bila ubita, več pa ranjenih.
Druge vesti javljajo o velikih nemirih v Dalmaciji, Srbiji in posebno pa v Sloveniji. Slovenski partizani so prišli v velikem številu čez mejo v Beneško Slovenijo in tamkaj spretno organizirajo deželsko prebivalstvo v partizane, ki bodo nastopili po vseh vaseh, ko pride dan odrešenja. Baje več, kakor 50,-000 beneških Slovencev je že organiziranih do strani partizanov.
-o-
LEWIS URGIRA VOJNI DELAVSKI ODBOR, DA ODOBRI POGODBO
Washington, D. C. — Kakor znano, so lastniki illinoiških premogarjev in premogarji prišli do sporazuma in do pogodbe. Premogarji bodo z novo pogodbo dobili plačo za potovanje pod zemljo od dvigala do dela in zopet od dela do dvigala, okrog $1.25 dnevno. To je • nova pridobitev za premogarje. Tudi znatno povišanje so dobili, tako da skupaj bodo premogarji deležni skoro od $2.50 do $3.00 na dan. Lastniki pa seveda zahtevajo, da se jim dovoli povišanje cen premogu ali pa vladno doplačilo, za kolikor bo j v tem gospodarstvo rovov trpelo. Tu pa je med pogodbo in I vojnim delavskim odborom nesporazum, ker s tem bi prišel v nevarnost gospodarski stabilizacijski program vlade. Lewis je v torek s svojimi odvetniki tri ure apeliral na vojni odbor, naj pogodbo potrdi in sprejme. Kaj bo odbor storil se še ne ve. -o——
1 Poročajte takoj o Vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogoda v vaši naselbini!
Zavezniški stan, Avstralija. — Amerikanci so na otoku New Georgia, ki je v skupini solomonskim otokov, dosegli zadnje dni velike uspehe. Pri luki Mundi, ki se nahaja v zalivu otoka New Georgia in tvori važno postojanko za letalsko bazo in za pristajanje parnikov, *šo včeraj iztrgali iz japonskih rok vse važnejše pozicije in zdaj dominirajo vso okolico. Japonci so poraženi in razpršeni. Posamezni oddelki so pobegnili v gore, ki pa ne bodo dolgo vzdržali. S zavzetjem Munde in okoliških trdnjav je južno-vzhodni del New Georgije premagan in Amerikanci bodo lahko začeli operirati proti drugim postojankam na tem otočju.
Na drugih frontah ni posebnih sprememb. Ofenziva v Siciliji gre naprej in zavezniki osvajajo miljo za miljo ozemlje proti mesinskim ožinam in italijanski celini. Pri Kataniji
v vznožju gore Aetna se nemški oddelki še vedno krčevito upirajo. Uspešnejši so ameriški in kanadski oddelki na severu. Badogljijeva vlada še vedno cinca s svojo dvorezno politiko. Ljudstvo demonstrira po vsej Italiji za mir, a vlada cinca naprej. Zavezniki med tem zopet izvajajo težke zračne napade.
Zavezniški letalci tudi stalno bombardirajo zapadno Nemčijo in ni jo noči, da bi Nemci ne okušali bomb iz zraka. Iz Balkana govore poročila o splošnem odporu proti osišču.
Na splošno so osiščne sile vse-pqvsod v veliki zagati in težavah.
POJASNILA BI RAD 0 "INVAZIJSKEM" DENARJU
New York, N. Y. — Profesor W. E. Spahr, ki poučuje ekonomijo na newyorški Univerzi in je obenem tajnik narodnega odbora ekonomistov za denarstva, je včeraj stavil zveznemu zakladniškemu departmentu več vprašanj in prosil pojasnila, da naj se mu pojasni takoime-novan "invazijski" denar, kaj je njegova vrednost, itd. Med drugim pravi in vprašuje:
"Ena zadeva je, ki jo potrebujemo v tej deželi vedeti, kaj je lastnost tega denarja, ki se ga tiska in izdaja v Siciliji pod imenom lira? Ali je ta papir bankovec Zdr. držav? Ali je to srebrni certifikat? Ali je samo takozvan vojaški denar, s katerim se more voditi takojšen promet? Kdo je odgovoren za garancijo veljave tega denarja? Kaj je njegova rezerva zadaj? Kedaj je vnovčljiv?
"Dalje, kdo je pooblastil izdajanje tega denarja? Ali je kongres pooblastil zakladniški
i
urad za to? Ako ne, pod kako avtoriteto zakladniški urad podvzema te transakcije?
"Nemčija si je izmislila trik, da je šla v premagane dežele s takim ukazanim denarjem, pokupila z njim blago v premaganih deželah in poplavila.deželo s takim denarjem.
"Od vsega kar je zakladniški urad pojasnil, ni mogoče točno dognati kake taktike se pri izdajanju tega denarja poslužujejo."
Tako profesor Spahr. Mi pa pravimo, Amerikanci ne bodo nikogar osleparili in se radi tega ni treba nikomur bati.
" '' * " i
t
PRAV RADI GREDO
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski lift v Ameriki. Ustanovljen leta 1891
Isfeajs Tfak torek in petek.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto________________________________$4.00
7* pol leta...................................... 2.00
Za četrl leta __________________________ 1.25
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto____________$4.50
Za pol leta_________2.25
Za četrt leta__________________1.50
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America, Established 1891
Issued every Tuesday and Friday.
PubMshed by EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ..................................$4.00
For half a year --------------------— 2.00
For three months------------------ 1-25
Chicago. Canada and Europe:
For one year ________________________$4.50
For half a year------------------- 2.25
For three months ___________________ 1-50
Wilsonovi administraciji. Ste že pozabili? V par mesecih se je vsa zunanja politika te dežele spremenila. Senat in kongres sta zavrgla vse Wilsonove priporočila in načrte. Vse vojne žrtve so bile v tem oziru zastonj žrtvovane. To se pri nas prav lahko ponovi v novi obliki. Isto tudi v Angliji. Churchill bo šel, na vlado pa bodo prišli zopet kaki Chamberlaini. Tako bi zmaga na bojnih poljih bila zopet zabadava. Nemši zmaj bi ostal potuhnjen in bi se o prvi priliki zopet dvignil. In v tem pravcu se že giblje in deluje.
Da se svet zavaruje pred nemškim zmajem je treba, da je ta zmaj za vedno onesposobljen. Nemčija postavljena pod tako strogo kontrolo,, da ne bo nemški zmaj imel nikoli več priložnosti, da bi oživel in zopet postal nevaren svojim sosedom in vsemu svetu. Ce imajo Združeni narodi glave na pravih mestih, bodo zato tudi poskrbeli.	—n.
ZLATA MASA BO V COLLINWOODU
Cleveland-Collinwood, Ohio.
; DOGODKI |[
P*d SloTtnd |i Amarfld.
POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-»ec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Dopisniki so prošeni. da dopise pošljejo vedno malo preje, kakor sadnje ure predno j« lisi zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka sjutraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. -— Na dopise brex podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.	___
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.__
____
___
iilii Mi*fti>» ii r i 11* nii'iaaliM^im—tfah^i i
BORBE INPOLITIKA
Dokler niso začeli Angleži zadnjo jesen uspešno napa- t dati osiščne čete v Egiptu in dokler se niso izkrcali Ame- i rikanci v Severni Afriki in še dokler niso Nemci obupano i povesili svojih ošabnih glav pri Stalingradu ob Volgi, toli- j ko časa je bila vsa propagandna in borbena inicijativa v rokah ošabnih Nemcev. Po uspehih v Egiptu, v Libiji in , potem po totalnem porazu osiščnih sil v Tuniziji in velik , zaobrat vojne sreče v Rusiji, pa je vsa propagandna in bor- : bena inicijativa v rokah Združenih narodov. Uspehi v Tu- 1 niziji, v Rusiji, kakor tudi v Tihem morju so dalekosežne- 1 ga pomena za Združene narode, ki vodijo borbo proti osi-ščm Svet še govori in ugiba o tem in onem in mogoči so še vedno kaki presenetljivi dogodki v dobro sovražnika, ampak vse take izjave so le bolj nekako zavarovanje pred morebitnimi možnostmi, v resnici pa se zdi, da so odločilne bitke, ki so izsilile in privedle do preokreta v tej borbi že izvojevane. Borbe za naprej bodo le še nadaljevale in izvajale popolno uničenje osiščnih sil in moči.
Borbe potekajo na frontah. Pravimo na frontah, ker zdaj ni za osiščne sile več samo ene fronte. Borba v .Sredozemlju je prava druga fronta. In na obeh frontah se dvigajo proti osišču večje in večje sile. Na ruski fronti so Rusi v zraku v premoči, pa tudi s svojimi armadami. Zavezniki v Sredozemlju so v zraku v premoči, pa zgleda, da imajo tudi bolj opremljeno vojsko, kakor Nemci in Italijani. Kaj imajo slednji za pričakovati v takem položaju? Nič drugega, kakor le žalostni konec. In za tega že dobro vedo.
Zgleda pa, da je italijanska in nemška diplomacija močno na delu za kulisami. Grof Sforzo v Ameriki in drugi italijanski besedniki po svetu, ki so idejno proti padlemu fašistu Mussoliniju, toda so pa nacionalno prežeti Italijani in kot taki delajo na vso moč za obstoj Italije in da bi obdržala svoja ozemlja, kolikor največ mogoče po tej vojni. Celo iz Moskve je te dni prišel glas, da so se tamkaj organizirali nemški vojni ujetniki, ki so izdali proglas in ga podpisali ter ga razpečavajo potom gotovih virov med nemško vojsko, da naj se upre proti Hitlerju in sklene z Rusijo mir. Publikacija se imenuje "Free Germany" piše: "Nemški vojaki, uprite se Hitlerju in strmoglavite ga! Umaknite se do svojih narodnih mej. Poskrbite, da bodo krivci vojne prijeti in postavljeni na odgovor. Narejena škoda se mora popraviti in povrniti! Ustanovite si močno demokratično vlado, s kakoršno bo mogoče skleniti mir. Pomnite, da če to storite predno boste na bojišču poraženi, bo imela domovina vso drugo priliko, da ostane skupaj kot narodna država, kakor pa, če vstrajate in čakate, da boste na bojiščih poraženi in vaša moč-uničena. S tem bo tudi domovina uničena in razkosana." Itd.
Tako je objavljeno, berite in sodite!
Za slovanske narode je skrita v tem velika nevarnost. Od strani Italijanov se dela na tem, da po razsulu fašizma v Italiji, naj bi Italija še za naprej obdržala slovansko ozemlje, do katerega nima nobenih pravic. Od strani Nemčije je pa ta nevarnost, da znajo premotiti na tak način s kako hitro upostavitvijo navidezne "demokratične" vlade zaveznike, da bi jim ti pustili tako "novo demokratično Nemčijo" skupaj in da bi se obvarovali kakega razkosanja. To bi jih pustilo zopet lepo skupaj in bi jim dalo čez leta zopet priliko oživeti nacionalni duh pod kako novo označbo in nemški zmaj bi na novo oživel. Da prav ta nevarnost gleda iz teh kombinacij.	/ r
Porečete, prazen strah. Ali res naj bi bil to le prazen strah? Ali je to nemogoče? Ali ste že pozabili, kaj se je zgodilo po zadnji vojni? In mislite da kaj takega ni več mogoče? Nemcem samo priložnost naj dajo, pa se bo stara pesem ponovila.
Na svetu ni nič stanovitnega. Churchill, Roosevelt, Stalin in drugi voditelji Združenih narodov so na čelu svojih narodov danes. Kdo bo jutri, čez deset ali dvajset let? Pri nas v Zdr. državah lahko pride v sedlo zopet republikanska stranka in bo čez noč vse drugače, kakor je bilo po
KRATKE NOVICE IN ODMEVI
Joliet, 111.
Nastopil je gorki veliki srpan ili avgust. Vročini se smo zdaj še dobro privadili, da nam ni ako zoperna kakor je bila te-ionn rožnika. Letina bo letos 3rav dobra, ker nam je nebo \ 'osilo mnogobrojni blagoslov v r obilni meri.	c
Tudi vojno stanje se obrača j irsak dan na boljšo stran in tudi j j v tem oziru vse jasno kaže na } mnogo lepšo in boljšo bodoč- , nost za ves vesoljni svet, ako bo j našim vojskam Vsemogočni tu- ] di v bodoče milostno pomagal j — seveda s krepostnim sode 1 o- h vanjem "naših sil in sreče juna- ; ške. Bog pomagaj!
Naš vsakoletni cerkveni kar- , nival, ki se je vršil v našem farnem parku teden dni v prvi polovici minulega meseca, se je vsestransko izborno obnesel.: kakor se sliši, pa vkljub pičli toda povoljni udeležbi občin-stvax. Najlepše je pa to, da so skoro vse vrednostne nagrade dobili naši ljudje. Udeležba je ' bila povoljna. dasi smo na vseh straneh pogrešali nad petsto naših fantov od fare, ki se zdaj nahajajo po vsem svetu razpršeni, da se berijo za domovino in nam s krvjo in mečem izvo-jujejo zmagoslavni mir in svo-' bedo zlato.
Smrtna kosa. — Umrl je v' bližnjem Rockdalu znani John Kamnikar. star 69 let in doma iz župnije Prežgan je. Tukaj je bival blizu 50 let in zapušča , več sinov in hčera. — Umrl je tudi znani trgovec tobačnih j predmetov Louis Bertnik, star do 68 let. — Preminul je tudi bivši okrajni klerk Henry Koer-ner.
Izreden slučaj smrti je zadel! mladega Johna Maichen. 505 N. Bluff St., ki je bil na dopustu iz mornarske službe, da se , je blizu svojega doma utopil v Desplaines reki. Izrednost v; tem slučaju je tudi to, da je bil j pri D. S. D. zavarovan za dvojno smrtnino (Double Indemnity), tako je bilo za njim izplačano $2000.00 zavarovalnine namesto tisočaka.
Iz vojske se sta se vrnila v rezervo med drugimi tudi Geo. Luksich iz N. Broadway in Nick Zelko iz Cora St. Vsi imajo veliko važnih stvari pripovedovati o življenju po raznih vojaških kempah in južnozapad-nih mestih, ko jim so gostoma kro"kodili, kače in druge zverine večerne serenade in zornice pele. Komarji pa da so kot petelini in v temi celo z leščarba-mi svoje žrtve zasledujejo. Ce se vojne razmere ne poslabšajo, ostanejo doma stalno.
"Jojmene", sloveči novi hrvatski kralj, grofic Spoleto, je zavrgel krono Tomislava in noče na Hrvatsko, ker se boji, da ga bi Hrvati ubili. Ljubše mu je koze pasti po laških pustinjah. Kdo mu bi zameril?
Časopisi poročajo, da slovenski gerilci že prodirajo na Italijanskem ne daleč od mesta Videm (Udine) na Furlanskem.
i
Upati je, da bodo rešili naše furlanskega jarma, ki jih guli že blizu sto let.
Kakor že flolgo časa napovedujemo, se osišče neverjetno hitro krši. Pred par dnevi je strmoglavil polentarski bogec naduti Muso in pobegnil neznano-tam, da za njim ni niti duha in le sluha. Isto se bo kmalu zgo-lilo z njegovim učencem Hit-erjem, ki je poskušal celo svo-iega učitelja v pustolovstvu in grozodejstvih prekašati, kar ni lič novega med otročaji. Saj so aili že od pamtiveka vsi pusto-ovci istega kalibra. Od Tuten-kamna do zadnjega kraljiča — fičfiriča so igrali vsi enake vrste pustolovstva. Napihovali se so kakor krastače (šildkrote) in trdili, da so po nekaki "milosti božji" zastopniki božji na svetu. Na vse mogoče načine so ljudi z veščami i satanom begali in strašili, da so zgrnili podse vse bogastvo sveta, ker jim so nepremišljeni ljudje vse slepo verjeli. Končno pa se je pri vseh dokazalo, da so bili navadni premeteni lažifigozofi, izkoriščevalci, gulikože in prvovrstni pustolovci, ko je prišel drugi drznejši in jih enega za drugim brcnil v mlakuže.
Sedanji Turki se zavedajo grozodejstev, ki so jih pred stoletji doprinesli našim ljudem njihovi predniki, vsled tega še celo dandanes turški ba-rantači naše ljudi ob srečanju naj prvo pozdravijo: "Brate, molim, ne moj me ubit!" Ravno tako bo v bodoče z Nemci in Italijani, saj so bili v sedanji vojni oni še hujši od krvoločnih Turkov.
Zdaj se jim je posojilo pričelo vračevati. Dobili bodo zasluženo plačilo.
Kaj pa naša demokracija? Dasi si svoboden Amerikanec, ne smeš brez posebnega dovoljenja opustiti ali premeniti svoje službe, toda delodajalec pa te lahko brez dovoljenja takoj brezpogojno vrže pod kap. ali ti zniža plačo. Tudi v svojem posestvu nisi gospodar, le davke moraš plačevati vedno višje in težje. Ko ti je bil najemnik brez zaslužka, je plačal zanj supervizor malo, največkrat nisi dobil ficka. Ko je pa nastopila vojna in je začel služiti ogromno plačo, namesto da bi kaj plačeval na stari račun, je prišlo zamrznjenje rente. Da mu ne moreš do živega in rubiti plačo za stari dolg, pa bankrotira. Še par centov zvišane rente moraš vrniti, pa si do kraja fuč! To pa je le za male ljudi. Baronov in veleposestnikov ta "ukaz" ne doseže, Basama!
Naročnik!
BE 100% % WITH YOUR
BmrmmNBs
RT. REV. MSGR. VITUS HRIBAR zlatomašnik
kmalu zažarela nad Collin-woodom, v solnčnem svitu zlate maše.
V nedeljo 15. avgusta 1943, ob desetih predpoldne bo v slo-1 venski cerkvi Marije Vnebo-vzete v Clevelandu (Collin-\vood) velika slovesnost. Tega i dne se bo zapela slovesna sv. maša, in ta bo zlata maša, ki jo bo daroval čvigi« Monsigiior Rt. Rev. Vitus Hribar, ob obilni asistenci domače in zunanje duhovščine, pri kateri bo imel slovesno pridigo č. g. kanonik Rt. Rev. J. Oman v slovenskem jeziku in pri kateri svečanosti bo prisostvoval pre vzvišen i cle-velandski škof Hoban.
Zvečer ob 7ih bo blagoslov in po večernicah pa bo v Slovenskem Domu na Holmes Ave. družabni sestanek na čast vele-častitemu jubilantu, kjer se bo razvil slavnostni vzpored: nastopili bodo govorniki, ki bodo zastopali župnije, kjer je č. g. jubilant deloval; nastopil bo č. g. Milan Slaje, pomožni župnik pri sv. Cirilu in Metodu v Lo-rainu; nastopila bo šolska mladina pod vodstvom č. č. Šolskih sester, ki bo proizvajala kratko predstavo; nastopil bo mnogoštevilni Cerkveni pevski zbor. pod vodstvom pevovodje Mr. Martin E. Rakar, ki bo proizvajal izbrane pevske točke ter z njimi povečal svečanost družabnega večera. Mr. Anton Gr-dina bo zastopal župnijo sv. Vida ; Mr. Leo Walsh, Postmaster, bo zastopal Barberton in Mr. John Zulich bo zastopal collin-woodsko župnijo. Važna bo ta večerna slavnost in zelo pomenljiva, ker bo šel ves čisti preostanek v pomoč našim zasužnjenim bratom v domovini. To je torej večerna proslava, h kateri so vabljeni vsi Slovenci iz Clevelanda in okolice.
C. g. Zlatomašnik je želel, da se njegova petdesetletnica obhaja na tiho in skromno brez vsake ceremonije; ampak v škofiji so uredili, da se ima zlata maša vršiti slovesno, ob navzočnosti samega škofa; pa tudi farani niso marali, da bi šel en tak svečan dogodek kar tako na tiho mimo njih, zategadelj so že dolgo kovali "tajne načrte" za to proslavo; pravilna petdesetletnica bi se imela vršiti 30. julija, ampak farani so ukrenili, da se vrši 15. avgu-
I
sta, ki bo ravno na dan farne
patrone.
i — -----1
Dolgo smo jo pričakovali in dolgo želeli, naposled je prišla prav nepričakovano, med divjanjem svetovnega požara ter med odmevi gromenja od daljnih bojišč; zarja, ki nas je navdajala z najboljšimi upi, bo
C. g. Monsignor Hribar je t bil rojen 29. maja 1870. v Zgor- * njem Tuhinju pri Kamniku na = Gorenjskem; v šolo je hodil v Kamniku, gimnazijo je pa dovršil v Ljubljani in sicer v stari . gimnaziji na Vodnikovem trgu, kjer je tudi maturiral v juliju . 1890. Ker je bil priden ter 1 brihtne glavice, je bil sprejet v v Alojzijevišče. (Malo semeni- ^ šče), kjer je prebil šest let; tiste čase je bil za prefekta v * Alojzijevišču znameniti sloven- * ski rodoljub in narodni borec, : Tomo Zupan, ustanovitelj in i mecen Družbe Sv. Cirila in Metoda, ki je postavljala slovenske šole v narodno ogroženih 1 krajih; odmev njegovega delovanja se je slišal od Kormina t ob italijanski meji, pa do Sent 'Jakoba v Rožu v potujčenem j Korotanu ; to je bil Slovan z dušo in telesom. Slava telai, vrli domorodec! Pod tem veleza-služenim možem se je vzgajal V. Hribar v narodnem duhu, ki ga je spremljal po vseh potih njegovega življenja. Od A-lojzijevišča pa do današnjega zlatomašniškega jubileja, povsod je čuval narodne svetinje, širil narodno misel, ter postal vreden učenec svojega vzgojitelja.
Narodno čuječi bi morali biti vsi Slovenci posebno v današnjih težkih časih, ko je na tehtnici usoda Slovanov, naj bi bile naše misli osredotočene v smeri za zedinjenje vseh Slovanov pod eno streho; danes ta streha gori, glejmo, da bomo pra-i vočasno gasili, da se ne bo stre- i ha porušila v plamenih, kajti skriti sovražnik neprestano podnetuje; mučeništvo naših bratov v zasužnjeni stari do-1 movini je preveliko, in predolgo so že bili za podlago tujčevi; peti; sedaj je čas, da se odlo.či^ njih ter naša usoda: Trst, Gorica do Čedada, kjer so se ohranili pradavni spomeniki Slovenstva, in slavni Korotan, kjer so ustoličevali skozi stoletja koroškega vojvodo v slo- j venskem jeziku; — to je slovenska zemlja, slovenska last; tu so naše meje, tu je naša pravica. Naši bratje so jo poškropili s krvjo ter proslavili z mu-čeništvom.
Ne prositi, ampak zahtevati moramo, da pridejo do svojih pravic, ki so jih s krvjo zaslužili. mi pa tukaj, kar nas je ame-rikanskih Slovencev, jim bomo (pomagali gmotno in moralno. | Zlasti sedaj, ko se nabira prispevke za v pomoč trpečim bratom, je za vsakega zelo plemenito dejanje, ako pomaga po :svojih močeh; v tem smislu je č. g. zlatomašnik že pokazal dober vzgled, ko je podaril 250 dolarjev za v pomoč zasužnjenim bratom, ter izročil omenjeni dar dotičnemu odboru. Za njegovo velikodušnost in pa za njegovo narodno čuječnost je č. g. jubilant že prejel čestitke ter priznanje od tržaškega prvoboritelja g. Dr. Ivan Čok-a, ki mu je osebno ter pismeno čestital.
Po prestani maturi je V. Hribar še nadalje ostal v Alojzije-; višču ter se pripravljal za vstop j v ljubljansko semenišče. Tu ga je našel češki župnik Furdek, ki je prispel po naročilu cleve-' landskega škofa. V Clevelandu i je tedaj že bila slovenska naselbina; edini duhovnik, s katerim so se slovenski naseljenci lahko razumeli, je bil omenjeni • župnik, ki je imel razen svojih faranov še Nemce, Madžare in Slovence nad glavo; potrebo-j val je nujno pomoč, zategadelj se je pritožil v škofiji; tedanji iclevelandski škof Gilmour še o Slovencih nikdar slišal ni, zato je poslal češkega župnika v stari kraj, naj tam poišče enega "Croata". Župnik Furdek je seveda uredil po svoje ter prišel naravnost v Ljubljano; po srečnem naključju se je V. Hri-(Dalje na 4. str.)
Na počitnicah
Niagara Falls, N. Y. — "Najlepše pozdrave pošiljava od Niagarskih slapov uredništvu in vsem čitateljem Am. Slovenca. — Josip in Margareta Poznič."
Naši marljivi zastopnici iz Clevelanda in njenemu soprogu se prav lepo zahvaljujemo za poslano kartico.
Na obisku
Chicago, 111. — Mr. Ludo-vik Mesojedec iz Soudan, Minn., je prišel v Chicago na obisk k svojima bratoma Loui-su in Josephu, ki jih ni videl že 30 let. V spremstvu brata Josipa je te dni obiskal tudi naše uredništvo. Zahvaljujemo se mu za prijazen obisk ter mu želimo, da bi se dobro zabaval v Chicagi.
Župan Lausche bo zopet kandidat
Cleveland, O. — Dne 26. julija je naš elevelandski župan rojak Frank J. Lausche odboru za volitve predložil svojo peticijo kot zopetni kandidat za ta urad. Na dotičnih listinah je označenih 39,876 imen volilcev, oziroma 13-krat več kakor predpisano. V elevelandski javnosti je občna sodba in mnenje, da bo sedanji župan Lausche ponovno izvoljen.
Mrs. Fedran v Kaliforniji
West Allis, Wis. — Kadeta Franka Zemlana, ki se nahaja v Santa Ana, Calif., sta šli pretekle dni obiskat Mrs. Mary Fedran in hčerka Marion. J Ostati nameravata tam tri mesece. Prijatelji, ki bi jima radi pisali, naj naslove pisma na sledeči naslov: Mrs. Mary (ali Miss Marion) Fedran, 107 W. 17th St., Santa Ana, Cal.
INovi grobovi v Kansasu
<
i ' Cockerill, Kans. — Pred dnevi je tukaj umrl Joe Pilih, star 70 let in rojen v Šmartnem pri Celju na Štajerskem. V Ameriki je bil 37 let in zapušča dve hčeri. — V Edisonu, Kans., je pa umrl 67-letni Anton Potisek, doma iz Kostrelnice pri Litiji na Dolenjskem. V Ameriki je bil 40 let in tukaj zapušča ženo in dve hčeri.
Novi grobovi v Clevelandu
Cleveland, O. — Tu je preminul nagle smrti rojak Frank Cirk. star 59 let, doma iz Ljubljane. Zapušča ženo, tri sinovi , in tri hčere. V Ameriki je bival od leta 1905. — Zadnji teden je umrla tu rojakinja Johana Doljak, rojena Žele, stara 68 let, rodom iz Slavine pri Postojni na Notranjskem. Zapušča žalujočega soproga in sedem otrok. — Zadnji četrtek ; pa je umrl rojak John Widmar, zadet od srčne kapi, ko se je nahajal na počitnicah v Houghton, Mich. Star je bil 42 let. Prepeljan je bil domov v Cleveland in pokopan tu. — V Newburghu je umrla rojakinja Marija Volčanšek, rojena Sket in stara 77 let. Doma je bila iz Rogaške Slatine pa Štajerskem. Zapušča tri sinove in tri hčere.
— Vsem pokojnim R. I. P. _
Barometer se dviga
Cleveland, Ohio. — Zbirka za stari kraj, ki jo zbira Zveza slovenskih župnij v Clevelandu, je narastla do konca zadnjega tedna že do $5,144.53. Nadaljni darovi se prosijo. Darove sprejema zvezin blagajnik Mr. Anton Grdina, 1053 E. G2nd Str., Cleveland, Ohio.
——o-
Društva, ki oglašajo svoje prireditve v "A. S.", imajo vedno dober uspeh.__
\
O PODAJANJU ITALIJANSKIH GENERALOV AMERIKANCEM
KADAR SO FANTJE UTRUJENI
Pot invaziji v Sicilijo je bila dobro pripravljena. V tem so mojstri Angleži in še bolj pa Amerikanci. Čemu naj se trati življenja, kjer tudi denar lahko napravi in marsikje vse napravi. Več o tem zdaj ni na mestu, da se govori, pozneje se bo lahko marsikaj povedalo.
Resnica je, da ko so prispeli na sicilijanska obrežja Amerikanci in Angleži so tamkaj bili zasačeni, kakor so pripovedovala poročila premnogi italijanski višji častniki, med njimi več generalov. Nekega generala z mnogimi medaljami na prsih so izkrcani zavezniški vojaki našli na sprehodu ob morju. Ko jih je zagledal je dvignil roke in prvo vprašanje je bilo: Kje je general Eisenhower, jaz se hočem njemu podat. Morda je bilo med Italijani res vse zbegano. Mogoče. Ampak človeku sili v glavo druga misel, ki jo bodo prihodnje vrstice potrdile, da je najbrže blizu resnice, Če že ni to prava resnica.
Po mednarodnem dogovoru prejemajo plačo ujeti sovražni vojaki po določeni plačilni višini, ki jo prejemajo v mirnem Času ameriški vojaki. Za na navadne prostake je bila pred to vojno določena plača okrog $21 mesečno, potem po stopnjah podčastnikov in za temi po stopnjah in redu častnikov navzgor. Tako n. pr. pred to vojno je imel poročnik okrog $150.00 na mesec. Stotnik (Captain) $2,000.00 do $3,-000.00 po starosti in redu službovanja. Major od $2,400.00 do $3,500.00 po starosti in redu službe. Podpolkovnik od $3,-000.00 do $4,000.00; polkovnik isto. Potem Brigadni general $6,000.00 na leto. Major general $8,000.00. Itd.
Za navadne prostake ne pride taka posebnost okrog 70c na dan. To je za ujetnike. Ameriški vojaki v aktivni službi ima-
jo zdaj večje plače. Ampak predvojna višina vojaških plač je v veljavi za ujetnike. Tako n. pr. če je ujet italijanski stotnik ima tu letno plačo okrog $2,000.00, če je ta višina v veljavi in če si tudi sam preživlja, kar se mora iz svoje plače, ima še vedno dobro plačo. Za častnike nad njim višje so pa že imenitne plače. Zato se ni čuditi, če so na sicilijanskih obrežjih italijanski generali že kar z dvignjenimi rokami čakali na Amerikance, da se tem podajo, ker Amerikanci imajo za ujetnike določene najvišje plače. Niso neumeni ti polen-tarji. Z ujetništvom hočejo še profit napraviti. Druge države nimajo določenih tako visokih plač, zato gledajo italijanski generali le na to, da bi prišli Amerikancem v roke. General ima visoko plačo, za katero se že splača dati ujet.
Kar se pa tiče hrane se hrani vojne ujetnike prav tako s tako hrano, kakor se hrani a-meriške vojake in o teh je znano, da imajo najboljšo hrano izmed vsemi-deželami na svetu. Tudi to je privlačno za Lahe, ki morajo doma požirati suhe nezabeljene makarone in polento. Tu pa pridejo k mesu in dobri hrani.
Tako vidite imajo makaro-narji vse izračunano, kje je boljše in kje je slabše in zato silijo le proti Amerikancem, toda kolikor jih gre proti njim toliko se jih da polovit. Nazije pa to silno jezi, ker Italijanom ne morejo vtepsti v srca nobenega "junaštva".
Če se pomisli od resne strani na to, kako Italijani ravnajo z ujetniki drugih narodov in zlasti z ljudmi v zasedeni Sloveniji, takega gentlemenskega ravnanja in gostoljubnosti, kakor se jim izkazuje v ameriškem 'ujetništvu prav nič ne zaslu-; žijo!
0 ZEDINJENI EVROPI JE NEKAJ UTIHNILO
J. M. Trunk
Kakor hitro dobi dober vojak svoj odmor. «e nemudoma zlekne po svoji preprozti postelji. Takemu odmoru pravijo vojaki "bunk fatigue". Spredaj počiva neki marinski kapetan. potem ko je nabrisal Japonce. Slika je napravljena na Henderson Field, Guadalcanal.
Le kak socialist še nekaj po-bobna. Rdeča zarja, odtod upi.; Mogoče se upi uresničijo. Celo j dobra narodna zavest, dober j nacionalizem, bi moral stopiti v ; ozadje, nastopiti pa čistokrven ' internacionalizem. Vse je mogoče.
Češki profesor, dr. Frank Munk, je napisal knjigo "The Legacy of Nazism", kjer trdi, da se je nacionalno mišljenje hudo zarilo v mase, in bi težko izginilo. Za Slovane je narodna zavest naravnost neobhodno potrebna, ako se nočejo potopiti v mednarodnem morju, ki bi bilo le nemško morje. Dr. Munk je naziranja, da naj se ibitnost malih narodov ohrani. To je najbolj važno za slovanska plemena, ker kaki Holand-ci, Norvežani, Belgijci ... že imajo svoje bitnosti, slovanska plemena še ne. Kak 'superstate" vse Evrope — Rusija nikoli ne bi šla v ta žakelj — bi bil le povod za nove krize in borbe. Tako dr. Munk.
Ali bi bil nevaren tudi kak slovanski "superstate", ki bi ; obsegal vsa slovanska plemena
z Rusijo na čelu, in bi ne imel nobenih agresivnih namenov na druge, tvoril pa ogromno silo, da bi vsakemu v Evropi in A-ziji že naprej zmanjkalo skomin za kak napad ali zavojeva-nje? In če je glava — Rusija —• pametna, bi prav pod zaščito te močne glave vsako slovansko pleme lahko razvijalo svojo bitnost brez strahu, da ga močnejši sosed napade, in za medsebojni mir bi enako lahko poskrbela z odločno besedo ta močna glava.
Stvar diši po panslavizmu, in neki kar skakajo, če vidijo kaj panslavistične robe, in neki "Slovani" sami hudo skakajo, ker ta slovanska roba zatemnu-je tisto prijetno zarjo in tiste sanje.
Dr. Munk ničesar ne omeni o kakem slovanskem "superstate", ker stvar še ni za širšo javnost in bi neki hudo grban-čili čela, ampak vsaj čez kako Zedinjeno Evropo naredi dr. Munk križ, in tu utegne zadeti, vse drugo je šele v povojih. "Po starem" pa ne bo šlo.
ČETE PREK MORJA SI NAJBOLJ ŽELIJO PISEM OD DOMA
Ameriške čete preko morja — in ravno tako tudi v taboriščih v tej deželi — imajo to največjo željo: da redno dobivajo pisma od doma z domačimi vestmi.
Urad za vojne informacije in Oddelek za posebno službo sta to ugotovila na temelju rezultata skupne ankete.
Ljudje ki služijo v vojski želijo vesela pisma polna novosti o sorodnikih in prijateljih. Prav posebno pa nobeden ne želi takozvanih "fan letters" od nekoga katerega on ne pozna in ki piše kot član kakšnega kluba "Piši borcu". Vojaku tudi ne pomenijo mnogo pisma ki jih dobi od navdušenih mla-deničev, kateri so slučajno čuli njegovo ime in so slučajno iz istega mesta, pa mu se v pismu klanjajo kot junaku.
Izrezki iz časopisov, posebno domaČih časopisov, so vedno zelo interesantni. In čeprav Je vojak hvaležen ako dobi paket s hrano, ga pisma od doma mnogo bolj razveselijo. Ker pod navadnimi okolnostmi že dobi zadosti hrane v vojski, in mnogokrat se tudi zgodi da biskviti in bonboni pridejo v takem stanju, da jih ni mogoče jesti.
Interesira ga dejstvo da njegovi prijatelji doma pomagajo domači fronti s tem da veselo sprejemajo omejitve in pomanjkanje mnogih vsakdanjih potreb v hrani in pohištvu, ampak tudi ne mara preveč poslušati o tem. On ima dovolj svojih skrbi. Vesti o pomanjkanju doma lahko mnogokrat oši-bijo njegovo moralo; začnejo ga skrbeti prilike, v katerih ne more nič pomagati, in je vznemirjen pri svojem resnem delu
ako skrbi o svojem privatnem življenju.
V	tem smislu je brigadni general Adams, šef Vojne Pošte rekel: "Pravimo da pošta vzpodbuja moralo vojakov. Ampak pošta tudi lahko uniči moralo vojaka, ako pismo ni prav pisano."
V	neki postojanki preko morja so vprašali nekaj vojaških predstavnikov: "Kakšne vrste stvari radi berete v svojih pismih od doma?" Pregled odgovorov je pokazal da vojaki radi dobijo pisma ki pravijo kako njihove družine ekonomsko napredujejo. Tudi radi berejo da njihove družine delajo vse kar je mogoče da pomagajo v vojnem naporu in da nestrpno pričakujejo da se vojaki vrnejo domov. Vojakom že mnogo pomeni če dobijo pisma ki samo pokažejo da se njihovim družinam dobro godi in da so zaposlene.
Vojaki tudi radi dobijo novice o svojih prijateljih v vojski, in o dekletih katera poznajo (če so samski). Radi tudi ču-jejo o prijateljih ki so še doma, kakor tudi o društvenih dogodkih (kdo je koga poročil). In-teresirajo se tudi za pretekle dogodke, za kraje katere so obiskovali in za društveno vedemo življenje v njihovem kraju.
Druge vesti ki so ravno tako zanimive so novice o domačem mestu, kot splošni dogodki, razno klepetanje, športne vesti posebno o domačih skupinah. Sedanje prilike — odmev ki ga ima vojna na domače mesto, racioniranje, poslovno delovanje — vse to bo tudi vojake interesiralo v pismih.
Vojska povdarja da so neke
Zahajal sem v južne Tirole in tam prišel v dotiko s politiki. Dante drži roko proti Nemcem, srca teh Tirolcev so bila obrnjena proti Rimu. Spomenik je veličasten, srčne želje so se 1. 1919 uresničile, Rim je na Brenneru, ampak zdaj je šlo vse celo v Berlin, ako ni Berlin prišel v Rim. Tirolci so Italijo hvalili, ko je še ni bilo, ko je prišla — well — vsi niso je hvalili, kakor je bilo z Jugoslavijo, ko je ni bilo, in ko je prišla.
Še bolj sem spoznal mentali-teto v Beljaku, kjer je bila italijanska kolonija v moji župniji. Službeno sem prihajal s pe-tičnimi Italijani v dotiko, tudi z visokimi vojaškimi krogi. General "barsiljerjev" je priha-
jal, na jezik ni bilo treba paziti, vlekel sem na ušesa. Zdaj vidim opombo o tistih "barsi-ljerjih" na Siciliji. Kdor je videl v laških mestih marširatl te oper j ene vojake, se je moral držati Vergilove opombe: te-nete risum, amici — ne režite se! Kakor bi jim zadi gorelo, ampak Lahi sami so rekli, da še zlomka dotečejo, tako znajo teči! Tudi na Siciliji so tekli, kar je za nas dobro, zato omenjajo te barsiljerje, ampak tedaj tako ponosni Italijani ne bodo preveč ponosni na te barsiljerje. ker so silno tekli pred — Amerikanci, in to je meh za smeh!
Morda se tako zasuče, da bi Dante v Trentu moral držati pest tja proti Berlinu.
DVA PRIMERA SPRETNEGA GOVORJENJA IZ TREBUHA
TO JE ODRASLA DEKLICA
informacije nedovoljene in da ne smejo biti v ključene v pisma vojakom. V sledečih šeste-ro točkah so navedene:
1.	Nikdar ne vključite informacije o vežbanju čet, pokre-tih ali produkciji vojnega ma-terijala; nikdar ne imenujte kakšno posebno svrho tega ma-terijala.
2.	Ne razpravljajte o korakih ki so podvzeti v varnost tovarn, lokalnih naprav ali prevoznih sredstev.
3.	Nikdar ne dajajte informacij o vremenu.
4.	Ne govorite o slabih prilikah ki vplivajo na vašo farmo ali na vaše delo.
5.	Ne kritizirajte vojno vodstvo. yaše mišljenje mogoče ne temelji na faktični podlagi.
6.	Ko pošiljate slike bodite sigurni da ni v sceni nobenih vojnih informacij.
FLIS--Common Council.
Ako pravimo, da zna kedo govoriti iz trebuha, dotični ne izpušča svojih glasov iz trebušnih votlin, ampak le bolj globoko iz goltanca. Spretnost trebušnega govora je prirojena, da se pa tudi priučiti z (dolgotrajno vajo in po posebnih navodilih.
Trebušno govorjenje je bilo v posebni veljavi v srednjem veku. Takih spretnežev se je tedajni svet bal, jih je imel za preroke in čarodeje, ki znajo klicati duhove. S trebušnim govorom še danes uganjajo mnogo sleparij spiritisti, ki se tudi skušajo zvezati z drugim svetom.
Tokrat hočemo v našem listu beležiti le dva primera spretnosti trebušnega jezika, ki sta vzbudila pred kratkem občo pozornost.
L
V kotu velemesta, pred stebrom za lepljenje plakatov, se je zbrala ljudska množica. Naenkrat udarijo ljudem na ušesna iz notrajnosti stebra slabejši klici: na pomoč! Zbrani poslušajo vsi preplašeni, nekateri prislanjajo celo ušesa na steber. Čisto razločno Čujejo: "Na pomoč, hitro, sicer se bom zadušil, zaprt sem v stebru." Takoj pokličejo na odpomoč gasilce. Ljudje na cesti so v nepopisnem vzne-
mirenju ter se nekoliko oddahnejo, ko začnejo gasilci razdirati plakatni steber. Po nekaj minutah najhitrejšega in kar najbolj napornega dela je steber narazen. Žive duše niso rešili z notrajnosti, le transformatorji mestnega električnega omrežja brnijo svoje brenčanje iz preostankov stebra . . . Vse je razočarano, samo eden moški — trebušni govornik — se odstrani smeje iz sredine množice in stopi v voz mimovozečega tramvaja.
II.
Drug slučaj najnovejše tre-bušno-govorne spretnosti nam poroča o psičku, ki je znal na komaj vidne migljaje z roko pokimat z glavo, se je stresel ali pa tudi stal pri miru kakor bi bil pribit. Trebušni govornik je čul, da išče ravnatelj a-merikanskega cirkusa prav izredno številko za svoj program, katerega namerava izvajati po velemestih čisto nanovo. Trebušnik se ni bil predstavil sam ravnatelju, ampak je samo vprašal v hotelu, kje da ta gospod večerja. Nato se je ponašal pes z vsemi mogočimi spretnostmi: letal je samo po prvih nogah, se preko-bicaval itd., ne da bi se bil njegov gospodar zmenil zanj. (Nadaljevanje na 6. str.)
TO IN ONO IZ ŽIVLJENJA IN SVETA
_ _ _ _ _ ._.	^ _»__—■«_-s_
"BEL0K02EC MNOGO !
NEUMEN"
Neki farmarski list v Okla-homi je priobčil dve sliki; prva je predstavljala napol podrto hišo, druga pa zelo izprano po- ( Ije. List je obljubil nagrade ti- j stim, ki bodo najboljše opisalij omenjeni sliki. Prvo nagrado je dobil neki Indijanec plemena Cherokee. Tole je napisal:
"Obe sliki kažeta, da je beli človek neumen. Napravi velik šotor. Preorje hrib. Voda izpe- j re. Veter odnese zemljo, trave ni več. 2ene ni več, otroka tudi ne. Ni shrambe. Ni prašiča, ni koruze, ni sena, ni krave, ni konjička. Indijanec ne orje. On pusti, da trava raste. Buffalo je travo. Indijanec je buffalo. Koža napravi šotor, pa opanke tudi. Indijanec ne dela teras. Ne gradi jezov. Pa nič ne skrbi. Zmeraj ima hrane. Ne išče dela. Ne poteplje se po cesti. Ne prosi za podporo. Ne strelja prašičev. Veliki Duh napravi travo. Indijanec ne trati ničesar. Indijanec ne dela. Beli človek hudo neumen."
KUPIL MESTNO JEČO
V Harvardu, Nebraska, je mestni odbor sklenil, da bo na dražbi prodal razne parcele za dolg na davkih. Šestnajstletni Robert Pinckney je ponudil $15 za deset lot, in ker nihče ni ponudil več, jih je on dobil. Potem je pa prišlo na dan, da je stala mestna jetnišnica na eni teh lot. Pomota gor, pomota dol, mladi Pinckney je dobil odvetnika in je zahteval, da mora biti tudi ta jetnišnica njegova. Mestni odbor se je najprej obotavljal, toda ker se je bal to-žarjenja po sodiščih, se je slednjič udal, naj fant dobi tudi to poslopje, saj tako niso te jetnišnice posebno velikokrat potrebovali, ravno v tem času so pa vendarle imeli notri za-prta'dva pijančka. Pinckney je
Dasiravno j« ostala majhno dekletce, vendar Freda Davis ne zaostaja za drugimi vojnimi delavki. Tukaj jo vidimo, kako slaga skupaj silno majhne dele v Bendixovem vojnem podjetju« Elmira, K. Y. — Freda je stara 19 let. meri tri čevlje in pol« tehta pa 65 funtov.
[po nasvetu svojega odvetnika ! zahteval, naj ječo izpraznijo. • Ko so tista dva pijančka potem ! zaprli v star svinjski hlev, fant ni vedel, kaj naj počne s prazno ječo. Kmalu pa je dobil vsakovrstne ponudbe zanjo; nekdo mu je celo ponudil $80, da bi smel poslopje rabiti za ledenico.
NOVI PENIJI
Novi penij Z. D. je po velikosti in barvi tako podoben dajmu, da bodo stari ljudje in taki, ki nimajo dobrih oči, težko razločevali enega od drugega. Neka organizacija trgovcev, ki obsega celo Florido, priporoča, naj da vladni tajnik Morgenthau vsekati štirioglate luknjice v te no^e penije, ker bo na ta način "prihranil veliko kovine in veliko duš obvaroval pogubljenja."
POSTAJA ZA KONJE
Ker nista vedela, kaj naj bi delala s svojo gasolinsko postajo v Chicagi, sta Frank i Skidd in Joseph Gironda sklenila, da jo bosta spremenila v postajo za najemanje konjev. Nabavila sta si pet vprežnih in jahalnih konjev in enega ponija ter precej razne konjske opreme. Pravita, da delata zdaj lepe groše.
NOVE DOLOČBE ZA RACIONIRANJE GAZOLINA
Chicago, 111. — OPA urad in tajnik Ickes delajo na novih določbah za bodoče racionira-
nje gazolina. Kolikor znano bo nova določba za vse "A" knji-žice dva galona na kupon. Za 1 "B" in "C" kupone pa tri ga-Ione. Kedaj bodo razglasili nove določbe še ni znano.
N AZIJSKE ELITNE ČETE SE UPRLE
London, Anglija. — Alžir-1 ska radio postaja je poročala, | da so v Hamburgu in nekaterih drugih nemških mestih se uprle nazijske elitne čete. Morali so poklicati redno vojaštvo, da je potlačilo upor, omenja poročilo. Kaj jih je privedlo do upora, se ne omenja.
BAMBUS LAHKO GOJIMO TUDI V AMERIKI
"Vojna je kriva, da med drugim ne uvažamo več iz orijenta bambusovih kolov, ki prav tako dobro rastejo tudi pri nas v Ameriki, kakor so pokazali po skusi. V normalnih časih smo dobili iz Japonske in Kitajske vsako leto za milijon dolarjev bambusovih palic. Zdaj pa vemo, da bambus prav rad raste povsod po naših južnih državah. Na farmi za preizkušanje rastlin, ki jo vodi Poljedelski oddelek Z. D. blizu mesta Savannah, Georgia, preizkušajo zdaj 135 vrst bambusa.-Palice rabijo za vsakovrstne namene, ne samo za ribarstvo. Zadnja leta delajo iz njih stojala za cvetlice, mize, in gugalnice za verande. Mladi vršički te rastline so ne samo užitni,- temveč so baje tudi izredno okusni, tako kuhani, kakor sirovi.
MENTALITET0 ITALIJANOV PRECEJ DOBRO POZNAM
KO JE TURŠKA SABLJA UDRIHALA PO EVROPI
Popoldne 2. septembra 1686 je trdnjava Buda, v osrčju O-grske, padla spet v roke kristjanom, ko je prej ječala 145 let pod turško oblastjo. Zdaj je minilo torej točno 250 let po tem slavnem dogodku.
Papež Inocencij XI., iz rodu Odescalchijev, ki je bil 21. septembra 1676 izvoljen za papeža, je prevzel sedež rimskih škofov v znamenju poslanice za odstranitev turške nevarnosti. To težko nalogo je prevzel papež brez zunanjih puhlic, brez vsakršnih vprašanj. S tem je prevzel veliko, veličastno in težko dedščino papežev, ki so bili zmeraj zaščitniki narodov. Boji v notranjosti zoper krivoverstvo; bramba proti Turkom na zunaj : to sta bili zmeraj dve najpoglavitnejši točki papeževe politike v Evropi. Papež se j ni bal za Cerkev. Cerkev, dasi so jo vedno napadali, ima svoje obljube v onstranosti nebes in obljubljeno bivanje na zemlji do konca dni. Čeprav so kristjane mučiji in ubijali, vendar Cerkve niso nikoli mo-' gli ubiti. S krvjo svojih muce-nikov poživljena in utrjena, se je Cerkev zmeraj vračala na svoje mesto, kakor tedaj po Kalvariji, in je imela novih moči in sil dovolj, da se je mogla iznova začeti bojevati. Papeštvo se ni nikoli balo za obstoj Cerkve: ne za notranje življenje Cerkve ne za njeno zgodovino; ne za dušo in ne za telo Cerkve. Papeštvo se tudi ne boji mučeništva.
Po drugi strani pa se Cerkev ne zmeni za izzivanje mlačnežev, bedakov in ne za napade prevzetnih in nesramnih. Vse njeno delovanje je v prospeh njenih otrok in čim -hujši časi so, čim bolj so v nevarnosti, tem močneje se Cerkev postavi zanje v bran. Papeštvo je doživelo že mnogo bojev, preganjanj, trpinčenja in se je vedno postavilo za svoje pravice, v^dno zaupajoč v pomoč Boga, odkoder izhaja njegovo poslanstvo.
Poslanstvo rimskega papeža
Papež pa se boji predvsem za evropsko civilizacijo in človeštvo. Kako je bilo rečeno v neki poslanici, izjavlja vladar Cerkve na zemlji, da je ta civilizacija še bolj v nevarnosti ko Cerkev sama in jo je treba v prvi vrsti braniti. Strahoviti španski dogodki so v teh mesecih odjeknili, po Evropi in naša civilizacija ni bila skoraj še nikoli tako na dnu in tako grozotna.
Na eni strani boj s krivo-verstvom, na drugi pa s Turki, tako je bilo njegovo zgodovinsko poslanstvo . Prezgodaj je še, da bi popolnoma razumeli, kakšno ravnanje je bilo potrebno za pobijanje krivih naukov, vendar imamo nekaj takih znakov tudi sedaj. Razkrajajoče zanikavanje Boga, da, celo človeka se poraja najprej v onih deželah, v katerih krivoverstvo pobija Cerkev in jo hoče pregnati.
Toda za boje zoper Turke nam ni nobena stran zaprta in zgodovina govori jasno. Tedaj je bila Evropa razcepljena in ni imela smisla za enotnost in skoraj vsak narod je živel sam zase in je sebično branil je svoje lastne zadeve. Papeštvo pa, ki je vedno enotno in v skrbi za ves svet, ni prenehalo pozivati narode in jih o-pozarjati na turško nevarnost. In papež ni prenehal pozivati narodov, dokler ni bil Turek pregnan iz svojih mej in dokler niso bili osvobojeni kristjani, ki so ječali pod turškim jarmom. ^^ , ^^ ^
Sanje Kare Mustafe
Prav na kratko preglejmo dogodke. Dne 30. oktobra 1676 je umrl veliki turški vezir Ahmed Koprulu in sledil mu je Kara Mustafa, najkru-tejši "vladar osvajalec" — kakor ga je imenoval Italijan-j ski poslanik Moroslnl. Tega nasilnika se je Evropa najbolj bala. Dvignil se je, da bi raz- i mahnil svoje vojaške sposob-I nosti, in je razvnel državo na severu. Namenil se je, da bo po besedah nekega zgodovi-; narja "zavzel Požun, Dunaj in Prago; od tu bi prekoračil , Nemčijo, vzdolž reke Ren bi se združil z Ludovikom XIV.; nato bi pohitel v Rim in bi cerkev svetega Petra spremenil v hlev za sultana."
Sanje. Toda te sanje bi se bile mogle uresničiti, zaeno bi si bil podvrgel še bivšo maver-sko Španjo. Kdor ima močno voljo, doseže veliko, a ne samo pri sebi, ampak tudi v narodu. Močna volja, to so štiri petine vsega, kar sledi. Zgodilo se je, da je začel Kara Mustafa udejstvovati svoje sanje in jih spreminjati v resničnost. A njegove sanje niso bile politične sanje. To so bile življenjske sanje čuvstev ali bolje: bile so verske sanje. Saj je na dnu vsakršne politike in vseh človeških dejanj nele tistih iz 16. stoletja, marveč tudi današnjih, nekakšna religija; čuvstva prevladujejo; poglavitna je ljubezen ali pa sovraštvo do Eoga, kakršno je vodilo med narodi tudi danes: ljubezen ali sovraštvo do Kristusa. Tudi glede na naš pogled v te zgodovinske dogodke se moremo prepričati, da je na dnu vsakršnega človeškega udejstvovanja božanstvo da je začetek, središče in konec človeka ljubezen ali sovraštvo do Boga.
Kara Mustafa je bil v teh svojih pohodih prav tak, kakršni so dandanašnji poedini izzivači, ki menijo, da uganjajo kdo ve kakšno bre^verstvo, pa slednjič le ostanejo s svojim delovanjem na verskem bojišču. Kara Mustafa je bil prežet s sovraštvom do vere, pa je le z vero dvignil, razgibal in navdušil svoje vojščake. V prepričanju, da je vsa Evropa v zmedi, se je natančno in slovesno pripravil na naskok na Dunaj. Tedanji papeški nuncij na Dunaju je bil slavni mon-signor Buonvisi, ki je v vseh tistih letih vneto sodeloval s papežem in bil nekakšen odmev velikega Inocencja XI. V svojem prizadevanju je bil 1. 1683 popolnoma prepričan, da bi bila s padcem Dunaja tudi zapečatena usoda Rima.
Ali nam je treba še dalje ; razmišljati in se ozirati na ; zgodovino, da spoznamo, kako so vprav papeški pozivi odločali v zgodovini in da je pa-. pež ustvaril, ali pomagal ust-. varjati vso veličino Evrope? i'
Prizadevanja in napori Inocencija XI.
Na kratko je bila politika papeža Inocencija taka; mir
Kdor hoče na . zgodovino E-vrope bolje pogledati in presoditi njen tedanji gospodarski položaj ali le mišljenje zahoda (na primer na zgodovino g o s p odarstva in zgodovino kulture) ; kdor hoče slediti večnim smernicam narodov in držav nekoliko globlje, ta naj prebere, na primer zgodovino zavzetja Bude iz 1. 1686 in bo videl, da ni svet skoraj nič drugačen ko tedaj in da se ni kar nič preveč spremenilo. Oglejmo si to zgodovino, ki se tako malo razlikuje od sedanjosti!
v Evropi, zveza vseh vernikov zoper nevernike, vojna proti Turčiji. V tej politiki ni zasledoval papež rešitve za papeštvo, marveč — in to predvsem: da bi bila Evropa rešena! Na vso moč si je prizadeval, da bi v prvi vrsti zagotovil Evropi
mir. A že tedanja Evropa je bila vsa razkosana, predvsem so se nadaljevali boji v Franciji, ne z Nemčijo, marveč s tedanjim cesarstvom Avstrije. In v vseh teh letih se papežu ni posrečilo, da bi ti dve državi pomiril. Slednjič je celo videl, kako so izpodjedali njegova prizadevanja za zbli-žanje evropskih držav radi nastopa proti Turčiji. Dokler ni javno pozval Francijo Lu-dovika XIV. za spraVo in je prišlo do miru v Nimegi. Odtlej je skušal uresničiti zvezo zoper Turčijo in je povabil v zvezo tudi Rusijo in Perzijo. Ogerska je ostala na bojišču; toda na Ogrskem so celo bivali Turki. Papež ni o-bupal; res ni dosegel vsega, kar je želel, a dosegel je vendarle veliko. Beneški poslanik v Carigradu je zapisal 1. 1682 : "Papež uživa v okolici Turkov posebno občudovanje, ker se tako spretno prizadeva skleniti poseben branik zoper nasilje."
Najvažnejši je bil pač veliki zgodovinski trenutek, da so bili Turki, pač ob skrajnem času premagani pri Dunaju. Karo Mustafo je dal sultan za ta poraz, 25. decembra 1683, obesiti.
Inocencij XI. je še nadalje navduševal in pozival krščanske države k edinosti. In res je dosegel, da je tudi Benečijo pridobil za zvezo. Ustanovil in okrepil je "Sveto zvezo." Nešteta so njegova dela za mir v Evropi. Prosil je in dal je prositi; on je priklical na dan moči in vojaštvo za zavzetje Bude. In Buda je bila osvobojena. Spet je bila v kr-ščanskihh rokah druga pred-straža Evrope, drugi branik krščanstva in civilizacije.
ISKRENOST Zdravnik: "No, gospa, kako se kaj počuti vaš mož?"
Žena: "Hvala, gospod doktor, te tri dni, ko vas ni bilo, mu je močno odleglo." __ __
Nasledniki Turkov
Dandanašnji je turška moč kot sila zoper vero in krščanstvo — uničena. V osrčju iste Turčije živi država, ki nima aičesar zoper krščanstvo, še manj pa, da bi si osvojila E-
<
vropo.
Toda sovražniki krščanstva 1
le še vedno živijo. Hitler je s :
.. <
svojo fanatično gonjo največji j nasprotnik krščanstva. O zlobi in fanatizmu je tisočkrat hujši od Turkov, Atile in drugih sovražnikov krščanstva. Pred štirimi leti je ves blazen zapalil Evropo, pokončal vsem narodom svobodo in prostost, kamorkoli je segel. Ti plameni zdaj švigajo nazaj proti njemu in bodo požrli njega samega.
Na razvalinah stare Evrope bo vstala nova Evropa. Obnovitev pride. Toda kakor doslej bo tudi za naprej, da vsakršna civilizacija, bo morala
biti krščanska, če bo hotela,
-
da bo civilizacija. Zaradi človeštva in človeške civilizacije, ali človečanstva, je prav, da slišimo grozne besede, ki jih je zapisal Maksim Gorki: "Ce hočemo človeštvo rešiti, moramo ubiti človeka." Orodje za osvobojenje je torej uboj-stvo in pokol j. In še drugačen temelj si je ustvarilo boštvo brez Boga, in sicer državo, kot edino oblast, ki ni več na svetu zaradi ljudi in ki sploh ne ve, za koga in čemu da je.
Za preizkušnjo vesti, ki si naj jo svet včasih izpraša, mogoče ne bi bilo slabo, če vzame v pretres tudi takšna vprašanja!
12 SLOVENSKIH NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani)
bar odločil za v Ameriko, ka- ! mor je došel 5. septembra 1890, j ter še istega dne vstopil v cle-velandsko semenišče. V bogo- ] slovju se je Hribar odlikoval, s ] čudovitim napredkom; že po ( treh letih je bil sposoben za po-svečenje; posvečen je bil 29. jul. 1893 v prisotnosti svojega očeta in brata, ki sta prišla nalašč za to priliko iz starega kraja; že drugega dne 30. julija je zapel novo mašo med Cehi pri Lurški Materi Božji v Clevelandu. Prva maša za Slovence se je brala 6. avgusta 1893 v šolski kapeli cerkve Sv. Petra na Superior in 17. cesti; tam so se Slovenci zbirali skozi eno leto; po tem času se je pričelo iskati prostor za prihodnjo slovensko župnijo; kupilo se je zemljišče na Glass Ave., postavilo se je leseno cerkvico, žup-nišče, pozneje povečalo cerkev ter postavilo se je novo leseno šolo, katera še danes stoji. Prva slov. župnija se je imenovala po njegovem imenu — župni-1 ja Sv. Vida; deloval je na tej j župniji 14 let; prestavljen je bil 2. avgusta 1917 na angleško faro Sv. Avguština v Bar-berton, O. Ko je odšel, je zapustil pri Sv. Vidu 3500 dolarjev dolga; ko je nastopil župniko-vanje v Barbertonu, je sprejel tam 5500 dolarjev dolga; za časa njegove 15 letne administracije pri Sv. Avguštinu so kupili poslopje in zemljo za Sestre za 9000 dolarjev; ko je zapustil župnijo je bil plačan ves dolg, kupljeno poslopje in zemljišče je bilo tudi vse plačano in na bankah je bilo 76 tisoč dolarjev v gotovini. Škof ga je prestavil zoper njegovo voljo zopet v Cleveland in sicer i na slovensko župnijo Matere Božje v Gollinwoodu, kamor je j došel 22. novembra 1922; tako je dobila collinwoodska fara ne samo izbornega dušnega pastirja, temveč tudi pridnega ter . i razumnega gospodarja, in v tej j župniji deluje še danes. Dušno pastirstvo Rev. Hribarja ni bilo samo pri Sv. Vidu, Barbertonu ter v Collinwoodu, temveč se je raztezalo tudi na druge naselbine; kjer so le bivali kakšni slovenski naseljenci, k njim je zahajal misijonarit ter jih oskrbovat z dušnim pastirstvom, njegov delokrog je segal v Mas-sillon, Girard, Lorain ter celo v Pittsburgh in Steelton v Penn-sylvanijo, je hodil na misijonsko delovanje, kajti č. g. Hribar ni bil samo prvi slovenski duhovnik v Clevelandu, ampak je bil tudi skozi 12 let edini slovenski duhovnik v državi Ohio. Pred prihodom č. g. Hribarja iz starega kraja, se je vršilo vse družabno življenje Slovencev v Clevelandu večinoma po tako-zvanih "salunih", kjer se je zapravljalo največ prostega časa ; mladeniči so ob sobotah celo noč krokali, ob nedeljah pa celi dan spali; k tem mladeničem je prišel Rev. Hribar ter jih opominjal k treznosti in varčnosti, opozarjal jih je na izpolnjevanje verskih dolžnosti ter na ljubezen do narodne- j ga življenja; marsikateri mladenič je krenil na prava pota, jel je varčevati, ustanovil si je družino, postavil si lasten dom ter postal naroden ter ugleden mož.
r Ledina, ki jo je oral Monsig-nor Hribar, je obrodila stoter-ne sadove; tam kjer je deloval on sam, deluje danes na istem delokrogu 24 duhovnikov; in na terenu, kjer je bila ena sama župnija, je sedaj šest velikih župnij, katerih vsaka ima več duhovnikov. Da ni prišel današnji preč. g. zlatomašnik v Ameriko ob pravem času, bi bili Slovenci mnogo izgubili; sicer imamo mnogo odpadnikov, a t?i jih šfc mnogo več odpadlo; sodi se, da je bilo najmknj 25 'tisoč Slovencev rešenih, ki bi . bili drugače prav gotovo izgub-, j ljeni, da ni prišel slovenski du-ihovnik pravočasno — in to je
Msgr. Hribarjeva največja za- j sluga.
V Collinwoodu deluje že 21. leto; ob njegovem prihodu je; bila župnija vsa zadolžena; cerkvena blagajna je bila pra- t zna, in nezaupnost do novega , župnika je bila velika; sedaj si pa pomagaj, kakor veš in znaš; i novi župnik ni omagal, temveč poprijel se je napornega dela ter ga tudi dovršil s čudovitim uspehom. Za časa njegove ad-i ministracije, so postavili novo župnišče, staro župnišče je bilo premeščeno na drugi prostor, kjer je župnija daja v najem; premajhna cerkev je bila podaljšana za dva razreda, ki sta bila v ozadju cerkve; postavljena je bila nova zidana šola, za katero si je morala fšupnija izposoditi potrebni denar; dolgovi so se večali in na posojilo je bilo treba plačevati obresti — vsakega pol leta okrog 1300 dolarjev — pa vendar, z dobro voljo župlja-}nov in s skrbnim gospodarstvom preizkušenega župnika, je bil plačan ves dolg, obe novi poslopji plačani ter poleg tega ima župnija že precej gotovine na strani, kar bode prav prišlo v prihodnjosti za različne izboljšave, za različne stiske, ko človek ne ve, kaj lahko vse pride; morda za kakšna morebitna poslopja, če bodo po sodbi župljanov potrebna, posebno za mladino; ampak dobro je, če je župnija na trdnih tleh in pripravljena za vse slučaje. Naj sledi nekaj koristnih nasvetov preč. g. Monsignorja, iz njegove lastne preizkušnje:; Največja pokora za župnijo je 1 plačevati obresti, kajti obresti plačuješ tisti, ki nimaš, onemu, 1 ki ima preveč. Zato je bila nje-! gova vodilna misel povsod, pla-> Čaj dolgove ob prvi priliki in L zato hrani vsak cent, da pri-■ hraniš župljanom nepotrebne ter nespametne izdatke. Ko ljudje enkrat to vidijo, bodo darovali, kar je potrebno za prospeh župnije. Upamo, da Slovenci bodo še mnogo napredovali, veliko se izučili od A-merikancev; in če bodo posnemali od njih, kar je dobrega ter se izognili od njih, kar je slabega, je njih bodočnost v Ameriki cvetoča in mnogo obeta. Slovenec je župan, in v Ameriki imamo že mnogo mladine, ki ima lahko sijajno bodočnost. Slovenci naj se zavedajo, da bodo uspeli, če bodo pazili na to le pravilo: glej, da boš več znal, da boš bolje naredil, in da boš boljši postal, kakor tvoj sosed; to je skrivnost tvojega napredka; Slovenci naj ne posnemajo ošabnih Nemcev in zahrbtnih Italijanov, marveč naj bodo samozavestni, odkritosrčni, pridni pri'delu in naj ne pozabijo svojega Boga.
Ernest Tem m.
MR. VOGLAR PIŠE Youngstown, Ohio.
Dne 24. in 25. julija sem bil zopet v Chicagi, pa nisem imel časa, da bi šel na West Side, ampak samo v South Chicagi in pa v Lemontu sem bil. V soboto večer sem dospel v South Chicago v gostilno Mr. Popoviča in se tam snidemo z southchica-škim novinarjem in z Martinom Golobičem, ki mu je novinar ravno razkladal od svojega Victory Gardna. Novinar misli, da bo dobil prvo nagrado, pa ne bo. Seboj je imel nekaj solate, katere seme je naročil s severnega tečaja in jo je vsejal še 1. aprila in je že dva palca visoka in ima pero in pol. Dal jo je nekaj meni, ki sem jo seboj vzel in posadil tu v Youngs-townu, pa ne vem če raste ali ne, jo ne morem nikjer najti in ne vem kam sem jo posadil. A kadar bo velika, mu bom že dal vedeti.
Pred nekaj dnevi je bil bombardiran Rim in kako'so v Rimu vsi mali in veliki protestirali. Kaj pa, ali se je že poza-
i —
SEJA KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER
Sheboygan, Wis.
Kot običajno vsako leto pri-j redi naše društvo Krščanskih . žena in mater letni piknik. Ta-. ko ga bo tudi letos v nedeljo dne 8. avgusta popoldne in zvečer na šolskem prostoru. Prijazno so vabljene vse članice in vse cenjeno občinstvo. Na pikniku bo vsakovrstna zabava, tako da ne bo nobenemu dolg čas. Za lačne in žejne se bo tudi skrbelo.
Dalje naznanjamo članicam, da bomo imele 15. avgustaj skupno sv. obhajilo pri sv. maši ob 8. uri. Vabljene ste vse članice, da se udeležite skup-j nega sv. obhajila. Popoldne po večernicah, bomo pa imele sprejem novih članic v društvo. Vse ste dobro došle. Po sprejemu bo mesečna seja.
bilo, da so tudi italijanski bombniki rušili cerkve v Londonu in drugod. Tudi pri nas v starem kraju so cele vasi požgali. V Belgradu je bil na Cvetno nedeljo, ko so ljudje ravno iz cerkve prišli, na tisoče ljudi pobitih, med njimi tudi slovenski duhovnik Dr. Kulo-vec. Ali so tedaj kaj protestirali v Rimu? Ali se le drugi ljudje žiher ubijajo in njih mesta in vasi rušijo? Ali zdaj, ko je prišlo to delo nad Rim, ko so tudi Italijani sami nekoliko o-kusili grozote bombardiranja, zdaj pa protestirajo. K temu lahko rečemo le to, da Bog ne plačuje vsako soboto, plača pa gotovo in ne ostane ničesar dolžan. Tudi fašističnim Italijanom ne bo.
Pozdrav vsem čitateljem.
John Voglar.
Vse lepo pozdravlja, Odbor.
-o-
VABILO NA PIKNIK "HARMONIKA KLUBA"
Waukegan, III.
V ničteTjo ob 1. uri popoldne
dne 8. avgusta bomo imeli v naši naselbini piknik "Harmonika kluba*' na šolskih prostorih. Zraven bo zabava, bingo, bali-na in karte. Za žejne in lačne bo vsakovrstna postrežba in pijača, kofi in prigrizek.
Imeli bomo tudi nekaj novega in zelo zanimivega. Imenuje se Harmonika dirka. V slu-' čaju dežja se bo vse vršilo v šolski dvorani.	Odbor.
PRIVATNI KLUB
želi sprejeti v službo dekleta za pripravljanje solatnih in vegetacijskih jedil, kakor tudi ženske in dekleta za pomivanje glažev in posode. Dobra plača, dobri pogoji. Uniforma in dobra jedila dovoljena. 6 dni v tednu, ob nedeljah prosto. Pridite pripravljeni za delo. Covenant Club, 10 No. Dearborn St., Chicago. Vprašajte za Mr. Burkat.	lx
BUY-
UNITED : STATES ? SAVINGS /BONDSi I AND STAMPS

Društvo ^^ sv. Jožefa
ŠT. 168, K. S. K. J- CLEVELAND, (Collinwood) OHIO
Društvo zboruje ,vsak tretji četrtek v mesecu ▼ Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega druitva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se' sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Predsednik John Pezdirc, 14904 Pepper Avenue, Tajnik Joseph Ferra, 444 E. 152nd St., Cleveland, Ohio.
Zdravniki: Dr. Skur. dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaikar.
Nedeljski pownenki
J. M. Trunk
TEDENSKI KOLEDAR i
8.	Nedelja — 8. pobinkostna
9.	Ponedeljek — Janez Vianney
10.	Torek — Lovrenc
11.	Sreda — Filomena
12.	Četrtek — Klara
13.	Petek — Kasijan
14.	Sobota — Evzebij, Vi gilija
-0
DRUGA NEDELJA V AVGUSTU
"Ne iščem svoje časti, temveč časti Onega, ki me je poslal" (Jan. 5, 44).
Človek ima v stvarstvu svoje mesto. Ali se sam pravilno zave tega mesta ali napačno, in ali mu kdo prizna to mesto, ali pa ga mu odreka, to ali slično ne izpremeni mesta, katero zajema človek kot človek in božja stvar. Mnogi vihajo nosove, ko se omenja, da je Človek višek, krona stvarstva. Budalost, golo napihovanje, ko človeško rev-šče o takem sanja! Krona stvarstva in pogostoma prava be-štija! Drugim pa je to mesto še vse prenizko, skušajo človeško revšče potisniti višje in še višje, prav med bogove.
Cemu vse tako početje, kje je korenina takega ravnanja? Več ali manj se suče vse okoli časti, katera naj bi človeku pripadla v meri njegovega mesta v stvarstvu. "Krona" je nekim preveč časti, gola nadutost, prazno sanjanje, ostudna prevzetnost, podlo napihovanje.
In zopet je dosti takih, katerim je "krona" še vse premalo, prav božja čast naj bi pripadala človeku, med bogove spada človek in božji tron ni previsok za človeka. Tu preveč časti, tam premalo, vse se pa suče okoli časti.
Ali sploh gre Človeku kaj časti? Brezdvomno mu je nekaj pripada, ker drugače bi si ne mogli raztolmačiti drvenje in beganje radi prevelike ali pre-male časti. Cast toraj ni brez vsebine. Ampak vse, kar je na časti, ki naj pripada človeku po vsi pravici, aH je na ti časti odveč ali premalo, izhaja le od I časti in iz časti, ki pripada edi-nole Bogur
Kristusu, bi pripadala vsa pravica, da bi bil iskal svojo čast. Bil je sin,božji, obenem tudi sin človekov. Kot človek je bil najsvetejši, vreden vse časti, in v vsem popolen nad vsako stvar, prvi in glava vsega stvarjenja. Pa pravi: "Ne iščem svoje časti!"
CIKAŠKIM SLOVENCEM SE OBETA PESTER KONCERT
iZ URADA
SLOVENSKEGA AMERIŠKEGA NARODNEGA SVETA
3935 W. 26th Street, Chicago, 111.
je čehoslovaškemu predsedniku Benešu, naj se s svojim velikim vplivom potegne za pravice našega naroda; izdal in založil je Cokovo brošuro, ki je velikega pomega za pravično rešitev primorskega in tržaškega vprašanja; dal je pobudo k ustanovitvi Združenega jugoslovanskega odbora, kateremu je izvoljen naš odlični pisatelj Louis Adamič za predsednika; vsa njegova prizadevanja gredo za tem, da se Slovenci rešijo narodnega pogina ter zavzamejo kot del demokratične, federativne Jugoslavije enakopravno mesto v krogu svobodnih in demokratičnih narodov sveta.
Vse to delovanje in pa vzdrževanje glavnega urada terjata seveda veliko izdatkov, vsled česar so potrebni kajpak tudi primern dohodki Za te imajo skrbeti naše podružnice, ki jih je, kakor smo že povedati, že kaj lepo število. Toda biti jih mora še več, če
hočemo, da se bo delo za re-
• t
sitev m osvoboditev slovenskega naroda onkraj morja še bolj razmahnilo.
Mesec avgust je vroč. Toda vročina naj ne ovira našega dela. Glejmo, da bo v začetku septembra naša organizacija štela najmanj 100 podružnic!
Zadeva slovenskih vojnih ujetnikov
Dopisi lokalnih društev
Ko se je razvedelo, da so med vojnimi ujetniki, ki so jih poslali semkaj iz Afrike po strahovitem porazu osiščne vojske v Tuniziji, tudi vojaki slovenske krvi, se je naravno pojavilo med slovenskimi A-merikanci veliko sočutje do njih.
Mnogi naši ljudje so se že obrnili do nas z vprašanjem, če je Slovenski ameriški narodni svet že kaj storil, da se slovenskim ujetnikom, ki so morali proti svoji volji v laško vojsko, olajša ujetniško stanje.	^
Izvrševalni odbor te organizacije se je obrnil do raznih članov ameriške vlade ter jih prosil, naj izposlujejo, da se bi laški ujetniki slovenske krvi ali predeli ameriški, ali roma zavezniški vojni sili, ali pa poslali na svobodno delo v tej deželi.
Ko dobimo odgovor, ga bomo objavili v slovenskih listih.
GOSTJE SI SAMI POSTILJAJO
Zveza več kot 150 hotelov v Chicagi je pred nedavnim naznanila, da ob nedeljah ne bodo sobarice pospravljale sob in si bodo morali gostje sami postlati postelje, pomesti sobe, itd. To je bilo treba ukreniti, da so delavke dobile vsak teden vsaj en dan počitka. Morda bo težko verjeti, pa je vendarle resnica, da se je ta načrt do zdaj čisto zadovoljivo obnesel.
UREDNIKOVA POSTA
— Rajhenburčan, Milwaukee, Wis. — Hvala za Vašo pozornost, ko pravite, da o starodavnih gradovih radi čitate in da ste Vi doma iz najbolj zgodovinsko znamenitega kraja v Sloveniji iz Rajhenburga. Zgodovinsko je Rajhenburg res ena najstarejših človeških naselbin v tamošnji okolici. Raj-henburški opis pravi to le:
Rajhenburg je trg. Pred to vojno je štel okrog 790 prebivalcev. 122 hiš, 106 posestnikov, 2 kočarja in 14 najemnikov. Trg se nahaja ravno, ko naredi Sava koleno in se obrne njen tok doli proti Vidmu. Do Vidma je od Rajhenburga blizu 5 kilometrov, do Brežic pa 17 kilometrov, do Krškega pa le 4 kilometre. Spada pod okraj Brežice.
Ta kraj je bil naseljen že v predzgodovinski dobi, kar dokazujejo najdbe iz hallstattske dobe. Na rimsko dobo spominjajo odkriti miljniki ob znameniti rimski cesti kraj Save in sledovi mostu, ki je tu držal čez reko. Do Rajhenburga je segalo mestno ozemlje rimske Cele-je (Celja). V srednjem veku se omenja Rajhenburg že leta 838, ko je v Rajhenburg pribe-žal slovenski-panonski knez Pribina k mejnemu grofu Sala-honu. Tu je moral obstati že tedaj prvotni rajhenburski grad, katerega razvaline še vedno štrlijo v nebo tik. nad Savo/ Leta 895 izročil nemški- kralj Arnulf tri kraljeve kmetije v Marki tik Save pri Rajhenbur-gu in neko posestvo pri Krškem
plemiču Valtunu. Njegovemu potomcu Viljemu, mejnemu grofu savinjske marke, iz domače plemiške rodbine Breže-Seliških, je nemški cesar Henrik II. posestva še pomnožil. Po njegovi smrti je podarila vdova bi. Hema 1043 svoja posestva v Rajhenburgu solnograški nadškof ij i v zameno za desetino na Koroškem. Solnograški nadškof Konrad je dal zgraditi 1127 ali pa med 1130 in 1147 letom na strmem kamenitem hribu nad Savo utrjen grad v obrambo proti napadom Madžarov. Grad so dajali nad-škofje v najem. Najznamenitejši grajski posestniki so bili rajhenburški vitezi, ki so tu gospodarili od 1290 do 1570, izvzemši dobo od 1480 do 1491, ko je bil grad v oblasti Madžarov. Rajhenburžani so bili zelo uplivni in mogočni vitezi ter lastniki mnogih grajščin (Brežic, Kozjega i. dr.). Leta 1448 je premagal Madžare Ivan Rajhenburški skupno s celjskim vojskovodjo Janom Vitovcem. Rajhenburg se navaja v-13. stoletju kot vas. V 14. stoletju je moral že dobiti trške pravice od svojih zemljiških gospodov solnograških nadškofov. Poleg običajnih trških pravic je dobil Rajhenburg pravico do tržnega dne enkrat v tednu in do štirih sejmov v letu. Dobil je tudi lastno sodnijo s trškim sodnikom navčelu. Solnograški nadškof je so imeli v Rajhenburgu celo svojo lastno kovnico denarja. Trg je veliko trpel od turških napadov. Posebno hu-
DOLGA POT ZA STEKLENICO
Iz ladje USS Maryland je mornar Charles B. Bernard nekje med Honolulu in San Francisco vrgel v morje steklenico s pismom. To je bilo leta 1915. Pred par tedni je neki J. H. Walden našel to steklenico na morskem obrežju blizu mesta Norfolk, Va., ravno istega mesta, v katerem Bernard zdaj stanuje.
Naše gibanje
Od 14. do 22. julija sta se temu uradu prijavili dve podružnici: Štev. 81 SANS,Sheboygan, Wis.; nastala iz dr. štev. 157 KSKJ; štev. 82 SANS Slovan, Pa., nastala iz dr. štev. 241 SNPJ.
V istem razdobju so prispevale sledeče podružnice: Štev. 17 SANS, Uniontown, Pa., $132.30; štev. 25 SANS, Chicago, 111., $12.00; štev. 26 SANS, Salem, O., $13.75; štev. 31 SANS, Pueblo, Colo., $15; štev. 33 SANS, Bridgeport, O., $20.00; štev. 42 SANS, Hac-kett. Pa., $10.00; štev. 51 SANS, Barberton, O., $250.50; štev. 54 SANS, Chicago, 111., $8.62; Štev. 59 SANS, Brooklyn, N. Y., $16.00; štev. 81' SANS, Sheboygan, Wis., $51.-75; štev. 82 SANS, Slovan, Pa., $5.00.
CANOSSA
Pred gradom Canosso v Srednji Italiji je delal nemški cesar Henrik IV. pokoro pred papežem Gregorjem VII., ki ga je bil v tako zvanem investitur-nem sporu izobčil iz Cerkve. Na to je mislil nemški kancler Bismarck, ki je za časa kulturnega boja leta 1872 v državnem zboru dejal: "V Canosso ne gremo!" Vendar se je boj za Bismarcka tako malo slavno končal, da je znani Virchow, ki je bil dal kulturnemu boju to ime, kesneje dejal, da se je Mp.cler PbrniJ'n^pot,; kiiija^s
pbtjo v Canosso isto smer'.'"..
TOČEN RAČUN
A: "Ali verjameš, da je stara ta gospodična že 75 let?'f
B: "Beži no, kaj pa govoriš!"
A: "Res je, kar pravim. Od kar jo poznam, je bila že trikrat stara 25 let."
ry a enthusiast for^.Germaa
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH!
Družba
sv. Drame i
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Ustanovljena 29. novsmbta 1914.
'l^tSS^ Sedeč Joliet, fll^^™
Naie geslo: "Vse u vero, dom in nsrod; vsi za enega, eden sa vsa." GLAVNI ODBOR:
Predsednjk: George Stonich, 257 Ume Street, Joliet. Illinois L podpredsednik: Frank Tnshek, 716 Raub St, Joliet, 10. 2. podpredsednik: Esthrine Bayuk, 528 Lafayette St, Ottawa. UL Tajnik: Frank J. Wodte, 301 Lime Street, Joliet. IlL Zapisnikar: John Nemankh, 650 N. Hickory St, Joliet. IlL Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf RtL, Joliet III puhovni vodja: Rev. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh. Pa. Vrh. sdravnik: Joseph A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet UL
" NADZORNI ODEOR: Andrew (Havach. 17« W. 21st St., Chicago, IlL Joesph L. Draalsr, 1318 Adams Street North Chicago, Illinois. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet IlL
POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich. 39 Winchell St, Sharpsburg, Pa. Mary Kovadch, 2294 Blue Island Ave, Chicago, IIL John Denia, 2730 Arthington Ave, Chicago, UL Predsednik Atletičnega odseka: Emery Subar, 540 North Bluff Street. Joliet Illinois.
URADNO GLASILO: "Amerikanaki Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Chicago, UL
Do 1. Jan. 1942 je DSD. izplačala svojim članom in članicam ter njih dedičem raznih posmrtnin, poškodnin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev.
' Društvo za DSD. se lahko ustanovi v vsakem mestu Zdr. držav s ae manj kot 8 Člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 18 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
Zavaruje se sa $250.00, $500JOO ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: mole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vila.
Poleg smrtnine izplačuje DSD. svojim članom (icam) tudi bolniiko podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poikodnine.	* •
Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli
DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleftd.
Rojakom in rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo v njeno ereool
Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno afi ust-meno na gL tajnika: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St, Joliet, UL
VABILO NA SEJO
Pittsburgh, Pa. j
Vsi člani in članice društva sv. Družine, štev. 11, DSD. so vabljeni na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v nedeljo dne 8. avgusta, v navadnih prostorih in ob navadnem času, ka-! kor po navadi dosedaj.
Za julijsko sejo smo bili po-vabili vse članstvo, ali žal udeležba je bila tako majhna, da j
nismo mogli izvršiti ono, zakarj smo članstvo povabili naj pride k seji, ker noče nihče predlagati ali staviti kakih predlogov pri majhni navzočnosti član-j stva. Zato je vsa stvar prelože-jna za prihodnjo sejo in na to j sejo ste vsi vabljeni. Tisti, ki se te seje ne bo udeležil bo moral biti zadovoljen s tem, kar se bo sklenilo, pa če mu bo tak sklep ugajal ali ne. Pridite torej v 'nedeljo na sejo ob 9. uri in pripeljite s seboj tudi kaj no-,vih članov ali prosilcev za pristop v naše društvo in DSD.
Pozdrav vsemu članstvu.
Tajnik.
TO IN ONO
do so ga izropali in požgali leta 1476. V dobi kmečkih uporov so se pred gradom večkrat pojavili uporni kmetje. Leta 1596 i je prodal solnograški nadškof | Wolf Ditrich rajhenburško jgrajščino rodbini pl. Moscon. Nato so gospodarili na gradu j vitezi Gradneški, do 1630 pa | baroni Gali Galensteini. Sled-; nji so grad preuredili in mu da-li sedanjo obliko. Njihov grb | je še sedaj videti nad grajskim i vhodom. Poznejši lastniki gradu so bili grofje Attemsi (od 1721 do 1802). Višek moči in slave je dosegla rajhenburška grajščina pod grofom Ferdinandom Attemsom, ki je bil obenem lastnik Brežic, Podčetrtka, Bistrice, Vurberga, Ptuja in še drugih grajščin. V devetnajstem stoletju so se lastniki vrstili. Leta 1881 so ga kupili s številnimi zemljišči francoski trapisti. Ti reformirani cister-janci, ki jim služi danes grad z veličastnim obzidjem in lepim razgledom za samostansko poslopje, imajo tu vzorno gospodarstvo.
Rajhenburg je bil važno pristanišče v srednjem veku za trgovino na Savi. Z vinom in žitom natovorjene brode so vlačili z živinskih postaj po Savi, ki so se vrstile od hrvatske meje do Zaloga pri Ljubljani. Tu je takrat imenitno uspevala I obrtnost. Največ je bilo stro-jarjev. Ko je pa leta 1862 ste-; kla železnica Zidani most— ! Zagreb, je Rajhenburg prenehal biti savsko pristanišče. Ta kraj je v letih 1695, 1878, 1880, \ 1895 in 1906 hudo trpel od po-jtresov. Župnija Rajhenburg je štela pred to vojno 6319 duš. ! Prvotna cerkev je bila zgrajena J že v 11. stoletju in je bila posvečena sv. Petru in Pavlu. Sedanjo veličastno baziliko so pozidali 1908 in 1914 v spomin \ petdesetletnice Marijinega prikazovanja v Lurdu. Veličastno cerkev je sam papež s posebnim pismom u« dne 8. junija 1929 posvetil in povzdignil v baziliko.
Tako vidite Rajhenburg je res znamenit kraj, ki ima znamenito preteklost.
THOMAS CUKALE
Ze na milijone ameriških mladcev je bilo pozvanih pod orožje te velike in mogočne dežele, da se za vselej zatre tista lopovska sodrga, ki je zapisana v bratovščino nasilnosti ali tako zvanega osišča. In tako je tudi znani in mladostni slovenski tenorist Tomaž Cukale dobil obvestilo, da ga hoče Stric Sam v svojo silno vojsko še pred koncem tega leta.
Preden pa pojde ta naš pevec k vojakom, nam misli podati koncert, ki obeta biti že kar naravnost imeniten glasbeni užitek in prav znamenit dogodek v slovenski naselbini tega milijonskega mesta, če nam je soditi po tem, kar nam namerava zapeti Tomaž sam, in pa po močeh, ki jih bo povabil i na prijazno sodelovanje in gostovanje.
V pismu se je že obrnil do znanega baritona Antona Šu-bla s prošnjo, naj bi nastopil na njegovem koncertu, ki se bo vršil dne 31. oktobra popoldne v Češki ameriški dvorani na 1438 W. 18th Street. G. Anton Subel se bo ravno tiste dni že tako in tako mudil v Chicagu in mu zato najbrž ne bo težko ustreči Cukaletovi želji.
Plutovi trojčki, ki so že dobro znani naši javnosti, so mu obljubili, da bodo igrali na njegovem koncertu. Tudi mlada deklica June E. Rueter mu je že zagotovila, da nam bo zapela nekaj izbranih pesmic. O njej gre glas, da se lahko razvije še v sijajno pevko.
G. Howard Gartner, ki nam je že enkrat pokazal, kako močan in lep je njegov glas, bo tudi povabljen na prijazno sodelovanje.
Novakovi sestri Ksenija in Majda sta se že odzvali Tomaževemu povabilu ter mu obljubili vsaka svojo pompč. Prva j. |
igranjem na klavir, druga pa s par samospevi in enim dvospe-vom.
Povabila se bodo vsa slovenska pevska društva v Chicagu, da pomagajo s svojimi zbori k popolnemu uspehu te izredno obetavne glasbene prireditve, ki bo dala pol čistega prebitka v enakih deležih slovenski sekciji Jugoslovanskega pomožnega odbora in Slovenskemu ameriškemu narodnemu svetu v podporo.
Postojanka štev. 8 JPO-SS in podružnica štev. 2 SANS bosta sodelovali na Tomaževem koncertu, kakor bi ta bil njuna lastna prireditev. Člani in članice obeh teh organizacij že pridno prodajajo koncertne vstopnice med našimi in drugimi ljudmi po naselbini in izven nje. Vstopnice so z davkom vred po 50 centov. Pa tudi oglase nabirajo za v programno knjižico. \
Vsa naša čikaška podporna, kulturna in politična društva se prosijo, naj gledajo na to, da ne bodo imela svojih prireditev na dan Tomaževega koncerta — t. j. na dan 31. oktobra — in da pokupijo vse vstopnice, ki so jim bile poslane zadnji teden, ter si naročijo primerne oglase v programni knjižici. Pol čistega izkupička pojde našemu nesrečnemu narodu v stari domovini v pomoč.
Dne 31. oktobra naj bo dan, ko bo vsakdo izmed nas popoldne v Češki ameriški dvorani na 1438. W. 18th Street. To naj ob dan, ko se bo vsa naša slovenska naselbina naslajala ob srebrnih strunah naše mile pesmi, mislila na tisočere slovenske fante v ameriški armadi in mornarici ter se obenem tudi spomnila trpečih bratov in sester v stari domovini.
Koncertni komite.
Čez osemdeset podružnic
Približno šest mesecev je zdaj že za nami, odkar so se začele ustanavljati in prijavljati v ta urad f>ddružnice Slovenskega ameriškega narodnega sVeta. Spočetka je šlo to nekam počasi — rekli bi skoro strahoma, po polževo — potem pa v čimdalje hitrejšem tempu, s čimdalje večjim zamahom in navdušenjem ta-! ko, da jih je sedaj nad osemdeset v krogu tega prepotreb-nega in pomembnega gibanja.
Nekatere naše podružnice so velike, nekatere majhne, a | vse pa brez izjeme na vso moč delavne in pridne. Nekaj jih je, ki uključujejo domala vse slovenske ustanove v naselbinah, nekaj pa jih je nastalo iz posameznih društev ! in drugih krajevnih organizacij. Posejane so domala vsepovsod, koderkoli živijo naši j ljudje. Najti jih je v Calif or-niji, Coloradu, Illinoisu, Indi-ani, Michiganu, Missouriju, New Yorku, Ohiju, Pennsyl-| vaniji, Wisconsinu in Wyomin-gu. Zanimanje raste za naše j gibanje, ki bo, kakor vse kaže, naposled zajelo ves slo-i venski živel j v Ameriki.
Naše podružnice nudijo našemu narodnemu svetu moralno in gmotno pomoč, brez ka-I tere bi ta organizacija ne mogla obstajati, niti ne vršiti svojih težkih nalog.
V moralnem oziru širijo ideje našega gibanja s svojimi shodi, sejami, sestanki in raznimi prireditvami ter predstavljajo v qmdalje -večjem številu silo, ki bo z ozirom na, težnje naših prizadevanj lahko silno vplivala na javno mnen-: je v tej deželi in drugod; v gmotnem pa so doslej prispevale v okroglih številkah ne-' kaj nad ^8,000, med tem ko so darovale centimlizirane organizacije $3,900, posamezna društva in posamezniki skupaj prav toliko, a na lanskem narodnem kongresu pa se je nabralo nekaj čez $1,300.
Med našimi podružnicami je nekaj takih, ki so nastale iz angleško poslujočih društev, i To je jako razveseljivo znamenje. Ali gledati moramo na i to, da jih privabimo še več v krog tega zgodovinskega gibanja.
Izvrševalni odbor Sloven-i skega ameriškega narodnega ; sveta, ki se mora opirati na u-spešnost .svojih podružnic, se v polni meri zaveda svojih dolžnosti, pa si s svojim neumornim delom ustvarja čim-
■	dalje več zaupanja med na-< rodom. Storil je že dosti do-brega in koristnega v dosego
! svojih ciljev. Poslal je n. pr. deputacijo v Washington do našega državnega vladnega oddelka, kjer je po njej raz-
■	ložil pomen in namen svo-j jega delovanja ? ~ter povedal želje tistih, ki jih zastopa v naši javnosti; stopil je v stik s številnimi činitelji, ki bodo | vplivali posredno ali neposredno na odločitve za zeleno mizo mirovne konference; pomagal je k razpustitvi tako zvanega 'avstrijskega bataljona' in s tem je razočaral Otona Habsburga v njegovem u-panju na obnotitev habsburške monarhije, ki bi pomenila narodno smrt za slovenski narod v stari domovini; v pismu je opomnil angleškega zunanjega ministra Edena in ministrskega predsednika Chur-chhilla na to, da ,se bojuje proti fašističnim silam slov.en-ski narod, ki mu gre že samo zastran tega pravica do narodnega obstanka in svobodnega
^ kulturnega življenja; pisal
DVA PRIMERA SPRETNEGA! GOVORJENJA IZ TREBUHA
(Nadaljevanje z 3. strani)
Ko je bila na ta način vzbuje- j na pozornost vseh številnih ! gostov, se je postavil pes na s zadnji nogi in rekel gospodarju: "Ču j, lačen sem, ker sem1 že preveč telovadil. Rad bi nekaj jedel." Gospod se je mirno in brezbrižno ukvarjal z večerjo in le rekel: "Pozneje. Ko bom jaz povečerjal, bom naročil tudi zate. Sedaj pa le lepo tiho bodi!" Psiček je godrnjal nekaj nerazumljivega, nato je zopet spregovoril: — j "Ah, tak je vedno tvoj izgo-! vor, in konečno mi vržeš le nekaj kosti, katerim sam nisi kos. Tako brezobzirnega in : nadaljnega postopanja si ne bom pustil več dopasti." Ravnatelja cirkusa, ki je sedel pri sosedni mizi, je lomil smeh in je takoj nastavil trebušnega govornika s "čudežnim" psičkom pri svojem podjetju proti i znatni mesečni plači. -
MEH ZA SMEH
— PREBRISANE C A: "Kaj, vi veste, kdo vam je ukradel avtomobil, pa ga nočete ovaditi?"
B: "Ne, ker hočem počakati, da ga na novo prepleska."
KNEZ SEREBRJANI
ROMAN
Poslovenil — AL Benkovič
Rusko — A, K. Tolstoj
NESREČA A: "Pred nekaj tedni se je moj bratranec ponesrečil z motornim kolesom in je moral dva tedna ležati."
B: "Strašno! Kaj ni bilo nikogar v bližini, da bi ga pobral."
NA GROBU Tu počiva Gašper Motovileč; umrl je v 70." letu starosti. Komaj je zagledal luč sveta, že ga je strlo kolo voza.
Za slovensko obliko imen
smo se na Koroškem borili že desetletja pred zadnjo vojno. Borba je postala zdaj nemogoča: jej ali crkni! Zašafajo, pa mora biti. Po obliki imen mora biti vse nemško. Nasilje! Škandal! Zgražamo se. Prav, prav. Kako pa prej tostran Karavank? "Gremo v Villach". "Popeljemo se v Klagenfurt". Podpisovali smo se: Johann Kle-mentschitsch. Narodnjaki (?) so načelno zahtevali na železnici karte nemško! Nobel je bilo, vsi hočemo biti nobel. Kaj, ! ko bi se malo potrkali na prsa, iker vsaj skrušenosti nam nemški nasilneži ne morejo zabra-niti, in nekaj pokore ne bo ško-.dovalo?
DOBRA KUHARICA Žena: "Pred vrati stoji berač. Ali naj mu dam ostanke današnjega obeda?"
Mož: "Seveda, ker ga potem nikoli več ne bo k nam."
NajboljSo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vadim Otrokom
Kranjsko-Slovenska
Katoliška @ Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 50. leto. Članstvo: 38,400	Premoženje: $5,100,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 127.24%
6« hotel dobro mM in svo$m dragim, zavaruj so pri aajboljH, potoni in nadsohrentm podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL kjer as lahko ssvsmjsš za smrtnine, razne poikodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejemi moiks in lensfcs od 16. do 60. Iste; otroWpa takoj po rojstni in do 16. Mt po^^^KS*?^/ K. «."«. JEDNOTA Izdaja najmodernejft* vrsto certifikat« sedanje dole od 125060 do 95J00J0.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In sirot Če ie nU član tli	te mogočne in bogat« katoHiks podpora« organi-
zacije, potrpdi se in pristopi takoj.
Zs pojasnila o zavarovalnini in ss vss druge podrobnosti
ss obrniti na uradnik« in uradnic« krsjamih droiter K. t. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
Ako naj pride do druge fronte, mora biti ta iz Anglije naravnost proti Berlinu, ako je mogoča, ali pa nekako po Dar-danelah na Balkan, ako je mogoča. Turki? Baje so zahtevali, da bi oni zasedli Balkan!! Grki, če bi bilo od njih odvisno, špegajo na Carigrad in gori prav do Beograda! Nemci ob-ljubujejo Bolgarom za odpor Solun in še Beograd, ne Carigrada, ker špegajo na Turke. Zdaj ' pa odprite balkansko fronto!!
Neki točijo debele solze, da
med nami ni edinosti. Obžalujem tudi jaz, ako je ni, kjer bi imela biti, in kjer je edinost mogoča. Ampak prav taki sol-zarji spravljajo na dan reči, ki vodijo le v razdor, ker so večinoma izmišljene ali najmanj pretirane. Ali jim je za edinost, ali le za to, da se morejo nad osebami, ki pač njim ne prija-jo, znositi? Svetniki, ki imajo šajn okoli . . .!
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi. —
. Iz Zagreba javljajo, da bodo Nemci* Hrvatom poslali toliko tn toliko krompirja in še nekaj za pod zobe. Usta se širijo do ušes. Nemci so kerlci in še fini ljudje! Prej so seve Nemci pobrali vse ,le uši so pustili. Kakor v hlevu: polne jasli, in vse gre lahko žabam pet!
For High-Grade Insurance Service
See or Phone 2-8593
JOS. KLEPEC
YOUNG BUILDING 19 E. Jefferson Street,
JOLIET, ILL.
BC&U. S. DEFENSE BONDS!
' Obenem ste rabljeni, da vpišete sebe in svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornem^ društvu v Chicagi
DRUŠTVO SV. ŠTEFANA.
Ruski carji so bili taki, taki.
Ravno za pečjo pa niso sedeli. Pod carji se je razširila ruska moč celo čez Pacifik v Alasko in še dalje niždol obali. Morda so bili kratkovidni, ko so Alasko prodali. Rusi so prišli do Fort Rossa. Indijanci so dvigniti glave, še bolj Španci, dasi so prišli pozneje, in za Španci so prišli Amerikanci. Pod carji je bilo nekaj strumne politike, ne dosti, in težkoČe~so bile, ker je sililo pravoslavje v ospredje. Prav v Fort Ross so prišli Rusi, ki niso pravoslavja marali, in pravoslavje ne njih. Skupno delo je bilo nemogoče, in ko so prišli Amerikanci, so se Rusi iz Fort Rossa naselili v San Frančišku, kjer so si do danes ohranili svoj ruski in verski značaj, le Baptisti so se vrnili med nje. Med temi je prišlo v San Fran-cisko precej "belih" Rusov, ki so politično caristi in versko pravoslavni. Z "Molokanci"A kakor imenujejo prvotne in "razkolne" §use, ti "beli" Rusi niso imeli dosti stikov, oboji pa ne z "rdečimi" Rusi. "Russian Hill" imenujejo sicer grič, kjer stoji semafor, ampak "ruski hrib" je prav tam, kjer je tudi "kranjski hrib" in celo "irski hrib", na južno-vzhodni strani ob zalivu.
L. 1940 sva z Rev. Voduškom stiskala po teh "hribih" in prišla tudi na "ruski" hrib. Skromna cerkvica. "Russian Baptist Church" je napis in še nekaj v cirilici, žal, da si nisem zapisal.
DR. H. M. LANCASTER |
Dentist t
Chicago, Illinois
2159 West Cermak Rd
Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St.)
CHICAGO. ILL.
Zboru)« vsako prvo soboto v mssscu ob 7:30 svsior v csr-kvsnl dvorani sv. Sisfana. Hale druitvo vam nudi vse ras-lttas moderns savarovalnins — podporo v holnii. prsskrbo dostojnsgs pogreba, in goji zdrav koristen ipori sa mladino. Glfds pristopa v druitvo s« obrnite na odbor:
FRANK BANICH, predsednik
JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik .
i DR.J0HN J. SMETANA
\ Pregleduje ofi In predpisujs očala
23 LET IZKUŠNJE | OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Atsdos TeL Csosl 0523 j Uradne tire: vsak dan od 9 > sintraj do 8:30 zvečer. • ■iia-------------------
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
I LOUIS J. ZEFRAN
1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN.
MslboljU avtomobili sa pogrsba* krsto h isdtovanja^—Mrtvsžka n' fctpil?"	brosplnfrno.—CEHE ZMERNE.
Fvr Victory 3uy
0. S. DEFENSE
BONDS STAMPS
"Kdo pravi, da ni moja sodba pravična?" je vprašal Ivan, prizadevajoč si, da bi dal svojim potezam miren izraz. "Naj mi stopi pred obličje, kdor je to rekel!"
"Gosudar," je izpregovoril Maljuta v veliki razburjenosti; "med dobrimi služabniki tvojimi je tudi mnogo pijanih, mnogo takih, ki ne vedo, kaj govore! Ne veli iskati pijanca, gosudar! Ko se iztrez-ni, sam ne bo verjel, da je res kaj takega govoril v pijanosti.
Car je nezaupno gledal Maljuto.
"Oče paraklisiarh!" je rekel car smehljaje se. "Od kdaj si pa tako milosrčen?"
"Gosudar!" je nadaljeval Maljuta, "ne veli..."
A bilo je že prepozno.	/
Sin Maljute je stopil naprej in je stal spoštljivo pred Ivanom. Maksim Skuratov, tisti opričnik, ki je Serebrjanega rešil medveda, je izgovoril ono besedo.
"Torej ti, Maksimuška, se pritožuješ nad mojo sodbo?" je rekel Ivan, oziraje se z zlim smehljanjem sedaj na očeta, sedaj na sina. — "No, govori, Maksimuška, zakaj ti ni všeč moja sodba?"
"Zato, gosudar, ker nisi poslušal Serebrjanega, ker mu nisi dovolil, da se opraviči pred tabo in ker ga nisi niti vprašal, zakaj je hotel obesiti Homjaka."
"Ne poslušaj ga, gosudar!" je prosil Maljuta, "pijan je, saj vidiš, da je pijan! Ne poslušaj ga! Poberi se, pijanec; vidiš ga, kako se ti napije! Poberi se; glej da odneseš glavo!"	\
"Maksim ni pil ne vina ne medice," je zlobno opomnil carjevič. "Ves čas sem gledal nanj, niti brkov si ni zmočil."
Maljuta se je ozrl nži fc&frjBViča s takim pogledom, da bi bil vsak strepetal pred njim. A carjevič se je čutil nedostopnega za maščevanje Maljute. Drugi jsin Groznega, prestolonaslednik, je imel v sebi vse slabe lastnosti očetove in slabi zgledi so čezdalje bolj uničevali tisto, kar je bilo v njem dobrega. Ivan IvanoviČ že ni več poznal usmiljenja.
"Da," je pristavil smehljaje se. "Maksim ni ne jedel ne pil pri obedu. Ni mu povše-či naše življenje. Gnusi se mu opričnina batjuške."
Med tem pogovorom Boris Godunov ni odmaknil oči od Ivana. Zdelo se je, da je preiskoval izraz njegovega obraza in je tiho in neopaženo odšel iz dvorane.
Maljuta je padel carju k nogam.
"Batjuška, gosudar Ivan Vasiljevič!" je izpregovoril, loveč rob carjeve obleke; -"davi sem te jaz neumni bedak, seljak neotesani, prosil bojarstva. Kje je bila moja pamet? Kam je šla moja človeška razsodnost? Jaz, rob smrdljivi, jaz naj bi nosil bojarsko čapko? Pozabi, gosudar, bedaste moje besede, ukaži strgati z mene pozlačeni kaftan, obleci me v raševino, samo odpusti Maksimu njegovo krivdo! Mlad je, gosudar, neumen, nerazsoden, ne ve, kaj govori! In ako že hočeš koga kaznovati, daj kaznovati mene, ker sem, bedak, dovolil sinu, da se je napil do pijanosti! Dovoli, gosudar, da jaz položim na klado svojo glupo glavo. Ukaži, in takoj ubijem samega sebe!"
Grozen je bil pogled na spačeni obraz Maljute, na obup, začrtan v njegove poteze, ki niso nikdar izražale drugega kot zverstvo.
Car se je zasmejal.
"Nimam za kaj kaznovati ne tebe ne tvojega sina!" je rekel; "Maksim ima prav P
"Kaj, gosudar?" je vzkliknil Maljuta; "kaj — Maksim ima prav?" in njegovo veselo začuaenje je izrazil bedast smeh, ki pa je takoj izginil, zakaj Maljuti se je zazdelo, da se mu car posmehuje.
Te nagle izpremene na Maljutinem o-brazu so bile tako nenavadne, da se je car, gledajoč ga, zopet spustil v smeh.
"Maksim ima prav," je nazadnje ponovil car z resnim obrazom: "zmotil sem
se. To je nemogoče, da bi Serebr jani svojevoljno napravil kaj proti meni. Spominjam se Nikite še pred litevsko vojno. Vedno sem ga imel rad. Bil mi je dober služabnik. To ste vi, prekletci," je nadaljeval car, obrnivši se h Grjaznemu in k Bas-manovima, "ki me vedno šČujete, naj prelivam kri! Ali vam je še premalo vseh umorov? Ali je bilo treba ubiti še mojega dobrega bojarja? Kaj stojite, zverine! Hitite, ustavite kazen! Ne, ne, ne hodite Prepozno je! Zdi se mi, da mu je že odletela glava! Vsi mi poplačate njegovo kri!'
"Ni še prepozno, gosudar," je rekel Godunov, ki se je vrnil v dvorano. "Ukaza! sem, naj počakajo z usmrtitvijo Serebrjanega. Milost ne pozna predpisov, gosudar; vem, da si milostljiv, da včasih obsodiš ir odpustiš. Zato sem storil tako. Serebrja-ni ima že glavo položeno na klado, rabel; ima že slečen kaftan, zavihal si je rokave ni čaka tvojega carskega povelja!"
Ivanu se je obraz razjasnil.
"Boris," je rekel, "pojdi sem, moj dobr služabnik! Ti edini poznaš moje srce. T edini veš, da ne prelivam krvi za svoje ve selje, ampak da iztrebim izdajstvo. Ti m< ne smatraš za ljudožrea. Pojdi sem, Fedo ric, da te objamem!"
Godunov se je sklonil. Car ga je polju bil na glavo.
"Pojdi sem tudi ti, Maksim, odpuščan ti. Kruh in sol jej in govori resnico! Tak< delaj tudi naprej. Dajte mu sto in dvajsei sobolov za kožuh!".
Maksim se je poklonil do tal in carju po ljubil roko.
"Kakšno plačo imaš?" je vprašal Ivan
"Navadnega vojaka, gosudar."
"Določam ti plačo načelnikov. Imel boi hrano in vse potrebščine kakor načelniki A vidim, da mi hočeš nekaj povedati. Go vori brez strahu; prosi, kar hočeš!"
"Gosudar! Nisem zaslužil tvoje velik« milosti, nisem vreden bogatega oblačila starejši so tu, nego sem jaz. Samo en« stvari te prosim, gosudar: pošlji me boje vat se na Litvo, pošlji me v Iivonijo; al pa, gosudar, me pošlji v Rjazan zoper Ta tarje!" -
Nekaj preziru podobnega se je zasveti lo v Ivanovih očeh.
"Zakaj bi se rad bojeval? Ali ti mrz življenje v Slobodi?"
"Mrzi mi, gosudar."
"Kaj?" je vprašal Ivan in srepo gleda Maksima.
Maljuta ni pustil odgovoriti sinu.
"Gosudar," je rekel, "rad bi služil tvoj milosti. Rad bi dobil iz tvojih carskih rol zaslužno svetinjo na zlati verižici. Gorki kri se pretaka po njem, gosudar; zato pro si, da bi šel nad Tatarje in Nemce."
"Ne,>njemu ni za to," je izpregovori carjevič, "ampak za to, da bi bilo po nje govi glavi. Nočem biti opričnik in tudi m bom! Češ, naj bo po moji, a ne po carjev volji!"
"Glej, glej!" je rekel Ivan posmehljivo 'Tako me hočeš speljati, Maksimuška4 Glejte ga, junaka! Kako neki bi se moge jaz, siromak, kosati s tabo? Ako nočeš bit opričnik, te dam zapisati med hlapce."
"O, gosudar!" je hitel za sina Maljuta "kamor blagovoli tvoja milost uvrstit Maksima, povsod bo pripravljen služiti p< tvojem ukazu! A sedaj pojdi domov, Ma ksim, pozno je že; reci materi, naj me ni čaka, dela imamo v zaporih. Količeve mu čimo. Pojdi, Maksim, pojdi!"
Maksim je odšel. Car je ukazal poklica ti Serebrjanega.
Opričniki so ga pripeljali zvezanega brez kaftana; ovratnik pri košulji je ime odpet in zavihan. Za knezom je vstopi glavni rabel j Tereška z zavihanimi roka vi, z lesketajočo se sekiro v roki. Terešk: je vstopil zato, ker ni vedel, ali car odpu šča Serebrjanemu ali hoče samo izpreme niti način njegove smrti.
{Dalje prih.) /
štev. 1, K. S. K. J.
Vatikan vrti človekoljubno delo, ko po svojih zvezah pride !do vojnih ujetnikov in poroča. Vsak mora pa obžalovati, da Vatikan ne more poročati ni-i česar o ujetnikih v Rusiji, ker Rusi tega ne pripustijo. Kakšne razloge imajo Moskoviči, vejo pač le sami, svet ve le, da nikogar in nikamor ne pripustijo. Ali se bojijo špijonstva? Vatikan bi kaj takega ne opravljal, kaka muha pa pride tudi skozi i najbolj drobno mrežo. Willkie i je bil v Moskvi, šel na fronto, . pa ni ničesar videl, in zdaj je i tam Rickenbacker in je odšel i na fronto, pa utegne videti le . fronto!
V magnitogorskem je delal! i Amerikanski inžener nad pet let in on je postavil peči, iz ka-! terfh prihaja železo za topove. Imenitno delo. Pa je bila v bližini še druga velikanska naprava, njega pa niso tja pripustili. Izvedel je le od drugih Amerikancev. V južni Sibiriji imajo Rusi zdaj še vse druge naprave, pa nikogar blizu ne pripustijo. Moskoviči so pač tiči.
Ako drugi pripustijo, da Vatikan pogleda za ujetniki, pripustijo pač, se mi zdi, ker ni nevarnosti za špijonstvo, v Rusiji pa obstaja ta nevarnost, ker Rusi niti aliiranci prav ne zaupajo, in Rusi, izgleda, hočejo hoditi svojo pot.
B J	<
J. M. Trunk
Pred cerkvico bradat možakar, pristna ruska prikazen, in pristni Rusi so ostali vsi, ki so prišli doli iz Alaske. Z "belimi" Rusi so se pisano gledali, še bolj z "rdečimi" do zadnjih dni. Prišel pa je napad na "matuško" Rusijo. Kaj se je zgodilo? Pozabili so na razkolje, na pravoslavje celo na ateizem — vsi šo enostavno le za — Rusijo!