53 štev.
V Ljubljani v torek 13. maja 1879.
Letnik VII
Interatl se sprejemajo in Yelji tristopua vrsta :
$ kr., če ae tiska lkrat,
12 16
Pri večkratnem t» kanj te e*nH primerno zmanjša.
R o k o p i si
se ne vračajo, nefranhovana
pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravni&tvo (»un nistracija) in ekspedieija na Florijanske ulice h. št. lil.
Pilitm» lisi n slovanski narofl.
Po poŠti prejemar velja :
Za celo leto . . 10 gi. — kr ta poileta . . 6 „ - „ ta četrt leta . . J „ 50 „
V administraciji velja:
Za celo leto . . 8 gl. 40 kr «a pol k-ta . .4 „ 20 „ ia retrt leta	2 „ 10 „
V Ljubljani na dom pošiljan velji 60 kr. več na leto.
Vredništvo je v Rožnih ulicah štev. 26.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in »onoto.
Madjar in njegov jezik.
Med hrupom cesarskih slovesnosti se je zgubilo marsikaj druzega, kar bi bilo o drugih čas h vzbudilo dosti več pozornosti nego je je zbud lo zdaj. Zato ne bo odveč, ako se ozremo nekoliko nazaj v tiste dneve, ko je vse le na Dunaj zrlo, ua druge dogodbe pa skoro pozabilo.
Takih važnejših dogodeb ena je obravnavanje postave o posilni vpeljavi madjar-skega jezika v šole na Ogerskem , ktera obravnava se je vršila v deželnem zboru ogerskem. Med govorniki zoper to postavo je bil najobširnejši in najtemeljitejši v razlogih dr. Polit, poslane ogerskih Srbov. Govora njegovega ne bomo navajali, saj so si taki govori vsi podobni, razlogi so ravno tisti, kakoršne smo že po večkrat slišali zoper ponemčevanje iz ust slovenskih poslancev v naših deželnih zborih in tudi v državnem zboru ua Dunaji. Pač pa se nam vredno zdi konstatirati, da so o tem vprašanji celo na hujši nemški listi z nami enakih misel, kar je tem večega pomena, ker je znano, da ona postava meri posebno na zatiranje slovenskega jezika in naroda nemec pa do zdaj ravno Slovanu ni bil n kdar pravičen in je ploskal vsaki še tako siloviti naredbi, ktere namen je bil, zatirati slovensko pleme.
Kako li, da nemški listi ta pot ne odo-brujejo postave o vpeljavi madjarskega jezika v vse šole, kjer še ni vpel.an I
Znano je, da ravno nemec ima nekako mržnjo do vsacega tujega mu jezika, da se
toraj nobenega rad ne uči in če se ga mora učiti, se ga nauči le površno, temeljito navadno ne. Se ve, da to veljd le v obče , ker se tudi med nemci nahaiajo mož,6, kteri postanejo jezikoslovci. Najmanj priljubljen je nemcu slovanski jezik, ker Slovan mu je stvar niže vrste (inferiore Race), za njim pa pride precej Madjar, čegar jezik se nemcu zdi čisto tu), azijatski kakor turški. To zaničevanje je pov-račal Madjar s tem, da si je za salonski jezik izvolil rajši latinščino nego nemščino, in .,švab" mu je celo priimek zaničevanja. Čeravno toraj sovraži nemca, se je vendar od njega naučil nekaj, namreč druge narode madjarizovati, kakor jih ta ponemčuje. Iu to, kar se nemcu ne zdi nobena krivica, če sam dela, postane krivica, če dela kdo drugi. Ako bi bili Madjari sklenili, po vseh šolah svojih vpeljati nemščino, gotovo bi jih nemški listi na vso moč hvalili, če prav bi bila to še veča krivica, kakor vpe-Ijaoje madjarščine.
Pa vrnimo se k postavi nazaj. Na prvi pogled se vidi, da je le polit čen ukrep. Madjari so sami pripozuali, da so le majhen otok v velikem slovanskem morji, ktero jih bo prej ali slej pokrilo s svojimi valovi; tega se bo^ še tem bolj, ker niso rodoviten narod in če bi se ue množili po umetnem potu, to je, po pomadjarovanji drugih, vzlasti slovanskih narodov, jim popolui pog;n preti že v teku enega stoletja. To je britka zavest, ki jih sili k temu, da poiščejo in se poprimejo vseh pripomočkov, po kterih se jim zdi mogoče bran ti se britki osodi pogina, dokler jim bo najdalje mogoče. Najkrepkejših pomoči ena se jim zdi pomad-
larjenje drugih narodov, in to hočejo doseči po izgledu, kterega vidijo takraj Litave pri neracih; saj tudi ti ne prašajo dosti, je li to, kar ukrenejo, drugim narodom v prid ali ne, da je le njim samim v prid.
Pomadjarovalua postava je pa ravno vsem drugim narodom še manj koristna, kakor pri nas ponemčevalna. Nemški jezik jp vsaj svetovni jezik, z njim se daleč pride, čeravno ne po vsem svetu, zato se ga marsikdo uči sam iz svojega namena, če misli, da bo imel kedaj kaj koristi od njega. Graje vredno in krivično je le posilno ponemčevanje tam , kjer se godi narodu očitno na škodo, tako da Be z njim spodriva poduk v drugih dotični mladini bolj potrebnih predmetih.
Madjarski jezik pa nikakor nima lastnosti nemškega. Kakor narod madjarski, je tudi njegov jezik tuj v Evropi. turškemu enak, zunaj Madjarije čisto nepoznan, ž njim se ne moreš ganiti iz dežel svetoštefunske krone. Veliko dalje se pride že s slovaškim, srbskim jezikom in Madjari bi pametneje ravnali, če bi v svoje madjarske šole vpeljali ta jezik in se ga sami učili, nego da ga hočejo zatreti. Kaj za Boga bo imel Slovak od tega, če se nauči madjarski I Nam se zdi podoben tistemu kmetu, ki se je z velikim trudom in velikimi stroški naučil biljard igrati in se potem bahal, da zna več ko kmet.
Koristna toraj ta postava nemadjar-kim narodom nikakor ne more biti, pač pa jim je oči'no škodljiva. Kakor drugi, so tudi ogrske krone Slovani tlačeni, zatiralec jih ne pusti kviško, zato jim ne da narodne šole, po kteri
Ljubljanske slike.
(Dalje.)
B'rivafili lirmluiU (minister sine portefeuillo).
Rojen ni za to, kar je, marveč v mladosti je imel sanje lepe prihodnosti, a nenadoma se mu je kaj pokazilo, kar ga je vrglo na suho, kjer se je pobral kolikor toliko potolčeu iu po-mazan, potem pa po moči osnaživši se od padca ozrl se po kakem diugem prostorčku, kjer bi se dalo dobiti kako zatišje zoper burjo življenja. Marsikteri je pa vendar videl že boljše čase, a deloma po svoji, deloma po drugih krivdi, morda celó po nenadni nesreči je bil vržen s svojega tira, v kterega ni mogel več nazaj. Tako najdeš v tem stanu prav različne ljudi; ta je bil trgovec, a nekega dne so mu zaprli štacuno in pribili velik bel list na njena vrata; oni je bil javni uradnik v lepi službi in primerno visoki plači, a nekega dne je prišla komisija in--prihodnji mesec na kasi ni
bilo več naročeno izplačati mu meBečnino ; tretjemu je bengljala že častniška sablja na strani, pa nekega dne je slekel vojaško suknjo in oblekel prej malo obrajtano civilno; četrtega si videl šopiriti se po salonih in vozariti ter ja-
hati po mestu, toda čez nekaj časa so prišli upniki in so mu prodali vse do onega, kar je na sebi imel; peti je bil morda celo že v viših študijah, v duhovskem semenišči ali na vseučilišči, pa segla j- osoria vmes in mu zagra-dila prihodnost na tej poti proti postavljenemu cilju in on je obtičal tam, kjer je zdaj — sploh: skoro ne enega ne dobiš, kteremu bi bil njegov sedanji stan že skonca namen in cilj, ki bi ue bil nikdar nameraval postati kaj druzega nego je sedaj.
Služba njegova se v nobenem obziru ne da primerjati h službo javnega uradnika ne po plači, ne po delu, posebno po gotovosti ne. Javnemu uradniku vsakih 3G5 dni priraste novo leto kakor jelenu nov vršiček, dalje ko služi, veča je plača njegova, in kar je glavna reč: kedar je doslužil na naravni ali nenaravni način, gre v pokoj in potem vleče plačo, če prav nič več ne dela; toraj se starih dni ne boji, z letmi raste tudi njegova vrednost. Privatni uradnik je pa z vsakim letom manjvreden, p!a(uje se mu le delo brez ozira naleta, on v pisarno ne samo hodi, marveč tudi res delati mora vse, kar na vrsto pride, sitnih reči ne sme odlagati ali jih celo devati ,.ad aeta". Ce se kaj pregreši, ni dolge disciplinarne pre
iskave, tudi se mu taki grehi ne pomečkajo, marveč kar vstati mu je in iti, na njegov sedež pride drug in vse je zopet v starem teku. Namestu pokojnine dobi včasih še kakih par mescev Zabjeka; ko pride opran ven, išče si nove službe in jo navadno tudi dobi, če ni preveč razupit; njegov novi gospod , atisneoko in pozabi, ker po raznih skušnjah ve, da |brez greha ni noben človek.
V javnem življenji navadno nima visoke stopinje, vendar se utegne storiti tu jako koristnega. a tam kolikor toliko škodljivega. V obiluosti ne živi, pač pa mu gre včaB h zelo trdo, zato se tudi v svojem političnem mišljenji ravna večidel po svojem gospodu. Ker toraj ta stan ni tako zapeljiv, da bi vabil tujce k nam, nahajaš v njem veliko več domačinov ko tujcev — nekoliko tudi zavoljo tega, ker je sedanja sistema taka pri nas, da se za te dobijo že boljše službe, v kterih ni treba znati slovenski. V obče je privatni uradnik mučena stvar, ki dela le bolj za druge ko za-se.
Tudi ta uradnik se deli v več vrhov, od kterih pa se v Ljubljani nahajata v večem številu le dva, ki naj bota zato tudi tu posebej omenjena.
1. Doktorski pisar (seriptor diur-
jim je v prvi vrsti mogoče v duševnem in po tem tuli v materijaluem obziru speti se do ponosnosti, mogočnosti. Skušnje uče in tudi po najboljših pedagogih vseh narodov je pri-poznano, da šola more svoj pravi namen popolnoma doseči le, če jej je podlaga materni jezik; vsaka druga šola je nenaravna in celo škodljiva, ker zatira narodno zavest in pripravlja človeka za hlapca tujstvu. Madjari hočejo ohraniti Slovane vedno v odvisnosti od sebe, razen tega pa še krepiti svoj veli rod ž njimi, ker imajo slabo vest in se bojd, da ne bi Slovani prehiteli jih in jim ne povračali krivic, kar so jim jih oni do zdaj že storili. Turek jim je najoči>nejši izgled o tem.
Toda naj počno Madjari kar hočejo, svoji osodi ne bodo odšli, njihova ura se bo kmalu iztekla, kakor se je iztekla Turkom. Slovanski narodi ua Ogerskem pa, ki so že toliko pre-t peli, bodo pretrpeli še to postavo, saj je vsake krivice enkrat konec.
Talijanski ,,sirocco".
Domovina Italijanov, krasna ona zemlja, katero smatrajo pesniki idealom, ter jo zaradi njene krasote in vzvišenosti povzdigujejo nad vse druge, bila je od nekdaj avstrijski državi neblaga soseda. Od najdavnejših časov, v dobah bleska in zmage bila je nadloga s tem Darodom, ki nosi tajno bodalo v svojih nedrih. Razmere Italijanov proti Avstrijcem se niso ni-kedar izpremenile; kakor ,.sirocco" oddavua ž« čez planine sem sapo zapira, tako kaže tudi Lah od nekdaj že Avstrijcu zvijačo in nevero. Politika avstrijska pokopala je ogromno število milijonov ua zemlji teh svojih sosedov in valovi Pada ter druzih postranskih rek kakor tudi adrijansko morje pogoltnili to neizmirno krvi sinov vseh dežel avstrijske države. Pijemont b i je nekdaj oni vampir, ki je v svoji nena-s tljivosti sesal dolgo časa kri avstrijski državi ter ji zadal mnogo skelečih ran. Kakor zakleta bila je Ital ja vedua sovražnica naše države, oua je b la povod skoro vseh nesreč, ki so zadele Avstrijo, ona — če tudi ni bila vedno prvi vzrok — je vedno hujskala in klicala nezgodo nad dvoorelno državo.
Srečo v nesreči za Avstrijo smemo imenovati dogodjaje 1. 1866, ki so razdrli ognjišče
nus). Nahaja se po pisarnah odvetnikov in bilježnikov (notarjev) pod skupnim imenom „pisarniško osobstvo", le da nima številke, ampak vendar še svoje ime. Nekteri ima še celo pri „chefu" naslov „gospod", tak je navadno ali stareji ali zmožueji, to jesposobueji za namen pisarne: kolikor gre naglo kar mogoče veliko zaslužiti. Delo njegovo je večidel prepisovanje, za ktero je pa odgovoren le svojemu gospodu, ne drugim. Pri tem se mu papirja nič škoda ne zdi, ker ne piše na svojega, tudi bo njegov prepis težko tako popolen, da bi šel kar lahko v tisek; tega tudi treba ni, ker uradi, za ktere je namenjen, tudi ne pišejo tako, da bi se za Ujimi kar lahko tiskalo. Razen Bvojimu gospodu služi še drugim ljudem, ki imajo s sodnijami in uradi opraviti, pa se boje advokatov in notarjev misle, da bo „gospod šribar' bolje opravil. To se pa godi le zunaj pisarne in se imenuje „zakotno pisarstvo (win-kelschreiberei)'. Koristno je to le v tem obziru, ker pripravi lahkoverne ljudi do prepričanja, da je vendar ne le bolje, marveč tudi ceneje ui v odvetniško ali bilježniško pisarno g pismi, tožbami, pritožbami in prošnjami. Cesarski uradi vsi tako zakotno pisarstvo pisano gledajo in velikokrat je tak pisar kriv, če se
hujskanja in vednih razprtij v Italiji. Krona izgubila je sicer krasno deželo, ali kakor mi reč premišljujemo, bilo je prav, da se iz domačije odpravi gad, naj si bodo barve na njegovem površji še tako lepe iu mične. Italija je odsekana od nas in doslej še nikdo za njo m plakal, najmanj pa uaša vojska, ki je taborila tamo kakor mej najbolj razgrizenimi sovraži.
Po sk enitvi praškega miru mislil je vsa-kedo, da nastane sedaj mr z Italijo za zmiraj. Veterani „mlade" Italije so se vzradostili zapa-zivši zjedinjeuo Italijo. A tudi med glavarii obeh sosednjih držav nastal je kmalu lep spo razum, — da, Viktor Emanu> 1, kralj slabega spomina, obiskal je že I. 1873 dunaj-ko svetovno razstavo. Naposled pa se |e odločil tudi naš cesar prepričavsi se dobrega Bporazum-Ijenja in otrjenega miru, stop ti na m hvaležno ozemlje. Takrat pozdravljali so ga Italijani z radostnimi vskliki, iu kdor do one dobe ni veroval zvestobi gorkokrvuih naših sosedov, takrat se je tega lahko prepr čal.
Ali gotovo je, da tudi ta vernost, dokazana po tako odločnih zuamenjih, je splavala po vodi. V avstrijski državi dobila sta se dva mesta, Trst in Trentin, kjer prebivajo še „ne-zjedinjeni bratje" iu od nedavno sem počela je v ždah avstrijsk h Italijanov kr1 prav burno vreti. Že lani trebilo j" bratske izjave „neze-dinjenih" v Trentiru krotiti z raznimi sredstvi; nedavno pa je obrnil Trst z odličnim sv< jun postopanjem na-se občno po/.oruost. Zuaki nezvestobe in deželne izdaje pojavljali so se v onih krajih, ali vse ustavoverne vlade so jih božale in podpirale na kvar Slovanom, ki prebivajo oudi med Italijani. Vlade te u-aavoverske hotele so si v tem osamelem življenju pridobiti metljo ali vsaj ujzdo za Slovane. Ali evo vam črne nehvaležuosti I Vsi ti dobrotvon, vsa odlikovanja so jim neznana; iz dež-le, ki jih vedno vabi in boža, obrnjene so jim vedno oči proti „zedinjeni domovini", in odtod toliko hujskanja in prepirov.
A kaj se dela v „zedinjeni domovini"? Premišljeno, kajti iz koristoljubja drla bolna vlada in še ubožueiši kralj na to, da se izvrši, kar je nameraval Oaribaldi. Da, kralj odlikuje, občuje prijateljsko in objema starega voditelja revolucije. GaribaHi sestavlja „demokratično ligo", Garibaldi izdaja manifeste Italijanom.
Garibaldi proglaša narodno neodvisnost, on tolaži te, katere je „zapustila sreča ', on hoče dati pravici samostojnost; odločno si dovoljuje upirati se naravuost vladi, govoreč: Dokler nas pustite v miru opravljati naše započeto delo, dotlej naša sredstva ne bodo silna; ali stavite se nam v bran in mi bodemo vedtli svojim uameram z orožjem v roki pridobiti postavnost.
Ali vlada molči, kralj odide iz dežele, in Gar baldi sprejema tržaško deputacijo ,,uezje-dinjenih bratov" v slavnem zaslišanji. Razgovor njegov z deputati avstrijskimi je bil baje zelo prijazen, izjavil je odkritosrčno sočutje Istrijanom, „katere je uedavno porobila avstrijska soldateska"; proglasil je, da ni Italijan, kedor nema srca ze „irredente" (nezjedinjene), da on „naj vel.a kar hoče vse žrtvuje za njihovo reč." V milosti razpusti deputacijo ter spisuje listine za zbiranje denarja zaradi naprave enega milijona pušek, da oboroži narod, ter mu pomore k zadobljenju pravic, in progla-šuje, da skoro nastane čas resnim in podvzet-nim činom.
Tržaško deputacijo „nezjedinjenih bratov" sprejel je Garibaldi dne 24. aprila, tedaj na dan, ko so se vsi ostali narodi avstrijski poklanjali svojemu vladarju. Zastonj tudi iščemo med deputacijami prišlimi onega dne ns Duuaj ime italijansko. Ti ljubčeki in prijatelji ustavo-»ernih vlad podali so se raje v Rim k staremu revolucijarnemu generalu.
Ni treba daljših razkladanj, razmere sedaj osnovane pojasnujejo do cela. kamo meri ustanova , demokratične lige" oziroma „nezjedinjenih bratov." Molčanje italijauske vlade k takemu počenjanju razlagamo si lahko, kajti vlada, ki je navstala iz revolucije, ne hode delala skaze revolucionarnim Bilam dsobito, če so namenjene na tuje predmete. Bratje hote k bratom Avstrijsko-Ogrska ima ua Balkanu dosta posla, čas revoluciji je toraj jako prijazen. Italijanski „sirocco" veje tedaj zopet po domovini avstrijski.
Ne moremo tajiti, da je stan reči ozbilj-nejši, nrgo bi biti mogel. Ko bi bila avstrijska vlada ob svojem času ukrepila se ter zbrala okoli sebe slovanski ž.velj na obrežji adrijan-I škrga morja, — danes bi bilo vse napenjanje , nezjedinjenih'' zastonj, njihove namere raz-
kaka reč zavleče ali celo neugodno izteče za „stranko'1. — Pri vsem svojem obiluein in muogostranskem opravilu tak p sur (z malimi izjemami) ue pride z golim zaslužkom od peresa do količkaj brezskrbnega življenja, zato še tudi s sivimi lasmi in |po 50letni službi teka v pisarno, mirt ga ne dobi v pokoji, nego mu pero vzame z rok, in ko je pri sv. Krištofu, se ga spominjajo le njegovi bivši sodelavci, svet ne. Marsikterega pa smrt najde tudi kje drugje, ker stradanje in nestanovitno življenje ni posebno ugodno za to, da bi človek včakal visoko starost. Če pa vendar kteri pride do kacega premoženja, trdijo hudobni ljudje, da si ga po pravici ni pridobil. Spoštovanje vživa največe od kmetiškega stanu, ker kmetu je vsak „doktor", kogar v pisarn<ci 8 peresom v roki vidi — posebno še, če se kolikor mogoče zadere nad niim.
2. Zavarovalni agent (musca mo-lesta). Naredi sc \ečidel tako, kakor je bilo o privatnem uradniku sploh rečeno, zato je tudi Bkoro vsega zmožen. Ta stroka je „refu-g uui piccatorum" vseh stanov, vendar s tem ue bodi rečeno, da bi bila le za sleparje, ker skušnja uči, da je med takimi agenti marsikteri tudi res pošten, tako da sam verjame to, kar
drugim obeta. Njegova misel je ta, da se vsaka škoda popraviti, vsaka rana zaceliti da z denarjem, zato ti obeta denar za smrt, za starost, za nesrečo po bolezni, toči, ognji - sploh za vse, kar se ti more pripetit', dokler si živ, in še celo po smrti. Ker je pa človeštvo še dandanes, to je proti koncu 19 stoletja, še zmiraj tako trde glave, da ga je le težko prepr.čati, kako dobro bi bilo za nj, če bi zavaroval sebe, ženo, otroke, konje, vole, krave, osle, prešiče, mačke, miši — sploh vse, kar je in ima, zoper ogenj, točo, smrt, drživljenje itd. ter znosil vse, kar ima, za „premije" v zavarovalnice, je treba mu posebnega daru zgovornosti, da sam sebi naredi kaj „premije", društvu pa pridobi novih zavarovancev, kterih bi društvo imelo najrajše toliko, kolkor je ljudi na svetu. Zgovornost njegova je res čudovita, če le nisi za resnico popolnoma gluh, te bo prepričal, da društvo, za ktero dela, ni nič druzega ko družba usmiljenih bratov, kteri «svoje premoženje želd razdeliti med nesrečne ¡ljudi; dobička ne išče nobeden, Bog varuj! Tudi on je le misijonar, kteremu se smiliš, ker nisi še prišel do spoznanja, kako brez skrbi boš živel potem, ko boš zavarovan; morda te bo celo prepričal, da brez „police" na živ-
bile bi se Da vedni udanosti slovanskih Brc. Tako pa moramo sedaj mirnim a resno-žalost-nim srcem gledati v bodočnost, ter ugibati, kamo
zažene vihar adrijanske valove.
,Čech."
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 12. maja.
Povsod se že pripravljajo za prihodnje volitve v državni zbor, samo mi Slovenci Se spimo. Nedavno je „fortschrittsklub" podal svoje poročilo, in onih 112 poslancev, ki so glasovali zoper berlinsko nagodbo, izdali bo program za volitve. Zdaj je objavil tak program tudi klub levice. Ta klub šteje kakih 25 poslancev in se odlikuje s tem, da zmirom z vlado glasuje. K temu klubu spadajo Dežman, Hočevar in dr. Zupan, kar je pač prav naravno, ker so le z vladno pomočjo voljeni. Sploh je zanimivo, da nobeden kranjskih nemškutarskih poslancev ne spada k takozvani „reformpartei", to je stranka tistih nemških poslaiicev, ki so v nasprotji z ministerstvom. To nam daje nekak migljaj, kako se moramo pri [prihodnjih volitvah ravnati: mi se moramo, če mogoče z „reformpartei" zvezati zoper vlado, ker so naši nemškutarji vsi pri vladni stranki. Omeniti moramo še, da skoro vsi nemški listi, izjemoma uradnih in poluradnih, ostro napadajo ta klub levice, pri kterem so Dežman, Hočevar, Zupan, Tomažuk itd.; za to se je nadejati, da bodo kandidature takih ministerskih poslancev spodbjali.
Iz programa, ki ga je izdal klub levice, razvidimo, da hoče vse pri starem pustiti, da nema nič zoper sedanjo osnovo dellgacij, da AndrasBya v vseh rečeh podpira. Tudi pravijo ti možje, da bodo češke poslance z veseljem pozdravili, kedar pridejo v državni zbor itd.
Čudno je vsakako, kako se nekdajni ustavoverci za ¿e£iko prijateljstvo trgajo. Vlada hoče Čehe k sebi privabiti, klub levice jim ponuja svojo bratovsko (?) roko, onih 112, ki Be imenujejo „reformparthei", zopet pravijo, da le oni imajo resnično trce in voljo. Čehom vstrezati, pravna stranka pa bo Čehe zopet reklamirala kot svoje stare prijatelje in za veznike. To je prav dobro znamenje!
Kako se vendar časi spreminjajo I Kako
so bili „ustavoverci" včasih edini v pobijanji čeških pritožb; danes se pa tepejo za češko prijateljstvo!
Za nas Slovane najbolj ugoden pa je razpor med vlado in med takozvano „reform parthei". Ta razpor je tako globok, da slovanski poslanci lahko prejšnjo ustavoverno stranko popolnoma zdrobi, ako bodo znali politično postopati in dobro manevrirati.
Naši »lovciiski poslanci bodo se ve da v prvi vrsti morali složno postopati s češkimi zastopuiki, ako ti v zbor pridejo, češki in slovenski poslanci bodo potem že videl', ali jim bolje kaže, podpirati vlado zoper „re-ormparthei", ali pa zvezati 6e s to stranko zoper ministerstvo. Za sedaj ni nikomur verjeti in zaupati; zdaj pred volitvami so vsi sladki, zdaj obeta vlada, zdaj obetajo nemškoliberalci, zdaj se sladka klub levice Čehom, čeravno je zmirom zoper nje glasoval. Takim obljubam ni preveč verovati; mi bomo podpirali in volili le naše narodue slovenske poslance, ua ktere se smemo zanašati, in pobijali tako kamškega Seidla, ki spada k „reformparthei1' kakor Dežmane, Hočevarje, Zupane in Wink-lerje, ki spadajo k vladni stranki.
Le ako bi nam „reformparthei" zanaprej obljubila, da nam hoče te in te koncesije dati, in ako bi nas podpirala zoper nemškutarje, ki spadajo k vladni stranki, le potem bi morda kazalo, zvezati se z njo. Za to kličemo našim voditeljem: pozor!
V državnem zboru so pretresa vali postavo, da bi se ruska meja zavolj živinske kuge zaprla. Ta udarec je namenjen zoper Rus jo, ker ona ne bo mogla več živine k nam prodajati. Tudi Bismark je nedavno našo mejo zaprl zavolj kuge, čeravno je nismo skoraj nič imeli; menda na prošnjo nemških živinorejcev Dunajska poslanca Krona wetter in Steu-del sta glasovala zoper postavo, ker se po pravici bojita, da se bo meso na Dunaji vslec tega podražio, pa njuni ugovori niso obve Ijali, čeravno je eden celo z ustajo žugal, če se bo meso podražio. Prav je, da se enkrat tudi za kmeta kaj stori, in za kmeta je dobro če cena živine poskoč", kar se bo vsakako zgo dilo, če se ruska meja zapre.
Čudno zares, da je enkrat ena stvar zoper voljo Dunajčanov obveljala.
Čehi se za volitve že močno pripravljajo. Občno mnenje je tako, da ue pojdtjo v državni zbor, dokler za trdno ne zvedo, da se jim dajo koncesije, vsled kterih bo njih narodnost pred germanizacijo zagrajena. K1 a u d y in dr. Eduard Gregr sta bila izključena iz češkega kluba, ker sta govorila za to, da naj Čehi brezpogojno stopijo v državno zbornico.
Žalostno je pri vsem tem, da se uas Slovencev nihče ne spominja. Nihče se ne zmeni za naše volitve, niti mi sami ne; in tudi nam neče nihče nič obljubiti. Ko bi bili tudi mi zogibali se državnega zbora, morda bi nam zdaj kaj obljubili za ustop ; tako pa si mislijo: saj Slovenci tako radi pridejo, čemu jim bomo kake koncesije delali 1" Včasih je le dobro, če človek trmasto glavo pokaže. O nas milijo, da nas imajo že v žepu, in da je naša opozicija toliko ko vničena. Poslednji čas bi bi bil, da se malo po konci spnemo, in da zakličemo: tudi mi hočemo živeti!
V nanje države, V nemškem državnem zboru je zopet Bismark enega dobro zlasal, namreč liberalnega kričača, juda Laskerja. Ta je namreč govoril za svobodno kupčijo in zoper kmetovalce. Bismark mu je pa po svoji robati navadi domu posvetil. Liberalna stranka v Berlinu je vsa razpršena in se bo menda čisto zdrobila; eni bodo potegnili z Bismarkom, kar so nekteri že storili, drugi bodo pa bežali v „fortschritts-klub."
Meja med 'ITureifo in Črnogoro
ae zdaj natanko meri.
Itusi še ue bodo šli iz R u m e 1 i j e , vlade so privolile, da še tam ostanejo.
O iiiltilistili se nič več ne sliši, dokaz, da j h je ruska vlada vstrašila s svojim energičnim postopanjem. Ker se je zvedelo, da aajveč nihilistov pride iz medicinske fakultete na petrogradski uviverzi , za to se bo ta fakulteta razpustila, in namesto nje se bo naredila vojaška zdravniška šola.
ljeuje ne moreš v nebesa. Sploh se ti vidi tako dobra in usmiljena duša, da misliš, da bo kar v žep segel ter ti pomolil vsaj par stotakov samo za to, da se s svojim podpisom storiš de ležaega vseh dobrot, ktere vživajo zavarovanci njegove družbe. Pa kaj! To je le pičel obris njegovih zmožnosti, če bo to bral, bo rekel: „no, ta človek, ki samo toliko ve o meni, bi 6i z zavarovaujem ne zaslužil za tobak". Zato ne bemo hodili za njim po teh njegovih potih, marveč ogledali si ga le še nekoliko od druge strani, v javuem življenji.
V tem se kolikor toliko „dela", ker je od njegove veljavnosti odvisno zelo tudi zaupanje do njegove „banke". Saj je pa tudi že po svojem naturelu nagnjen bolj k bahariji nego k: skromnosti, toraj bo rajše kazal več nego ima, kakor pa skrival kaj, kar ima. Pri ljudeh, ki ne žive ob zavarovalnicah, nima prav velike veljave, še polovico tega mu ne verjamejo, kar govori, in če se danes vozi v kočiji ali meče desetake in še debelji drobiž okrog sebe ter ima na sebi kilo zlata, pravijo ljudje: „saj to ne bo dolgo trajalo, ga bo kmalu minulo". In res uči skušnja, da večinoma ga kar naenkrat zmanjka in če ga pozneje kje vidiš, ni o nek danji krasoti in mogočnosti prav nič več na
njem, „banka" pa ima v letnem računu pri njem „k dobremu" veči ali manjši znesek, za kterega ne ona ne jud ne dú vinarja. Včasih mora zavoljo tega celó v temn co, čeravno ,banke" nimajo navade svojih služnikov po sodniji preganjati, ker so za svoje dobro ime iako skrbne in tudi vedó, da se z zaporom ae dá nič stresti s človeka, ki nič nima. Le malokteri 06tane trden na svojem mestu in takemu se posreči, da pride tudi v javnem življenji do kake veljave, v političnem pa ima tudi tu in tam kako besedo, kakor utegne priti celó v kakem društvu do odbornika itd. Tuse deli v narodnjaka in nemčurja. Prvi se kaže sam in po svojih podložnih, če jih ima, včas h jako koristnega zavoljo svoje zgovornosti i gibljivosti, kar oboje si je pridobil po svojem opravilu, ker ima mnogo občevati z ljudmi raznih stanov. Drugi, to je nemčur, je tujt ali renegat, toraj po vseh svojih lastnostih ua rodnosti kolikor toliko škodljiva žival, ne splača se, da bi ga še natančneje ogledovali.
Prej je bilo obtjega več v Ljubljani, ali kar se je doba tujega in domačega „švindeljna podrla, se tudi njegovo število izdatno zmanj jšuje.	(Dalje prih.)
Izvirni dopisi.
11, Celja („Kat. podp. društvo" —dva spreobrnjenca — volitev župana — slovesnosti o sreberni poroki.) Kakor se je v „Slov." naznanilo, obhajali smo dne 27. aprila prvi občni zbor novega „kat. podp. društva" v podporo privatne dekliške šole, za Celje in okolico pod vodstvom šolskih sester mariborskih. V društveni odbor ^o se izvolili sledeči gg.: J. Žičkar v načelnika, srenjski odborn k Fr. LipovSek v njegovega namestnika, g. Ferd. Majcen, mestni kapi. v tajnika, g. Fr. Krašovic pozlatar v blagajnika in srenjski svetovalec Karol Šah v odbornika. Po želji občnega zbora je odbor g. okr. glavarja naprosil, naj udiuost našega društva do presvitle ces. hiše presvitlemu cesarju naznani; enako je odbor po naročilu občn. zbora premil. knezoškofu izrekel prisrčno zahvalo za 10.000 gl., ktere so blagovolili odločiti za naše šolske sestre ter Njih prosil, da blagovolijo vsem udom in podpornikom društva pridobiti si apostolski blagoslov. — Društvo pridno napreduje; v celjskem mestu vsaj od začetka ni upati dosti pomoči; sedajšuji liberalni duh ni vgoden „samostanskim" šolam; tudi se ue spoljubi nekterim nunske šole podpirati rekoč: da „s tem, če to šolo podpiramo, škodujemo svoji, mestni dekliški šoli!" Naj jim bo Toda škodilo menda ne bo mestu, če toliko zapuščenih in zanemarjenih deklet nune prevzamejo v oskrbljevanje. Zauimivo je tudi to, da je naša „Zill. Ztg." na vso sapo raz-
trobila prepoved tega društva; ko pa par tednov pozneje vlada vendar društvo dovoli in se je obhajal že občni zbor društva — zdaj pa o tem vsem še vedno molči. Prav liberalno 1 še enkrat naj opomnim, da redni ud;e plačajo na leto (najmanje) po 2 gold., ustanovniki pa enkrat za vselej (vsaj) 40 gold. Bratje naši, podpirajte to blagodijao društvo z obilnim pristopom! —
Nedavno je bil v Celji v katoliško cerkev sprejet podpolkovnik in poveljnik 27. lovskega bataljona g. Herman van Akken, poprej pro-testaut, rojen v Pragi. Danes — 10. majnika
—	pa se nam je pridružil g. Jurij Daniel, brivec v Celji, poprej v grško-iztočni cerkvi, rojen v Szentes-u na Ogerskem. Da za njima sledijo še drugi!
— Pri včerajšnji volitvi celjskega župana je bil izvoljen zopet prejšnji župan g. dr. Ne-ckermann. Dobil je 14 glasov, 7 glasov pa g. Stepišnik in 2 dr. Higersperger.
Le nekoliko besedic še o cesarskih slovesnostih v Celji iu naši okolici. Slovesnosti so se začenjale na belo nedeljo, ko je čitalnica napravila „pevski večer" v vrtni sobani „pri zlatem levu". Velika sobana je bila napolnjena
—	razveselili so nas s svoj m prihodom naši sosedje iz Žalca, Laškega itd. — celjskih Nemcev pa si zastonj iskal po okusno okinčani sobani; čitalnični pevci, ki so se to pot prvo-krat pokazali javno na odru, so rešili pošteno svojo čast. Gunnazijalno podporno društvo je prejelo 20 gld. kakor čisti znesek te veselice-
—	Nemci so napravili na predvečer slavnostnega dne v gledališči, ktero je bilo okinčano 8 štirsk-mi in nemčurskimi zastavami, svojo slovesnost v pomoč mestnim ubožčekom. Šmi-klavški hrib je ves žarel v ognji, na vrhu pa so se daleč na okrog lesketale velike črke: F. J. E. Po gričih na okrog gorelo je mnogo kresov. Mesto se ni razsvetilo niti okinčalo svojih poslopij razen šolskega in gimn. poslopja, tudi godba ni svirala. V cerkvi bo Be obhajale oficijelne sv. maše; za temi se je pelo, govorilo in deklamovalo v nemškem, latinskem in slovenskem jeziku na gimnaziji — samo v v nemškem jeziku pa na mestnih šolah. — Tudi okoličanska šola ni zaostala. Vsadila se je pred šolo cesarska lipa; vsak učitelj, vsaka šolska sestra, vsak učenec in vsaka učenka — bo prinašali grudico, da lipico vsadijo. Popoldne pa so se vsi otroci peljali na prijazen hribček k načelniku šolskega Bveta, gosp. Ka-rolu Šahu, kamor je pris'o pozneje tudi še več drugih odličnih gostov. Otroci so veselo prepevali in rajali, učenke deklamovale in pred-našale mične zgodbice iz življenja Nju veličanstev, kar je starega moža, ki se je veselice vdeleževal, tako očaralo, da so mu solzice veselja razigrale v očesih. —
Domače novice.
V Ljubljani 13. maja.
(O „Slovenlevi" pravdi.) Omenili smo že. da se je državnemu pravdniku primerno zdelo, našega urednika gosp. Haderlapa tožiti zavoljo konfisciranega članka: „Dajte nam dela", o kterem gospod državni pravdnik trdi, da je hudodelstvo kalenja javuega miru. Pravda se bo pričela v četrtek 15. t. m. ob devetih zjutraj pred porotniki, zagovornik bo gosp. dr. Zamik. Ker imamo jako lahko vest, se nadjamo. da bodo porotniki našega vrednika enoglasno nekrivega spoznali.
(V ljubljanski čitalnici) se pričenja zdaj zopet novo življenje. Dobila je namreč novega gostilničarja gosp. Val. Grčarja, ki je bil že več let gostilničar pri Virantu. Ta je poprej
zelo zapuščene prostore čitalniloiine restavracije okusno priredel, kuhinja in klet ste prav dobri, o tem smo se že sami prepričali. S tem je vstreženo tukajšnjim in unanjim narodnjakom, ker je čitalnica naravno zbirališče obojim in se ne bo treba več po drugih gostilnicah potikati, kar se je zadnji čas godilo. Toraj vzlasti svoje unanje znance in prijatelje opom nimo na to premembo s pristavkom, da bota tudi vrt in kegljišče se kmalu odprla.
Poslanica.
Odgovor Juretu Cvajnarju, Martinu Košenini in Blažu Mraku iz Preske fare na .Poslano'-v , Slov. Narodu-- št 106 od 9. t. m.
Pač pravo je zadel gosp. Nikolaj Jamnik, ko je v svojem zadnjem „Poslanem" v istem listu trdil, da so v Preški fari nekteri, ki spravljajo naš lepi kraj pred svetom v slabo ime; če bi za to svojo trditev ne bil imel nobenih drugih dokazov, je eden najsijajne ših ravno Vaše „Poslano", na ktero morava kot poštena č oveka v brambo tako Burovo in po krivici napadenega velečastitega župnika gosp L. Aleša in za konstatiranje resnice pred svetom — to-le odgovoriti.
Nerazumljivo se nam zdi že to, kako da Vaša zlobnost loti Be gosp. župnika, ki vendar pri Vaši praski z gosp. Nikolajem Jamnikom imajo toliko opraviti, kakor Pilat v „veri". Kako li pritaknete njih k temu? Če se da to s čem razložiti, je morda edino to-le. Pes, kteremu stopiš na rep, šavsa na vse kraje okoli sebe in popade, kar more doseči z zobmi, če je to prav čisto nedolžna noga. To je tudi pri Vas, vsaj pri dveh, ktera naj bi rajše svoja nadepolna mladiča bolje strahovala, da bi potem ta ne morala tako mlada že samotnih sob v Križankih od znotraj ogledavati, in zakaj? To pove sodnijska obravnava od 7. t m., o kteri se je pokazalo, kako treba bi res bilo poredne fantaline in njihove vrle odgojitelje položiti tje, kamor take pokladajo , n. pr. na na Ogerskem neki še zdaj. Ali je mar čist za občino, če se mladiči njenih zastopnikov devljejo pod ključ, kaj ? In to se jim godi zavoljo surovosti proti gospod župniku, o ka koršnih ui daleč in na široko nč slišati, le našib „možakov" nadepolna mladež se ž njimi odlikuje I
Kdor je tako hudoben, mu tudi za resuico nič ni. Zato Vi trdite, da naš obče spoštovani vrli gosp. župnik za cerkev nič ne store , čeravno je na leto po 8 do 10 „ofrov". To je očitna laž na obojno stran, vsak človek vč, da so „ofri" navadno le po štirje, potem včasih še eden za gosp. kaplana, kterega nado-mestujejo zdaj gosp. Josip Marinko ; le enkrat je bi še eden za šomaštra, Vašega dobrega svetovalca. Kaki so ti „ofri", kaže resn ca, da je takrat izdal ves 6 — reci celih šest novih krajcarjev, od kterih je dal mežnar 4, ministranta pa vsak po enega. Kako morete o tem napadati gosp. župnika, ko Vam mora vendar dobro znauo biti, da pri „ofrih" nabrani denar preštevajo cerkveni ključarji in se potem zapisuje v knjigo cerkvenih računov, kteri se slednjič podajajo v pregled in potrjeuje ško-lijstvu I
Prav tako zlobno je natolcevanje gospoda župnika, da za cerkev nič ne store. Vedno in in vedno se napravlja in popravlja, kar treba in kar se more, prič o tem je zadosti. Ali naj pa morda gosp. župnik nam iz lastnega premoženja ozaljšajo cerkev, da bo taka, kakoršna je n. pr. šenklavška v Ljubljani ? Tega menda vendar ne bo nobeden pametni človek o nj h zahteval, da bi prvič imeli potrpljenje stakimj
ljudmi, kakor ste Vi, drugič pa nam še cerkev na svoje stroške vzdržavali.
v
Se bolj nesramna je daljna Vaša trditev, namreč ta, da gospod župnik v devetih letih niso nič novega napravili pri cerkvi. Kaj pa 4 veliki novi zvonovi, tako lepo vbraui, da jih daleč okrog ni takih ? Iies, da jih niso gosp. župnik sami plačali, tega še celo ljudje tako kratke pameti ne bodo zahtevali, kakor ste Vi tr je junaci, a velika zasluga je že to, da so jih oskrbeli ter potem z velikim trudom nabirali denar, da bo jih plačali; iu ker se je denar prepočasi skup stekal , vzeli so znesek za zadnji obrok na svoj račun na posodo pri ranjcem gosp. Jamniku , po domače Tosuiku, kteremu so ga potem vračali v mesečnih obrokih.
Slednjič dolž.te gospoda župnika , da sedeže v cerkvenih stolih Vam jein jo in potem drugim prodajajo. Kar je nama in veliko dru-gui znano, imajo gosp. župn k »krbeti za to, da se v cerkvi ne dnje puhu,šanje ; kdor to dela, ni za cerkev, toraj imajo gospod župnik popolnoma prav, če takim ljudem, ki motijo božjo službo, sedeže jemljo in jih dajo pobožnim, vendar se to ne zgodi nikdar brez tega, da bi prvi kupci ne dobili svojega denarja nazaj.
V	vsem napadu je pa vendar-le ena resnica in ta je: Če se pridrvi kak umazan klobučarji fantalin k gospodu župniku na dom ter tam surovo razsaja, da ga potisnejo skoz vrata, kar sme storiti vsak človek na svojem domu; vendar se to še nikdar ni zgodilo tako, da bi se bila zapodenemu kri cedila po obrazu, kakor Vi trije tiči trdite; gospod župnik pri tem le še premehko ravnajo s pobalini, marsikdo drugi bi ravnal drugače.
To je najin odgovor, ker se nama je zarad resnice potreben zdel. Velečastitemu gospodu župniku pa bi svetovala, naj takim ljudem za-maše usta po soduiji, k čemer imajo zdaj menda dosti vzroka.
V	Preski 10. maja 1879.
Jože Jarc, Andrej Žerovnik, cerkvena ključarja.
Loterijske številke 10. maja. Na Dunaju: 40, 73, 71, 76, 82. V Gradcu: 56, 80, GO. 5, 52.
Eksekutivne dražbe.
14. maja: 1. Lnnka iz Žerovnice, 1. Kraso-v;c iz Mlake. 1. Opeka iz Cirknice, 1. Musec iz Tevic, 1. Kovač iz Grahova, 1. Mik.še iz Cirknice,
1.	Škof iz Dolenje vasi, vsi v Logatcu. 2. Stem-bov iz Studenca, 1. Prim z Dolenjega Gola, 3. Kikclj in Japel iz lake vaši, 8. Jakopin s Škril,
2.	Jankovič iz Brezovice, 1. Pcternelj iz Žleba, 1. Novak iz Tacena, 1. Benko iz Verbljenja vsi v Ljubljani. Kodrič v Kostanjevici. 1. Ilerzog iz Loke in 1. Šmagolc iz Dol v Krškem, 3. Furlan s Slapa in 3. Predel iz Šturje v Vipavi. 3. Ker-nesec iz Rozalnice in 3. Sopšič iz Gradca v Metliki. 3. Stim iz Velesovega in 1. Zorman iz Kupe v Kranji.
p r i
avstrijskem cesarji,
(Gasthof zam Kaiser von Oesterreich.)
Sv. >*«*<ra ccsta ilev. ii. Itliy.ii
gtiiMlujc južne žclc/iiice,
je notranjo popolnem novo in okusno pripravljena, in priporoča svoje sobe po nizki ceni p. n. slav. potovalnemu občinstvu, sosebno prečastiti duhovščini za mnogobrojni obisk.	(2)
Restavracija je dobro oskrbljena, izvrstno
dolenjsko vino, dobro Auerjevo pivo, ceno kosilo in večerja je slav. občinstvu na razpolaganje.
J Baiovi nasledniki v jui.
Izdajatelj in odgovorni vredik Filip Haderlap.