List 47. Tečaj XXXIX. spodarske ? obrtniške narodne ' >f «r ï V Izhajajo vsako sredo po celi poli. 4 • A po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 kr. rt» ' i' r\ 1 Al 1 t % % ▼ -l à 4 •vMf;,; Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za cetrt leta 1 gold.; pošiljane P.ftln lf>t."i 4- crrJH £0 Irr r^nl lô+a 2 gold. ^ «ût-v* l^fo 1 ««rwl/1 QA 1™ '•J-*;. Ljubljani v sredo 23. novembra 1881 « Obseg: 1. dan januarija (prosinca) 1882. leta. Zveza obrtništva in kmetijstva Kostanjevica na Dolenjskem. (Dalje.) Druga beseda o novi Zdravilo zoper govejo kugo razred' t Mnogovrstne novice. Naši dop daj Novičar Mikiošieevega „Berila za osmi gimnazijaln Gospodarske stvari Zveza obrtništva in kmetijstva. dan januarija (prosinca) 1882. leta. Kaj neki pomeni ta dan, da nam ga y ,Novice" sta- Belgiji trikrat toliko i pridelkov přidělalo je poslednjih 30 let obrtništvo izdelkov apravi kak or kmetijstvo pa popřej šnj dvakrat več ta vijo na čelo današnjemu listu? teri naših bralcev. Belçij potem takem družim deželam pao res iz- bodo vprašali neka- gled obrtniške umetnije, vsem evropejskim državam ) Ta dan se bode namreč zaprla m ej a avstrijsko- sebno pa ministerstvom poljedelstva, obrtnij m kupe po s stva datj in gotovo bi brez koristi ne bilo, ako bi kandi-tacih ministerstev vsake dežele v Belgijo hodili ogerska proti Rusiji in nekdanjim turskim deželam tem pa se bode mahoma uvažanje goveje živine usta- \n prj ondašnjem ministerstvu „javnih del vilo in največ bodo prvi hip trpeli prebivalci dunajskega izobraževali u praktično mesta, da ne bodo dobivali potrebnega govejega mesa. Dunajska deželna vlada je zato uže za potrebno spoznala opozoriti mestno dunajsko gospósko. naj opomni kaže niti Belg nam s svojim izglednim gospodarstvom tudi kako se dá kmetijstvo na višo stopinjo povzdig v^vuvi.« «uu«jouv/ ^-uumvuxw, .."j mu $ njene štatistične številke so k 1 j ^ ^, o aa^uui vse imenitnejše živinske kupce, ki oskrbljujejo Dunaj z demo do naslednjega pravila: če hočemo kmetijsk s katerim pri govejo živino, da od kje drugod nadomestijo to, kar so dosedaj iz Ruskega, Rumunije itd. dobivali. Ob enem je pa deželna vlada dunajska poslala pridelke podvojiti to je 7 jih še enkrat toliko pridelati > kakor j - y — --------- ------ ---------- 1 ---je, Ull\iai *j\JAAK±v f--*---J--7 ' vsem c. kr. okrajnim glavarstvom spodnje-avstrijskim 8e dá, država spraviti v pravi red edaj moramo obrtniške izdelke potrojiti y to trikrat toliko napraviti jih, kakor sedaj. Le tako okrožnico, v kateri se nahaja sledeči stavek : Treba je pa tudi živinorejce po deželi opozoriti na postavo, ki v To je tedaj naša log y od katere hočemo danes govoriti, in jo na Avstrijo obrniti. Avstrija je država kmetijstva, zato se moramo pa prid domaće živinoreje prepoveduje vprihodnje uvažanje ruske in turske govedine; podučiti jih o koristi te na- v Avstriji "za kmetijstvo najbolj poganjati prave in tako neposreduje delovati na povzdigo domaće živinoreje in na to, da dohaja Ogerska je bogata žitnica za avstrijsko dr iz domaćih krajev mnogo se rnora na Ógerskem kmetijstvo , kar se dá zato živine na dunajski trg. Okrajnim glavarjem se je pa stopinjo povzdigniti y na višo še posebno zaukazalo, da osebno pritiskajo na posa- mezne živinorejce y ob uradnih dneh, ko več ljudi iz de- Med tem pa, ko se po skušnjah svobodné kupčij poljedelstvo skrbi, zanemarja se ploh obrtnija, zlasti žele v pisarnico dohaja in isto tako tudi posameznim pa se na kvar delà nekaterim, na pr. železništ s županom To pomeni napis temu članku Da se pa naše živinorejce velike pria me ja proti Rusij y Je tudi colnimi iziemarai • / davkom. y in dkorništ z neprimernim za pomembe, in za vse drug av na In med tem, ko so hoteli kmetijstvo na Ogerskem stopinjo povzdigniti, dali so se naselbini ukazi. višo strijske dežele. SI. ministerstvo kmetijstva je zategadel da bi se ondi kmetovavci še pomnožili uže davno zaukazalo deželnim vladam in kmetijskim družbám, naj gledajo na to5 da se povsod in kmalu po vzdigne živinoreja kolikor le mogoče, to je, da p o m ÍI A m 0 gOVejv/ mm A » • u v VMUV J V*M» "V VV/ »V .«..v. LLLliX IU LUitMi U-Clldilj <\ , uupuovtui [/w \J\JA\J li.w J našim potřebám, temveč da se bode tudi lahko proda- ne ti ne ti ne morejo več žita kupiti, če je tudi dober živino tako. da ne bo zadostovala Kaj pa je následek vsemu temu? Žita obilo, pa malo kupca, ker domaći obrtniki delavci in tako si praznujejo, in za polovico dnine prikraj dpuščeni pa celó nič imajo malo denarj jala v drug velika mesta, posebno Dunaj itd Le na ta način, ako bode kmet pomnožil živino, pomnožilo se mu bode tudi premoženje kup » • mJ v ptuje dežele, na pr. v Belgijo se je obrt potrojila, tudi žita izpečati ne moremo, zakaj ondi so se vsled obrtnije kmetijski pridelki podvojil y zato n orej ci Zato ponavljamo še enkrat svoj klic: Pozor živi- pa tudi ne potrebujejô ptujega žita } XT Prusij1' in Tudi v Saksonij in na Bavarskem se je kmetijstvo z obrtnijo vred povzdignilo, zato tudi Avstrij ojih žitnih pridelkov v omenjene dežele po ne more •jati Česko ne potřebuje ogerskeg žita y ker tudi tukaj se kmetijski pridelki po bolj prebivajo; Gornještajarci, Korošci in Kranj nah veliko hitreje nasvetovala ki revni 9 ka povzdigujejo, kakor po hribih obrtnij ljudje teri žito iz Ogerskega dobivajo , in bi ga lahko se več dobili, ako bi njih ohrtnija bila na viši stopi obstojí v tem, da se čisti dohodek av- trijskih in ogerskih prog^ južne železnice po dolgost? tedaj imela obeh delo teh pro g loči Po tem računu lehaj uže vec let na prekucu železne obrtnij ? bo južna vred male želez milijon in 815.74 Potreba plaéati dohod 3 gold. tedaj rine s přikládám kar je pa veliko delati na to. da se kolik Ogerska dežela je pretekla leta težko svoje davke mogoče hitro posamezno dokaže čisti dohodek odrajtovala, kedar je imela slabo letino, pa tudi vprihodnj tak P ^HHPH^HHPH^^H^HH ker račun je na škodo državnemu zakladu jih bo ravno tako težko, če bo morala denar namesti in tedaj tudi na škodo deželam in njihovim davkopl žita v davkarijo nositi Kako si morejo tedaj kmetovalci, ki so zapustili brt- obrtnijo, zopet na noge pomagati? Oni se moraj čevalcein, ki imajo pravico do deleža te dohodári Pop mJ pet poprijeti z njo se pecan Galicij na Ogerskem skrbi gospodar sam za svoje potrebe in teká sam vse, Česar y prede 1879. znaša za eno leto poprečni stroški pa dohodek južne želez od 1877 do 36 milij 14 516.000 gold 235.000 >> napravlj se dand potřebuje za svojo obleko, sam szljá, sam svojo obute sam si po takem je čistega dohodka poprečno ...... 22 mil kakor v starih preteklih časih, krožnike in žlice y Pro* 281.000 gold si hišo da in pokr Na Českem si pomaga veliki posestnik zemljišč z olarij • * 7 z ga nj anj 7 sladkorij 7 in pečá obilo pridelaneg žita svojim brtniškim delavcem, in zdaj so ondi začeli južne železnice v Avstriji in na Ogerskem znašajo 2238*2 kilometrov , tedaj pride na 1 kilometer čistega dohodka 9955 gold. Ker so ogerske proge zopet oproščene dohodárine čisti dohodek a v s tri j sk i h prog. izračuna nam je tudi manjši posestniki po vaséh zedinjevati se in slad- Avstrijske Pro£e znašajo 1487-7 kilometrov, tedaj dona korne fabrike zidati si, da lože in v žlahneji obliki dalje pošiljati omenjeni obrtniji svoj bodo mogli svoje pridelke noge pomagati, in , in delavcem pri přiděláno žito za živež spečati. te skušnje zadostile , da bi se pri nas gona skrbi imamo, bu- sajo čistega dohodka 14 milij leto in 10 odstotkov dohodári in 810.053 gold na Bodo podarii prepričali, da nam more le umna obrtnij da jo varjemo in Južna železnica postavila je pa račun dohodárine s přikládám vred na ...... znašalo milij tedaj 481.005 gold 1 77 815.745 79 dimo in povzdigujemo, kolikor le moremo? Postavilo je tedaj přiklade Zívinozdravniška riovica. Zdravilo zoper govejo kugo. Zdravstvena komisija dunajska priporoča c. k. de želni vladi duna j ski Kali xylogenicum za izkušnj proti goveji za deželne zaklade, za okrajne in občinske přiklade v račun z le 334.740 gold. ali drugače rečeno s kornaj eno četrtinko postavnega davka! kug Malo znano zdravilo zoper celó Ako od poprečnega letnega dohodka južne že- . . . 36 milijonov 516.000 gold. neznano bolezen, po takem tudi od te novice nimamo pričakovati ozdravljenja bolne živine. leznice odštejemo dohodek skih železnic . oger- i 77 300 000 77 Narodno-gospođarskc stvari. ostane za avstrijske železnice dohodka . . . Ako sedaj od skupnih stroškov odštejemo stroške 29 milijonov 216.000 gold Zakaj južna železnica še zmerom ne plačuje ogerskih Prog dohodárine (davka) po avstrijskih deželah, 7 ostane za skozi katere se vozi? Ko so Rothschild in drugi bogatini pod jako do avstrijske proge stroškov . Tedaj je čistega dohodka na avstrijskih progah . . 11 77 461.000 9* 17 milijonov 755.000 gold brimi pogoji dobili pravico zidati železnico z Dunaj v 10°/ davka pa Trst je bilo po post določeno, da mora ta želez Ako temu znesku primer i milijon 775.000 gold. JLJ.OL} J KJ KJ l A.yJ fj\J U O t a v X J VAM) "JV/IM J/4 Ac^i^i nica od 1. 1880. naprej od dohodkov vožnine davek jamo oni po ključu južne % ^ . • 1 0 m • 1 xy I 1 • vi • • V • I • plačevati v drža blagajnico in pa deželam > skozi železnice izračunani ki katere se vozi. „Novice" so uže v prejšnjih listih po Wiener landw. Zeitg." povedale , da so se milijonarji znasa 77 481 050 79 južne železnice po hudem boji vendar plačevati dohodárino od železnic v Avstrij naprej , ohola Ogerska oprostila jih je pa do udali od > še za dr 1880. 10 let 294.495 97 1890. tega davka Sedaj pa je nastalo drugo važno vprašanje 66.523 97 liko? Postava veleva da majo od čistega dohodka po odbitih vseh stroških delniČarji plačevati na leto 10 361.018 gold. odstotkov dohodárin in sicer je esek te dohodárine poprečni dohodek zadnjih treh let. Tega pra vega zneska pa vladi ni bilo dosihmal mogoče najti zato, ker oprav ništvo južne železnice zanašaje se, da bode južna železnica gotovo še za 10 let oprošcena davka , ni natanko dobimo uže na samem dav-ku^pomanjkave .... Ce k temu znesku prište-jemo še pomanjkavo přiklad dobimo skupni znesek . . katerih ni južna železnica za leto 1880. plaćala. Na ta prav židovski način so se tedaj hoteli ognit milijonarji južne železnice postavnim in opravičenim tir-jatvam davkoplačevalcev ter še na dalje molzti vlado in oškodovati davkoplačevalce. Treba je tedaj, da jih državaisto tako sili, da spolnijo i preiskovala dohodkov. Ker tedaj po tej postavni poti svojo dolžnost, kakor to delà pri ubozem, od vsega sveta ni bilo mogoče izračunati dohodárine, moralo se je oprav- zapuščenem kmetu. Ako mora revni kmet plačevati od ništvo poslužiti ključa, ki ga je južna železnica sama svojih ubogih dohodkov davek, zakaj bi tega ne storili milijonarji z obilními svojimi dohodki. Prav je tedaj predg da juLiui juuaiji £á uuuuitui oTujnui uuuuuiv j • i i av jo tcuaj ^icuguvui u , ua je i nuuicjao< storilo sedanje ministerstvo, da ni oprostilo Še za 10 let sem porabil těsni prostor rajši i Andrej za južne železnice dohodárine, kakor je to storila ogerska veste pisava okorna, in da boljo slovenščino. Konfusionsrat, da se pristudi omika vlada, ki pač tudi nič nima zapravljati! Dežele: Dolnja nemu člověku zbog nesnažne posode najbolj Avstrija, Stajarska, Kranjska in Primorska pa mo jed? rajo biti hvaležne, da jim bode dobajalo od te železnice „Nedelcev"? Kako Vam ugaja ta slovenščina iz Andrejaševib vsako leto nekoliko tisoč goldinarjev za polaj čnnega bremena! dav §lov8tveae stvari. Brusa beseda o novi izdaji Miklosicevega >> Berila za osmi gimnazijalni razred" Poslal J. Navratil. (Konee.) prvih pospešiteljev njenih t. teh nove naše literature] mesto je pa neki Navratilov prevod: „Hoja Evgenijeva prek planinu dole tela čast (tu je ta izraz na svojem mestu!!) biti sprejetim v zbirko". tako čudno slovenščino pita K. svoje čitatelje ter vpije na videz ves srdit: „Kdo bi si mogel misliti izdatelj šolsk e da knjige tolikanj zgreši pot objektivne sodbe!" Ka kratko: s temi besedami očita neskromni K. meni „neskromnost". Da se je prof. Konfusionsrat utegnil potruditi in mojo izdavo primerjati prvi, pa se bil uveril ) da Je bil moj omenjeni prevod ž njim vred še več mojih spiskov) uže v Miklošičevi izdavi. Nekoliko mojih prevodov bilo je med njimi tudi n epodpisanih. Izpustil sem iz svoje izdave (iz znanega uzroka) sam rad vse svoje spiske — brez tréh (podpisanih), ki so ostali v njej iz MiklošiČeve izdaje. Kako rad bi bil izpustil še te tri, ter nadomestil z drugimi tujimi m boljimi f pa na žalost.... nisem smel > račil bi bil sicer mejo y t. preko- izpustil več nego polovico spiskov iz stare izdave, tako da se nova po pravici menda ne bi smela več imenovati: ,,druga izdava Miklosicevega Berila". Opravicuje pa moje ravnanje tudi vzgled ? ki mi ga daj ala slavna pisatelja dajatelja , in „slovenskih beril a s ta iz- katerima ni očital zato „neskromnosti"' do zdaj še živ krst. Oba sta zdaj po svojih zaslugah v i- teza; zoveta se: dr. Fr. Miklošič pa dr. J. Blei- weis. ..Kolikor ljudi, toliko ěudi." Lahko, da mislijo nekateri tako kakor gosp. prof. Konfusionsrat; drugi so pa drugih misli in jako zadovoljni , da jim je kakega berila izdatelj pokazal tudi ka- svojo pisavo, da vidijo in sodijo oni (a ne on) kova je in koliko vel ja. j Je Ako mi očita li to „neskromnost"? bi bilo „neskromno" tako sedi c K. ravnanje, kakoršno ne bi smel nijeden „skladatelj" v „be- katero daje on, gosti nikake svoje skladbe. vendar se godi to često brez očitanja! Premda me pa g. K. kara strašno, da se v berilu slovensko slovstvo nalašc od u borne strani kaže", *) brusi mi vendar pod nos, zakaj nisem priobčil nikakega primera — Andrej aševe pisave [da si pravim, da je 20 let po smrti tega pesnika samouka dole tela dve izmed njegovih pesmi ča3t pesnik J. Gabr. Seidl]. ? da je poněmčil sloveči Gosp. K. sodi po tem, da je nemški pesnik umél Andrej aševe pesmi bolje ceniti nego jaz, ki velim v Naj se zahvalijo dotični pisatelji, kateri spadajo med * Pregre Se raj pesmi se poj o po tabernah > Nar huj pregrehe se godó (sic) Se nar več ob nedélah. Kdar se pa v cerkvi Bog česti Skoz petje 7no ž e b r a n j e Per takih tamkaj ajfra ni, Le smeli je in mermranje u * Postavite pa pred tacega člověka ist snažni posodi ; y kako mu bode v slast jed v lepi Vedel je to nemški pesnik ter postregel svoje rojake s tečno dušno hrano, podano jim v lepši posodi; opekel se pa ..lo- je slavni gosp giko prof Konfusionsrat s puhlo svojo phu „Si tacuisses, philo vešč , in po pravici smemo reci : s mansisses". Kdor je vešč latinski knjiž lovenski. Zato se pripeti jako lahko, da predrzen „neveščak* ? zato ni se t kateri hoče osméšiti koga drugega, — osmeši sebe. Tako se je zgodilo i našemu g. profesorju ,,klasičnih jezikov", ki se siromak (vzlasti zbog starega Eni ja in Naevija) ni utegnil pečati s starimi slovenskimi be- r i li ■■■■■■mhbhméhéhhéh za gimnazije On > maršrute" ki se je slep dělal moje vélike „gebundene y to je y glušil se nalašč ónega važnega zago vora mojega v dru gem predgovoru. ni zanemaril ondi moje druge manje (da rečem zopet po njegovo) „gebundene maršrute": „Držati se mi je bilo i pravopisa prejšnjega". — Na svoj duhoviti (židovsko-časni-karski) način blêde še nekaj , kakor da bi se bil jaz izneveril svojemu „prepricanju (( Da se ni K. bavil toliko z Enijem in Naevi- jem j pa bi bil zasledil morda takih zagovorov, kakor šen je mej (glede „pravopisa") tudi po drugih knjigah in to pri takih pisateljih , katerim se ne more kratko ni malo očitati > ,neznačajnost u Tako se zagovarja sloveči g. Danič ic (Vukjanec) v izvrstni svoji „Srbski moral, da sintaksi" („u Beogradu" 1858), zato ker je mu je smela knjiga samo na svet, po „državnem"' pravopisu rabiti zopet „debeli jer" itd. Tako toži tudi c. k. Terezijanske gimnazije ravnatelj dr. Al. Egger v predgovoru svojega nernškega be- da Je bil po rila (1880) za 4. razred srednjih šol , nisterskem ukazu dne 28. januarija 1880. leta št prisiljen („genotigt"), „das h in Wahl, wohl, der Wort- mi- 724 familie von rathen u. a. m. wieder lierzustellen, das seit zwôlf Jahren schon weggeblieben war, und manche Fremdwôrter mit C zu schreiben itd." — A nijeden razumnik ni zaměřil niti Srbu niti Nemcu. **) Vsem častitim dano o priliki y da književnikom bodi tedaj pove- neugodnosti je samo po • « • ♦ stara pisava („vert" namesto 91 vrt itd.) ostala še v u » drugi izdaji. Slavni gosp. dr. Miklošič uči še vedno, kakor je učil uže več let pred prvo izdajo istega „ Beda ima r tudi samoglasnikovo veljavo. Pa ni jaz objav- . 1865. Tam se čita tudi to, da je bil dr. Mi- rila se nisem izneveril poprejšnji svoji .,uverjenosti" ljeni vsled lastne izkušnje po „Novicah" uže (na 52. str.). y *) Iz prve Ahacljeve zbirke leta 1833. z bohoričico tiskane. **) Kajti jedro je b bolje in najbolje, g. prof. Konfusionsratu za to blago- To nam kažejo vzlasti nemške šolske knjige Pis. pravopis pa le lupina» : v dveh ne voljno presodbo! Pis. najdeš povse jednakega pravopisa Pis. klošic staro pisavo vzprijel v svoja b samo ato ker sr> se Da tedaj še premnogî spotikal nad ) Ljublj ano, s-i takoj pred ka m niški in košta n- mami vrli „ drugo ,,pése se ť (nm Kresa pis v d •y y t pesmimi ) ) kratko opombo daji ,,pe3mih", a vendar ,,pisto ni nedosledno: je prearl mesa novo pisavo. jevški grad, kjer pa ni naletel na nikakoršen uoor. kakor m naslov tem času je imela Kostanj evica gotovo uže mesta da at IS. str. vs dobit in tudi mestne pravice y kar Je utegniia „Pésma, Ci (ž.) S tem sem hotel predati: vse te tri ob like so slovenske; zarad lepoglasja pisal sem od svojega najvećega dobrotnika, omenjenega pésem ali po starem vojevode Beraarda, Siesto je bilo v 14. stoletji to- , da se v zgodovini pri vseh znamenitih do- liko vazuo rajsi , ,s pes mami :a nego „s pesmnni Ui daj jih godkih takoj za Kraajem in Kam nikom imenuje Ko mislih gledajo zdaj nekateri preveé na ,,železno dosled nost a y a premalo yy iepoglasj a y ki dostikrat v drugih jezikih) pravilo ob tla. Prav je tedaj pesmih" tudi vojevoda Rudolf IV., utemeljitelj Rudolfové mu, ki se je prvi zaôel namesto gospoda je na pr in „v pesmah", ,,s pesmimi" in „lepih pesem" in „lepih pesaii". Pri rabi vodi lepoglasje; samo ne kujmo, za Boga, ,s pssmami y> Ui V y Kranjske vojevoda kranjski imenovati, naredil odbe s Cesko, Goriško in drugimi, tudi (1364. 1.) dedne po<* sedaj ~---- r ---. . ----' .-----— v --- Avstriji pridruženimi deželami, morala so naj nas pa kraniska mesta priseci, da se hočejo po teh pogodbah mile sloven- sčine po ne potrebnem v lezj ravnati in med slednosti ni in ne more biti tudi sicer dovinskem berilu Zelezne do jednem temi mesti se poleg Ljubljane, y pa ni v nemškem Eggerjevem hišnem arhivu), v katerem obsega v dveh zvezkih nad 960 straní samo 140 strani) y a naše Kraoja in Kamnika imenuje tudi Kostanj e vica. Tudi ona je izdala posebno pismo (hrani se v cesarskem se zavezuje na omenjene ter a yy Pesnik" in „pevec u in y y Sang (,,varietas delectat") b o j e veljá, kakor : „Dich dedue pogodbe. Na pismu je pritisnen mestni pečat v nebarvanem vosku. Ta pečat ima vkrog ta-le opis Ker se je počela knjiga zbog Miklošičeve tedanje bolehnosti in več drugih sitnosti prepozno tiskati, moral sem dajati „imprimatur" mahom na vsak prvi ,Sigillum. Civitatis. De La a des tr o s (t)." Crke so lapidarske in obdane z ovijalnimi črtami. Poslednja y črka sedi) y y (ki morda ne spada neobhodno potrebno k beje obdana z vitico (nekakošnim oklepajem) in je na pečátu naslonjena na znotranjo stran. N a sredi pa posnetek; samo zato je ostalo v njej vec manjih tiskov- kaže pečat mestni zid z odprtimi okroglimi vrati in nad temi dva strešna vrha (Zinnen). Na vsakem konci zidú stolpa s cveterovoglenima ok- nih hib, ki si jih pa popravi lahko vsak dijak Hvala vam voljnosti gosp V se enkrat na resnični blag Neblagovolj K naj pa blagovoli vsaj zapisati ladene pa se dvigata enostropna noma in nad tema naprej moleći stresni vrhi (,,Asge- si za uhó Nekaj, Télemah, bode velévala lastna ti pamet/' *) Zinoengallerie" ) t Vse delo je pločnato in prav okorno. *) Po tem pečatu je soditi , da je bilo mesto v 14. stoletji z zidovjem in stolpi obdano toliko utrjeno, ## Grad so pa imeli pod vlado ter kolikor a b s- Ozir po domovini. Koštanje vica na Dolenjskem Zgodovinska crtica; spisal J. L. (Dalje.) buržanov v lasti Frankipani, veleslavna in imo- vita stara plemenita rodovina v Primorjiin na Kranjskem 1320.1-, za njimi gospodje Svibenjski Schar- c a v ui -v. A , «v» J " " * ~ . . ----j---------- fenberg) 1329. 1., naposled pa mogočni celjski grofje ki so imeli tu svoje oskrbnike, na pr. od 1388. Alberta pl. Kozijaka. 1406. Leta 1430. pa je izročil celjski grof Hermann poleg druzih gradov tudi ko Vojevoda Bernard bil je tudi velik pospešitelj gtanjevški grad avstrijskim voievodam, v katerih lastnini in prijatelj cerkvam in samostanom. On je bil ustanovil 1234. 1. tudi samostan Cistercijenzov v Kostanj e- (22. dné julija) potrdil vojevoda Friderik vici, in sicer v spomin zmage, katero si je bil pri- starejši mestne privilegije, in 28. dné julija istega leta je stalo , 1435. od gradu neodvisno me3to uže prej Mestu 7 v mu m mm a*m jula ^ v j t v X v^ ui j m A p i i dobil v boji zoper bamberškega škofa Eckberta in otai \jjOi ujvjouuu j/iitiiv^iju j J ' o — je vojevoda Friderik mlajši podělil Kostanj evici meranskega vojevodo. **) Samostan, kjer so živeli me- v namestilo kvare, storjene po sovražnikih in nepokor-nihi po pravilih sv. Bernarda, se je začetkoma ime- --------r_ ---------------- .v, ju « ~ v, v™ v, • ^ c* noval nemški „Frauen-Brunn" (Zu Unser Frauen-Brunn). Ustauovno piemo (latinsko) o tem samostanu je » V.AV UVVXJ-.ÍV jf ~ .--*-------—----T nežih (celjski grofje?), letoi sejem v nedeljo po sv. Vidu in 14 dni časa za pribežališče (E'reiungJ, to je, 14 pa datovano V se iz leta 1248. (1249). dni Kot po tem se je slehern lahko naselil v mestu, ako ga t/ _ a a 1 ft 1 á 1 med drugimi nahajajo: To maž, župnik pri sv. Križ i, O ton, župnik vMokronogu, Berto id, župnik v St. Jerneji, Engelbert (župnik ali graščak [?]) v Kostanj evici. Ali je bil ta samostan koj v tako velikánském slogu sezidan, kakor se nam še dandanes dobro obranjen kaže, ne vemo; verjetno je, kajti izvolil price se je vzprejelo). Ko so se vneli vojni prepiri celjskih grofov in avstrijskega vojevode Friderika V. > ki 80 4 leta (od 1440. 1444. vznemirjali izlasti slovenske dežele začeli so Celjski najprej v krški in kostanjevški okolici avstrijskim podložnikom nagajati. Celjskih grofov oskrbniki so jemali ljudem, spadajočim pod kostan- ----.—-—j— —, — tvíj^uv ju, ""j" i£j*jevško grajščino, živino in blagó, ter tepli jih. Cerkev si ga je bil v počivališče sam vojevoda Bernard (umrl v Bušeci vasi, nemški Buschendorf (Diibschen- ^ c\ c nf \ • * ^ • t . « i • i / ^ ^ . 1257. , ki je se svojo soprogo Juto tu pokopan bil. Bernardov naslednik je bil njegov sin Ulrik, dorf v Dimčevi zgodovini berem za Buschendorf y kajti kateri si je bil menda še stalno prisvoji! grad v druge vasi s cerkvijo z enako glasečim se imenom V mestu od kostanjeviških grašćakov ali kastelanov. Po Ul riko vi smrti (1269. 1.) prizadeval si je nje- teh krajih ni), so cisto oplenili cerkvene oprave Jurij Diraitz. gov brat Filip (poznejši očak oglejski), da bi si bil Na levem bregu Krke proti Malencom se v dnu prisvojil bratova posestva, katera je po Ulrikovi opo- Krke vidi V se dan danes zidovje. Po mojem mnenji je to zi- roki prevzel češki kralj Premisi Otoka r. Le-ta je dovje nekdanjih trdnjav, a g. Abram, kostanjevški naduči- , da je to zidoyje od kakovega jeza, ki je bránil přišel 1270. 1. na Kranjsko, vzel v prvém náskoku meni telj, zemljo trgati, češ, da začetkoma mesto ni stalo na otoku y da Po slovenskem převodu „Homerove odiséje tretji spev". Krka v se ni na oběh stranéh mesta tekla in je druge veje Pre vel V. K. (Glej v ** Val yy Zori 1 1876 na 82. str.) Pis. struga pozneje prekopala. Pis. Valvazor. Apfaltern, takratni vojvodski stotoik v Kostanje-viri, poročal je vojevodi, da je bil celjski grajski oskrbnik v Krškem vzel vojvodske brodove pri Cerk-ljah uže med potovanjem Friderika V. v Jeruzalem. Po 8klenjenem miru (1443. 1.) dobili so Celjski grofi Kostanj evico in jo obdržaii do 1456. 1., namreč do smrti poslednjega celjskega grofa Ulrika IL Potem so jo pa zopet dobili avstrijski deželni knezi, ki so grašcino oskrbovaii po svojih oskrbnikih, docim je mesto zaradi starih pravic svobodno bilo. Grad so si bili pozneje pridobili drugi lastniki. L. 1570. si ga je bil od deželnega kneza inenda kupil Ivan Bapt. Val vaz or, obristmaister ob slovenskih in hrvatskih mejah ter v Primorji. Za tem Valvazorjem so ga podedovali gospodje M o sco n in drugi in naposled ga je kupil kostanjevški samostan. (Val vaz or, po katerem smo to posneli, te letnice ne pové.) (Dalje prih.) Mnogovrstne novice. * Naseljencev v Ameriko je meseca oktobra iz Evrope došlo 3^.254. Od teh jih je bilo 18.283 Nemcev (z vštetimi Avstrij ci vred), 5113 Angležev, .^402 Irca, nadv4000 Škandinavcev, 2000 Lahov, 1357 Ško- tov, 930 Svicarjev, 600 Francozov in 200 Rusov, tedaj naj vec Nemcev išée živež v druzih deželah, Rusi osta-jajo pa zadovoljni najbolj domá. — Do 1. novembra je letos v Ameriko se uže izselilo 386.170 oseb iz Evrope, po tem za nad 100.0Q0 oseb vec, kakor v istem času lanskega leta. * Papirnata kolesa na železnicah vpeljujejo sedaj v Frankfurtu na Menu na Nemškem. Posebna komisija je po izkušnjah dokazala, da so ta kolesa dovolj trana, da zavoljo posebne elastične gibônosti se ne razpokajo inda ne provzročujejo onega nadležnega drdranja. Razen tega so pa še posebno dobra za električne železnice. Naši dopisi Marija-Zvezda pri Banjaluki v Bosni. (Konec.) — V zadnjem listu „Novic" priporočal sem naseljencem slovenskim Maglaj na Vrbasu za naselitev. Da bodo pa vsakemu znane vse okolišcine zemlje okoli Maglaja, hočem jih tu popisati. Zemlja je dobra, nosi v dobrih letinah 12—16 zrn, ako se količkaj setvi postreže. Stot-nik mi je pravil, da še nikjer ni videl tako lepe pšenice, kakoršna je bila pomladi na polju naselnikov. Nek naselnik je poskusil tudi ajdo, in trdil je, da nikdar in nikjer še ni videl tako debele in lepe ajde, kakor je bila njegova. Vode tekoče pa ni v Maglaju; dobre pol ure zadaj je Vrbas precej globoko uže ; mline imamo na soparo ; vodnjaki z živo vodo se pa prav lahko kopljejo , in 3 sežnje globoke ne usihajo, tudi se ne kalé o deževju, kar sem sam videl to jesen, ko je 14 dni skoro neprestano deževalo, pa je bila voda v vodnjaku, kjer sem stanoval 10 dni, vedno čista in dobra; ako je vodnjak plitev, se vsuša se ve da, in ako ob stranéh ni dobro zadelan, se tudi kali in rumeni. Kamenje in pesek za zidanje se nahaja poldrugo uro od Maglaja, meČje kamenje tudi dobre pol ure proč. Les za drva dobiva se eno uro daleč v gori ali državni šumi (gozdu), kamor drži dozdaj slab pot, pa ga namerjajo kmalu popraviti. Tam se dobiva stari les zastonj , leži ga neki vse polno po tleh, ker Bošnjaci panjev niso nikoli domu vláčili, samo veje in vrhove, kar so mogli na konje na-tovoriti. Za novoposekano drevje se plačujejo neki soldi, nekako desetina vrednosti. To velja tudi o lesu za pod-strešja in enake zgrade. Pri Maglaju dobiva se lepa hraščina, ali smrek in jelk tukaj ni; tak le3 se pa dobiva pri Jajci, kjer se vsako deseto drevo plača, devet jih je zastonj , pa se zvalé v reko Vrbas, in v plavih jih dva člověka (za 4 gold, plače) pripeljeta do Maglaja, kjer se spravljajo domu. Apno se lahko dobiva, tudi lahko kuha; opeko bi bilo mogoče doma napraviti , pa pol ure proč je tudi na prodaj, po 15 gld. en tisoč; deske se dobivajo iz Gradiške po 19— 20 gld. 100 desek po 2 stara sežnja dolzih. Kraj je prijeten ter ima na dve strani gorice, ki so pripravne za vinsko trto. Službo božjo zdaj jaz tam opravljam, in bom, ako bi utegnil drugam oditi, skrbel za druzega duhovna. Posebno je še to precej vredno, da se dobiva tukaj zemlja čisto prosta in prazna brez turških kmetov, kateri kupcem povsod težko preglavico delajo. Zemlja je čista , sem ter tje raste kak glog ali trnje , kar pa se lahko in kmalu poruje; dobila bi se za gotov denar po 15 gold, bosanski dan (oralo) ali po 30 gold, avstrijski oral, ker se nekako po dva bosanska dana rajtata za 1 avstr. oral. Vzeti bi se moralo toliko zemlje, da bi se na nji napravil tudi travnik, katerih posebej tukaj ni. Detelja pa posebno dobro delà, ker so jo to leto v taki suši vendar po pětkrát sekli. Kar se tiče cene zemlje, imam dodati še to-le: Turčin, kateri ima svoje posestvo v Maglaju, in ki se bojí vojaške suknje , ponudil mi je svojo zemljo , 600 avstr. oralov, po prav nizki ceni; dobil bom od njega 1 avstr. oral vsaj za 23—25 gold.; ker je pa ta ceno znižal, bom lahko tudi druge pritiskal, ter dobil zemljo ne po 30, ampak gotovo po 25 gold.; dobra zemlja, ki se zamore kar s plugom obdelovati, gotovo cenejša biti ne more, zlasti taka ne, ki je čisto prosta brez kmetov; kaka gošča bi se uže še ceneje dobila; ali koliko bilo bi težave in muke ž njo, predno bi se iztrebila ! Kar se tiče top lote tukaj, je to dobro znamenje, da se ozimina seje do božiča; vláni so sejali še po sv. treh Kraljih, kar mi pričajo naselniki, pa je vse prav lepo rastlo ter najlepšo žetev obetalo, da je ni pokon-čala suša. Letos je bilo žegnansko nedeljo po planinah pac nekaj snega padlo, po ravnini pa ne; o vseh Svetih je zjutraj bila zemlja kaisor za pajčino debelo s sne-gom pobeljena, ki pa je v hipu zginil; zdaj imamo 10 dni prav prijetnih in toplih, da mi na oknu zjutraj ob 7. uri še ni bilo mraza nikoli nad 2 stopinji R. Zima je toraj tu v ravnini navadno kratka in mehka, po brdih in planinah je pa tudi drugačna in ostreja, kakor povsod na visocih mestih. Z Dunaja 22. nov. (Politične dogodbe.) Danes raz- glaša „Wien. Zeitung" imenovanje grofa Kal noky-a za ministra unanjih zadev in cesarske hiše ter predsednika skupnega ministerstva; najvažnejsi pomen tega imenovanja je v véliki politiki ta, da pomeni približanje naše države ruski, in kakor kaže prvi korak k ponov-ljenji zveze treh cesarjev, to je: mir; za našo notranjo politiko pa pomeni to imenovanje nov propad Andrassy a in ievičarjev — in novo vtrjenje desnice zborniške s Taaffe-o m. — Pripoveduje se zanesljivo , da je Andrassy na vse strani vrtal, da bi se bil spravil na od-ločivno spraznjeno mesto z „neomejeno" oblastjo — krona pa da je to brez premišljevanja odločno odrekla. Imenovanje 14 novih, odločno za „desnico" stojećih udov gospóske zbornice enako kaže, da levi-čarjem še ne zori grozdje! — Ako se nad to spomi-njamo hudega udarca, ki bo levicarje še dolgo pekel : imenovanje odločno konservativnega namestnika za Moravsko grofa Schonborn a, se lahko trdi, da ima se-danja vlada od zgoraj odločno podporo, in da njeni ko-rafci ne pusté dvoma , kakovi so njeni nameni. — Ali bo to postopanje ministerstva tudi uže kaj vpliva imelo na nasprotno mu armado uradnikev, ne verujem po se- danjih skušnjah, temvec mislim, da bo v ta namen treba druzih, v osebne živce uradnikov segajočih Činov, vsaj na stariše. To je sosebno v našem mestu živa potreba. Veteransko društvo je obhajalo danes god si nad tem ne bo treba glave beliti, samo da je resna svoje pokroviteljice presvitle cesarice Elizabete. Do-volja povedati jim, da jih država plačuje za državljane, poldne je bila maša pri sv. Ignaciji, zvečer pa bo ve- državnem zboru se pravo delo še ni pričelo, selica v gostilnici „Evropa". Posebno pri današnji slav-toda pripravlja se na vsa kola. Předložil je denarni mi- nosti je to, da ima društvo tudi godbo svojo, to je ve- nister proračun za 1882. leto, po katerem se kaže za teransko iz Ajéla (18 mož). zdaj okoli 22 milijonov primanjkljeja; pravni minister suplent (kranjski Slovenec) Tukajšnji gimnazijski Ivan Kos je dosegel předložil je nacrt kazenske postave. — Zborniške stranke na Dunaji doktorstvo filozofije. —Naša ,,č i tai- se pripravljajo na boj in levičarji so se v ta namen nična podružnica' združili moćno vsi v nov ima klub „Vereinigte Linke" 9 na- besedo. nocoj pri yy Zlati zvezdi" sproti se je pa nekaterim gospodom Hohenwartovega Ptuja 15. nov. Tukajšnja čitalnica priredi kluba potrebno zdelo za poslance nemških dežel osno- decembra t. 1. v spomin rojstvenega dneva slavneg TT O f 1 v\ rv ( v^ 4-nn rvA n lr I li i i U i/\ n/\ tví 11 «r> n 11 r« i i i lrirt /\rr vati nov „Centrumsklub", kateremu na čelu stoji knez Alf. Lichtenstein, ali prav za prav podpredsednik Lien- redom bâcher; gospodje si pričakujejo po poti lastnega kuba nerja. večji vspeh za različne Lienbacherjeve predloge , po- dr Franca P > i pes besedo" s sledečim vspo y Erzherzog Johann-Marsch" od Frica Wag HHIIHiBHHHHHHBHHi. Slavjanska ouvertura od Titl-a. sebno za njegov šolski predlog. Slovanskému značaju Strunám"', besede Preširnove, zbor yy vor. ostalega H. kluba bo to gotovo le na korist, — sklepi klubovi ne bodo sami kompromisi, temvec izraz pravih željá poslancev. Potp Mašek : Vošak ,,Slovan", J Ul 1 JL , , „Pri zibeli", Marth zbor u od 7. zbor Flotow Deklamacij Slavnostni go K Trsta 19. nov. V št. 46. „Novic" od 7. nov. je iz Borovniške obcine vstal iz groba nek dopisnik, kateri se skriva z ostjo proti meni obrnjeno — med od Ob d e 1 j S tockl Potpourri slavjanskih pesen u Začetek točno ob uri zvecer. enem se in praz uri zvecer. n. udom naznanja, da bode vsako ne-: „jour fix". Začetek vsakokrat ob Na obilno vdeležitev vabi *< 8 12 priproste kmete s podpisom K. Kakor vsekdar« tako odbor. Beljaške okolice na Koroškem. '{Koroški Slovenci se tudi sedaj skriva dopisnik hinavsko družim za hrbet in se devlje med priproste kmete — sam pa se daleko, iïl njih *oLe-) Časnik „Kârntner Volksstimme" je unidan daleko viáje domišljuje! Ta dopisnik si neko neutral- P^y kako grozno veliko stanejo ljudske šole na Koro- U u %t I V 1 17 1 1 i , • y « W 1 * I % da, da nost pripisuje da ne letajo previsoko nost ! ptićkom je treba perje striči, in to je dopisniku neutral- škem. Koliko da koristijo našim nemškim bratom > mi ni znano, to pa vem, da otroci naših Slovencev od njih tem dovelj ! Mogoče da! Prepričan pa sem, ko nimajo prav nobene koristi, če ne celó škode. Vsaj meni bi dobile njegove vrstice prostora!*; g. vrednik „Novic" tega dopisnika poznal, bi ne bile je v Beljaku pravil kmet, da njegov sin je dokončal Da se ie složno 81etno šoisko dobo , pa zdaj ne zna ne nemški ne slo- • I 1 • r^t • W 1 1 • t fl m « * volilo, je istina, iz sto) volilcev, jih trideset), zato, ker so mnogi dejalí: ko bi bilo drugej občine, ki ima okolo 500 (reci: pet-je prišlo na volišče komaj do 30 (reci venski. Sam skoro dovršiti šolo pa sem se prepričal, da otroci, ki so imeli , niso znaii „enKrai eno", se manj pa druzega iz računstva; nemški so brali, pa brez da enkrat u kaj bi šel y a ko je tu, pa ne. VAGjaXl . xvv; UL UUU Ul ---./ ----O --------- 7 --------------7 r Za te besede dopisunu ko- vsega razuma, slovensko materinščino so pa tolkli XT * 1 • 1 TT^v * « I 1 v 1 t mentara treba ni ! — Med družim dopisnik tudi pravi da so se volilci držali po zahtevi dopisnica ,,Edinosti 5 J0 bila y groza. Da prebivalcem taka šola ne ugaja in da z njo tudi zadovoljni niso, kaže to, da je krajni šol- ki je pa y kar se jez a ne z a h t e v a 1, poruvati osat. ski svèt na Bistrici prosil za učitelja slovenščine zmož-Kdor naše občinske raz- nega; ali uslišan ni bil, marveč Bistričani so dobili uči- vem spominjati, le priporočal nosti", ki ? pa dopisnika „Edi-nikakor ni v poštev jemal osebnosti, am- mere pozna, je koj vedel, kaj je želja telja, ki ne zna besedice slovenske. Največ pa vse to škoduje poduku v krščanskem nauku; ker se matenn- pak ostal popolno pri stvari! v saj nekaj je le tudi vstre- V V • scina tako zanemarja in zatira in se nemščina otroku v ženo njegovi želji, namreč to, da si odborniki niso iz- glavo ubija , pač tudi učenik veronauka ne more nič volili za župana tistega suroveža y ki zna vse s SVOJO opraviti. Tako se po naših slovenskih pokrajinah v penjo vladati, in to je za-nj dovolj ! Zeló veselilo me šolah prazna slam a mlati na slavo velenemštvu y bolje !le bode, ako bode sedaj polje , ki je dobro prepleto sadové rodilo in se uže zgoraj opisani osat, kateri vendar več ali manj še vedno v odboru ostal, ne bode še dalje kazal po svoji hinavščini lepo dišečim in tako ad majorem Germaniae gloriam". Naša mladina se to- materni jezik zatira Časnik raj me ne uci da se „Kárntner Volksstimme", ki take pritožbe tudi prinaša bi moral zavoljo takih krivic veliko huje obcini škodoval ! Toliko v pojasnilo bralcem „Novic". tako Janez Borštnik. Gorici 20 Dne 14. t. m tarešinstvo potrdilo p m J v mest pr. Res je malo y kakor sta zaropotala „Narod < zaropotati, na in „Slovenec". y koroški Slovenci smo premlačni y sami si pre- z a 1882 Stro ško Je preudarjenih 179 tisuč gold., dohodki bodo zna- šali okoli 170 ti3UČ, primanjkljeja bode tedaj 9000 gld > pomagamo. Dovje 4. nov. (Konec.) Pire o vožnji s kravami, voril. Ker kateri se pa pokrije brez posojila. svet je izvolilo staresinstvo dr s k i Vin mestni m je bila tu 12. t. stopnika v istem svetu voditelja deške mestne šole Na dalje je govoril je ravno o vožnji go- grajal je tukajšnjo navado, da ljudje živino za rogove vpregajo. To ni pametno, ker živina nima v Maurovicha in dr. rogeh največ močí, teinuč v prsih. Nasvetoval je ljudem, naj si raje omislijo jarme ali pa komate, kajti v takem vpreganji je živina bolj prosta in se lahko zavija, kakor je vozniku ljubo in drago, in kar je posebno po brego- m e s t s ol- ki teljski konferenciji so izvolili učitelji za svojega za- Ippavitz-a. Omenj učiteljska konferencij je udeležilo okoli 40 učitelj in učitelj y kako naj e med drugim tudi vprašanje , tudi zunaj šole nadzorovali in kako naj bi se upiivalo katere se silno važno. Od krave je govornik potem přešel bravnavala teletu. Tudi tega je na drobno opisal, kakoršno naj katero se ima obdržati za rejo. Kakoršne bi se učenci ono bode lastnosti imata bik in tudi tele krava, če sta dobra, take , po svojem # Odgovornost prepuščamo gospodu dopisniku, ker nain dni vzgojajo, je spôlu. naj ima tudi omenil, namreč na Kako se teleta precej prve razmere niso znane ; mislimo pa, da mora biti vsakemu pošte-nemu dopisniku na resnici največ ležeče. Vred. prvič, da se tele kolikrát spusti, da To ne- sesa. Drugič, da je krava privezana tri načine. precej h kravi priveže , ter se in tele prosto zraven nje y da a h ko sesa po svoji tretjič y da sta oba prosta in in druge živine locena in obvarovana. Ko volji, g. B. tako očrnen, naj mu v zadostilo povemo Čast. bral- s kako ograjo od cem; da g. Borštnik je uže 5. leto predsednik našega je gosp. govor- ,,bralnega društva", da je uže dostikrat javno nastopil 1 v\/\ rrrv/l ni i IM f? H f Zli* A ri û I Kl 1 A r»0 r? I I A r»l K A n D A rv i n i k v\ aU 1 t r» nik tako uže vsake baže goved nam opisal , povedal je in zategadel bil po razlienih časopisih toplo pohvaljen, še, kako naj se goveda krmijo. Naštel je gospod raz- daje ud cenilne komisije in močvirskega odbora in lično krmo, ter vso vrstil v dva delà, namrec v redilno sploh zaveden in napredoljuben mož, kar se kaže v nje- krmo in v tako, katera živini daje moč. Da se živina redi in ob enem tudi moč dobiva, naj se jej dajeobojne govern kmetovstvu, posebe pa še v njegovi ukaželjnosti ; poleg tega pa je odločno národen mož , ki ustmeno in krme Ne bi bilo pa prav 9 eno od obeh krm goveđi pismeno pospešuje slovenskega duha; napako pa ima polagati in potem redivnost in moc od nje zahtevati. mož, to je res, Kar je živini poleg živeža potrebno, ie tudi to, da naj ljuba ! Iz tega se da mu je nad vidi, kako vse resnica in pravica bode živina vedno Čedna in v zdravém zraku kajti nečednost in slabi zrak škodujeta zdravju. * In grdo je tisto obrekovanje! prav zato mislimo, da ga ne bo skelélo, če ne sedí v zdanjem obeinskem odboru, na čegar čelu za župana Ko je Pire tako o živini povedal ) kar Je na- je moz, ki še pisati ne zna, tako da se vsakdo čudi in meraval, povedal je še nekoliko o hie v i h, kakošni naj smeje y kdor vé, koliko druzih izsolanih in bistrih mož Kar se tiče gnoja, djal je gosp. govornik, bodo. je za eno str. n dobro, da ga imajo kar v hlevu y a da kaj Borovnica in okolica premore. Ud tacega odbora biti ni ravno posebna cast in prav umljivo je, da bi zdaj bi pa potem bilo, ko bi kaka živinska bolezen nastala? nekateri odborniki radi kaj plaćali, če bi koj smeli iz Ves gnoj bi ljudem nič ne kořistil, ker bi ga morali tega odbora stopiti da si tišti, ki imajo zakopati. Bolje bi toraj bilo , prostor, naredé dobra gnojišča. Tištim pa, ki nimajo prostora je se ve da boljše, da ga imajo kar v hlevu y kot pa da bi morali svet, ki bi morebiti tudi ne bil pri ležen drago plačevati. Povedal je tudi > kako naj se 1 « V v ravna z gnojem na goo)isci, za da se ne pokvari in vse polje dobre in koristne tvarine ne zgubi, temvec da jo obdrži. Ko je bilo tako vse dokončano, nasvetoval je gosp. govornik poslušalcem , naj berejo pridno k m e ti j s k e knjige in časopise, ter jih prav vneto spodbujal pridni, dobri in pošteni živinoreji. Povedal je tudi, da bode s prihodnjim letom za živinorejo bolje , ker bode ter y me ja proti Rusiji in Tur či ji za živino zap rta bode tako živina v ceni poskočila. In to bode ravno za kmeta silno dobro. Tako je g. Pire kot vri učitelj rešil svojo nalogo prav izvrstno in v splošno zadovoljnost poslušalcev. Ko-nečno so ga še nekateri vprašali zaradi nekaterih bolezni, na kar jim je tudi prav dobre svete dajal. Želeti bi bilo, da bi ta gospod prihodnje leto zopet přišel, in če bi bilo mogoče, za dalji čas, kot pa sedaj. Morebiti, da bi bila si. c. kr. kmetijska družba toliko dobra, da bi nam to željo izpolnila. H koncu zakličem v imenu vseh poslušalcev govorniku : Hvala lepa Vam, dobri gospod, za toliko vreden poduk ! Bog naj Vam dodeli, da bode Vaš govor povsod tako obilen sad obrodil, kot ga je tukaj, in da povsod, kjer boste predavali, imeli v primeri toliko po- slušalcev, kakor pri nas!* Fr. P. Jeg ljič. Borovniške Občine 20. nov. (V obrambo in za res- zadnji številki ijubih nam „Novic" pové nek nico. ) K. iz naše občine, da so naši občanje pri zadnji ob-činski volitvi složno volili in vrgli iz odbora , plevel in osat". prav tako, kakor je priporočal tukajšnji dopisnik Te besede so brez dvombe namerjene v ,,Edinosti". na Janeza Borštnika, posestnika na Dolji hiš. št. poleg Borovnice. Omenjana stvar je v kratkem taka: Borštnik, poprej vedno da O volitvi je prišlo tako, odbornik, ta čas ni bil izvoljen. To komaj pričakovano , po- osata ni več med priliko je K. naj brž od koga druzega navdahnen rabil in porodil oni dopisek češ , nami. more Da B. ni bil izvoljen v odbor, zato on nič ne y pač pa tišti, ki so volili ; kaj tacega se je uže boljšim možem prigodilo. Zavoljo tega pa g. Borštnik davno ni osât in Če bi bil, reči bi morali : Bog nam daj obilo tacega osata, potem bo uže boljše! In ker je bil * Zavoljo obilosti gradiva, ki ga „Novice" dobivaj o, ni jim bilo mogoče neokrajšanega poročila vrlega gosp. Jegljiča priobciti. Vred. Jan. Borštnika. *) Toliko v zasluženo zadostenje Ljubljane. (1888 ali pa fl 8SS?) Našim čitateljem je znano y da v zadnjem dežel- nem zboru kranjskem bil nasvetovan pa tudi sprejet predlog, naj se 6001etnica, kar je kranjska dežel a postala lastnina presvitle Habsburške rodovine slovesno obhaja. podporo temu predlogu je bilo rečeno y da je 27. decembra 1282. leta cesar Rudolf I. Habsburški v dr- žavnem zboru Augsburškem obema * + svojima sinovoma Albrehtu in Rudolfu Kranjsko deželo v fevd dal. Zato naj se 2 7. december leta 1882. izvoli kot isti dan, ko bi se slovesno obhajal spomin znamenite in jako vesele dogodbe, po kateri se je Kranja združila z rodbinskimi lastninami Habsburškimi. Res , da 27. december prihodnjega leta 1882. je spominski dan na zadiajenje Kranje z lastninami rod- Je bine Habsburžanov , al spomenik je le principijel-nega združenja, a ne uže dejanskega , kajti v držav- nem zboru 27. dne decembra 1. 1282. se je le v prin ci pu (načelu) po del it ev kranj ske dežele obema sinovoma vršila. Poleg te principijelne združbe pripoveduje nam pa zgodovina tudi o dejanskem združenji dežele kranjske z rodbinskimi lastninami preuzvišene dinastije Habs- se Je pa se burške. To faktično združenje vršilo 11. julija 1283. leta s tem, da so kranjski stanovi (in stanovi Slovenske pokrajine) zvestobo prisegli Habsburžanu A1 brehtu, potem ko mu je odstopil Ru dolf samovlado. **) Nikjer drugod ni duha ni sluha, ni sledu ni tirú o , da bi bili stanovi kranjski uže popřeje kako pri- tem sego storili obema bratoma. To Ltudi ni misliti z ozirom na takratne razmera in potne komunikacije, kajti med 2 7. decembrom 1. 1282. in pa 11. j ulij em 1283. leži le nekoliko mesecev. Po našem prepričanji je tedaj za to svečanost kot de že Ino svečanost vojvodine kranjske najprimernejši dan oni ko so stanovi kranjski, kot samostojni (avto-nomni) zastopniki kranjske dežele pred 600 leti sinu Habsburžana prisegli večno zvestobo in udanost svojo, tedaj ono leto drage volje v združbo stopili z lastninami Habsburške rodovine. * Ta dopis, kiJsmo ga od zanesljivega peresa přejeli smo morali skrajšati, ker nam je bil došel v enaki zadevi uže prej dopis iz Trsta in ker nam je prostora zmanjkalo. S tem mislimo je stvar dognana. Vred. ** Še natančneje poročilo o tej za našo deželo važni do- godbi prinese letošnji „Letopis" Matice slovenske. Pis. Nočemo tukaj nadalje n avaj a ti, da zgodovina Ljubljani, ter mu je pred nekimi leti podělil vitežki ukazuje slavnost preložiti na mesec julij leta 1883., križ Franc-Josipovega reda. Bil je gospod dr. Schiffer šoli kajti za to preložitev imamo se veé druzih oportuni- c. kr. profesor na tukajšnji kirurgićno medicinski j tetnih razlogov, katerih ne gre tukaj na drobno dokler ni 1. 1849. prestala; le še dva profesorja bivše naštevati, a to naj omenimo, da se nam posvetna slav- te šole živita, namreč dr. Schiffer in dr. Jan. Bleiweis. nost meseca decembra o božičnih praznikih uže Ce se komu na čast sme zapeti Biirger-Koseskijeva «nn-iiA«« — "—pesem: ,,0 vrlem možu' , sme se o dr. Schifferju z ozirom na njegove mnogoletne zasluge za bolno člo- zatega del neprilična zdi, ker ta teden obhaja cerkev in njo vsaka rodovina za se praznične dneve in taka neprilična svečanost kazala premalo dvorljivosti, ko bi veštvo: ta teden nadlegovali presvitlega cesarja s prošnjo , naj bi blagovolil osobno udeležiti se te svečanosti kranjske dežele. 77 Ko trombe Od leg 7 ko zvon doni m v spomin i Drugače pa je mogoče meseca julija 1883. abko svéráz- čanost res obhajati po celi deželi, vršile bi se lične ljudske veselice po deželi itd. itd. ob lepih dnevih novitev nj milega poletnega vremena. Zdaj pa še nekaj ! Leta 1883. dežela kranjska lahko ob enem ponosno obhaja še drugo patriotično svečanost. Takrat popolnoma obupali Kdor je enake vrednosti, Ga plača pesen, ne cekiu". Crnomlji snujejo požarno stražo. Za usta mo so podarili: Nadvojvoda Albrecht 30 gld. krajnska hranilnica 100 gld., minister grof Taaffe 25 gld r ni zbolj Bolezen tržaškega škofa mnsgn. Dobr il se zdravniki so nad ozdravljenjem njegovim bode namreč 200 let, kar je lepo število tudi kranjskih (p društvena beseda) ljubljanske čita!nice pre junakov s svojo krvijo se razodevalo zvestobo in udanost teklo nedeljo vršila se je vseskozi posebne hvale vredno naši junaci na Mnogobrojni društveniki, med njimi tudi preblagorodn do Habsburške hiše s tem da so 1683 i obzidji dunajském pripomogli k slavni zmagi nad kr ščanstvu zakletim sovražnikom Tur kom. Vse mesto je te dni pretresla strašna novica, da gospod deželni predsednik s dili so vsem točkam pazliiv ojo dr. Jan. Bleiweis vitez Tr ste niski ne varno Ravnikarj častito rodovino, sle-in izrazili svojo popolno zadovoljnosfc z burnim aplavsom. Častiti gospi Franja zbolel. Res je bilo plemenitega gospoda hudo pnjela deklamovalka, ka bolezen, pa dane3 moremo povedati veselo novico , m Antoni ja Svetkova 7 prva i*. ot izvrstua n se da hvaiujemo, da si je za dekla mu je odleglo in da je naj boljše u panj e, da nam milost macijo izbrala tako krasen predmet, kakor je pesem pepelnični noči", i druga kot jako priljubljena pevka ljivi Bog to drago in domovini nenadomestljivo življenje pripomogli ste izdatno k sijajnemu vspeh ohrani še dolgo dolgo let. zbor pel je dve novi skladbi V víva^v/ AVI»» £JKJ\JL J/V^i JV^ u r v uu i i oiviauui ^ pT VH ^uiu vauorvi uiuu uv Danes zboruje c. k. kmetijska družba; od našega Fr. Gerbica je velićasten zbor, ki mora navdu I^I^H^^Aloški Slovanski brodki od koietijskih podružnic je centralnemu odboru došlo v ob-ravnavo toliko predlogov, da jih temeljito rešiti bo poje, kakor smo ga skoro nemogoČe zavoljo pomanjkanja časa, kajti popo- bem si ostala kraj m^ . PHPHIPHP _ pp m u 7 ševati občinstvo, posebno, ako se tako precisno in krepk pri besedi drug u je nježna, i „V iju mila skladba od gosp ludne zboruje konjerejski odsek; drugi dan pa ima skladatelja Ant. Nedveda, posvećena pevskemu zboru či čebelarsko društvo svoj občni zbor. dopoldan- talničnemu, in je tako dopadla, da se je morala ponoviti, skem zborovanji sta bila zopet voljena: baron Karol Sploh radostni konstatiramo, da uže dolgo nismo slišali Wurzbach za predsednika, za tajnika pa dr. Janeza tako finega in ubranega petja, kakor v nedeljo na večer. Bleiweis vitez Trs teniski. Tudi ojaška godba ç^rala (Novo Šolsko leto v podkovski Šoli) se je pričelo ognjeno. Besedi sledil je přetekli ponedeljek. Oglasilo se je poleg 7 učencev za Med plesom iznenadi! nas je 7 koncertne komade prav ki je trajal čez polnoči. 3 hribolazec gosp. Franj li h j a god, ki jih podkovsko šolo mnogo učencev za živinozdravniško šolo Kadilnik s šopkom iz Kranjskega, iz Hrvatskega, iz Goriškega celó 2 šti- na solnčni strani pod Smarno goro, katero pendista, ki bi bili radi v to deželam jako koristno, 30 strani pokriva uže davno zimska odej na utrgal drugi let obstoječo šolo vstopili, al po novih šolskih naredbah posebno 1871. 1. morala je prenehati. upamo > da ljubljanskem gledišči so se igrale v ponde z a c a s n o Vodja te soie, gosp. dr. J. Bleiweis- doktor ljek tri slovenske burke: „Zapirajte vrata c 7 7-> uro in Trsteniški je zavoljo bolehnosti učence z podkov- GledišČe je 77 Kroj Fip ( vse prav dobro in gladko. izvzemši * . --.—.uuvu,. -—« ť—jv wilo še precej dobro obiskovano , ^y^^^o* skim učiteljem poklical k sebi ter jim razložil vredbo lože, katerih nemškutarski lastniki slovenske predstave polletnega podkovskega poduka in šoie veliko korist za po telefonu domá poslušajo —kakor je gosp. Kajzel učence same, kateri po dobro prestani preskušnji za- v svojem kupletu prav dobro pel. dobé pravico samostojnega podkovstva , pa tudi korist -------- za deželo, katera je na stotine kovačev že dobila po nji. (Sejm sv. OŠpete) je bil letos r.a vse strani tako živahen, da uže dolgo tacega ne pomnijo niti razni tr- Noviéar iz tujih in domaćih dežel. Dunaja. Delegaciji ste konČali svoje zboro- govci, niti živinokupci, niti krčmarji itd. vanje. Avstrijski je sklenil Schmerling z govorom brez Telegram 7) Novicam". Mnogozasluženega predsednika svojega dr. Fr. vseh političnih cinkov., povdarjaje le željo Schiffer ja, ki je praznoval včeraj svoj ôOletni dok- ohranil mir in znižali stroški uprave v Bosni. torski jubilej , je društvo kranjskih zdravnikov pri iz-rednem občnem zboru, h kateremu je prišlo mnogo zdravnikov tudi iz dežele, imenovalo prvim počastnim članom, ter mu izročilo od vseh zdravnikov podpisano adreso. lantu na slavo da bi se Dunaj 23. novembra. Pri Hohenivartovem klubu ostanejo Slovenci9 Dalma- Na večer pa je bil banket zdravnikov jubi tin ci Tiro Ici 7 Avstrijca , skupaj 40 poslancev. No v i zadnji svoji seji mu je pa mestni klub ima 24 udov. Zbornici so danes došli sklepi gosposke odbor podělil ča s tn o o b č a n s t v o ljubljanskega me3îa, zbornice glede skladanja cenilnih v ravnanj gozdnih mej ki ga je uže pred mnogimi leti sprejelo za svojega ob- in razdelitve skupnih zemljišč. Levičarji vlado interpe- Čana. Tudi cesar ni zabil zaslug premarljivega, posebno lirajoy zakaj je deželni banki dovolila izdati nove delnice, pa siromakom milega zdravnika, ki biva uže 45 let v preden o bile stare Čisto doplacane. Odgovorni vrednik: Aiojzi Majer .%«n> m Tisk in založba Blazïiifeovi nasledniki v Ljublj