GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. rELKFOH PISABHE: 4687 CJOBTLANDT. Knt«r«4 M Mcond-OUM llatUr, ScpUmlMr ti, 1903, at tho Post Offlet at Hew Tovk, K. Y„ nate th* Act of Con*reoi of M&rck S, 1879. TBLXFON FISA1NZ: 4*87 OOBTLANDT, NO. HO. — 6 TE V 140. NEW YORK, THURSDAY, JUNE 15, 1916. — ČETRTEK, 15. JUNIJA, 1916. VOLUME XXIV. LETNIK XXIV, Važno posvetovanje v Parizu. Vojna med Avstrijci in Lahi. V PARIZU SE JE ZAČELA GOSPODARSKA KON FERENCA ZAVEZNIKOV. — DELEGATE JE POZ DRAVIL FRANCOSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK. - VROČI BOJI PRI POSINI. — NOVA MARCONI JEVA IZNAJDBA. — BODOČI ITALJANSKI ZUNA NJI MINISTER BO NAJBRŽE ORLANDO. — KRALJ KONSTANTIN JE POBEGNIL IZ ATEN. — OBSTRE LJEVANJE GRŠKE OBALI. Boji na Zapadu. Angleži so osvojili nekoliko ozemlja pri VpresiL — Nemci pripomni o. — Pri Verdunu je položaj neizpremenjen. Paril, Francija, 14. junija. — Francoski ministrski r rcd°cdnik jc pozdravil danes delegate gospodarske kon-fereree zaveznikov. V svojem pozdravnem govoru je rekel med drugim tudi sledeče: Nam ni dovolj, da smo samo vojaško zvezani, am-j ink moramo imeti tudi močno gospodarsko in diplomatsko •/\ezn. NTa vsak način moramo zadobiti kontrolo nad sve-i vnirn trgom, naši izdelki morajo zavzemati prvo mesto. V tr<*o* skem oziru moramo hiti popolnoma neodvisni. prejšnjo konference zaveznikov so bile bolj aka-d«-milnega pomena, in delegati niso reprezentirali svojih vlad. r»ri sedanji konferenci bodo govorili delegati v imenu svojih vlad ter v imenu vlad sklepali razne kompromi-*<». D< legati so večinoma sami ministri in drugi visoki državniki. Kaj je pravzaprav glavni namen te konference, se I. zdij >e ni moglo dognati. Najbrže hočejo sestaviti na-«*«t, 1 ako bi se po vojni preprečilo nemško trgovino, oziroma na kakšen način bi se jo zamoglo zmanjšati. London, Anglija, 14. junija. — Avstralski delegat II ia poslali v boj pred Thiaumont, v katerem je padla več kot ena t retina dot lenega polka. "Na celi fronti so se vršili večji in manjši artilerijski boji, toda po ložaj je neizpremenjen". pravi Konvencija demokratov. I Čini ruske mornarice. Wilsonova popularnost. — Marshall bo zopet imenovan za podpredsednika. — Wilsonov govor v Washingtonu. po v da nji vojni voditi gospodarsko vojno. Nobena komhi- ino<"'no Poročilo francoskega povelj i* __... ,. stva. —"Drugega ni. kar bi bilo nncija držav ne more Nemčije bojkotirati. V|v<|na Ti.dust'i jski razvoj Nemči je ie bil v widniih štiride- Rariin vPm;.i;n i4 _ ijski razvoj Nemčije je bil v zadnjih šilih letih hitrejši in večji kot pa industrijski razvoj Zdr. drznv. An*rl\ja je odvisna od prodaje svojih izdelkov. Zarjo bi bilo naravnost blazno, če bi se iznebiln tako dobrega odjemalca kot je Nemčija. Namesto sedanjega kozmopolitizma bo sledila po vof-111 no* a era nacionalizma in industrije. Ako Nemčija ne »in pre» zmagovalka, bo po preteku desetih lcl. Ne z n^/^m, pač pa s svojim gospodarstvom bo postala prva siln na svetu. Rim, Italija, 11. junija. — Vrhovno poveljstvo ita-1 jnn*l;e armade poroča: — Nn fionti pri Poni ni je napadel sovražnik veliko na-postojank in jih skttšal zavzeti, toda mi smo ga pognali na ki predsednik. Nekateri pravijo, da bo tudi Marconi član norega kabineta. Rim, Italija, 14. junija. — V tukajšnjih diplomatskih kr >gih se zatrjuje, da je grški kralj Konstantin pobegnil s svojim dvorom iz Aten ter da se je podal v fja-riso Ako tudi tam ne bo imel miru pred zavezniki, bo najbrž pobegnil v Bitolj, kjer bo naprosil centralni sili za var&tvo. Po Atenah se vrše neprenehoma velike demonstracije. Lju**st\o zvrača vso krivdo na bivšega ministrskega pred sečnik h Venizelosa, češ, da je on povzročil, da so zavladale na Grškem tako neznosne razmere. Sofija, Bolgarsko, 14. junija. — Včeraj je obstreljevalo Še^t sovražnih bojnih ladij ozemlje ob izlivu reke Mete. Ko so se nad ladjami pojavili štirje bolgarski zrakoplovi , ao se umaknile. Škoda, ki so jo povzročile, je le ma- Berlin, Nemčija. 14. junija. — Današnje uradno poročilo upniškega vojnega urada pripozna, da so angleške čete osvojile nekoliko ozemlja pred Ypresom. O včerajšnih bojih pred Verdn-liom nemSko poročilo nič ne omenja, pač pa navaja nekatere podrobnosti o bojih od 12. in 13. junija ; poročilo se g:lasi, da so vjeli r omenjenih bojih Ttirt Franeozov, med njimi 2»> častnikov, ter zaplenili večjo množino materijah). Pozor pošiljatelji denarja! V sled negotovega dostavljanja pošte, ki je namenjena iz Amerike v Avstrijo in Nemčijo ter narobe, sprejemamo denarne pošiljatve do preklica ie pod pogojem, DA SE VSLED VOJNE IZPLAČAJO MOGOČE Z ZAMUDO. DENAR NE BO V NOBENEM SLUČAJU IZGUBLJEN, ampak nastati za-morejo le zamude. Mi jamčimo za vsako denarno pošilj&tev toliko časa, da se izplača na določeni mu slov. Istot&ko nam jamčijo zanes ljive banke, s katerimi smo v zvezi pri pošiljanju denarja. i K. 5 c. 8 .00 | 120.... 17.40 10.. 1.00 | 130.... 18.86 15.. 2.35 t 140.... 28« 20.. 5.06 ! 100.... 21.75 25.. 5.80 | 150____ 23.28 80.. 4.50 | 170.... 34.65 M.. 5.25 | 180.... 36.10 40.. 5.55 | 100.... 37.66 45.. 5.75 1 200.... 35.00 «0.. T .40 | 250____ 8628 55.. 5.15 | 500.... 45.50 «0.. 8.86 | 550____ 60.76 <5.. 5.50 | 400---- 5800 TO.. 10.80 | 450.... 6B/-5 Tf.. 11.05 j BOO.... 73.88 •0.... 11.T5 t 500.... 67.00 55.. 13.60 1 TOO____ 101.60 M.. 18.20 | 800.... 118.06 100.. 1450 | 500.... 180.50 115.. 15.55 | 1000.... 142.30 K« r 55 sdaj en ■ danarjn ikoraj vsak dan manj »Jo, smo prta umiri računati pa najaorojiih enh ta bomo tudi mIimiiII po ajih. — Včacili aa bo iffodilo, do dobi oo-slonrik kaj rti, M po tadft kaj manj. Ual ▼odi por m kuMj« ta i ko dobi aaJnyatlr 1M ▼ pri mi on St. Louis, Mo.. 14. junija. — ** Amerikanizem, mir in prosperi-teta" je nekak ključ demokratične konvencije. Bivši newvorski jruverner Martin II. Cilvnn je kot začasni pred •»ednik otvoril narodno konvencijo in v svojem jrovorn povdarjal zasluge predsednika Wilsona. — Po slušalei >r> njegov «rovor burno aplavdirali. Celo \V. -I. Bryan, ki je zadnji čas zelo nasprotoval W i I -sonovi poliliki. se je strinjal v filvnnovim jrovorom. Pravijo, da ni bilo še na nobeni konvenciji tolike vzajemnosti in slojre. Vse se vrši v najlepšem redu : ii i kak epa prepira ali kaj slič-nerra. Predsednik Wilson je v svojem programu. khU-rega je prinesel na konvencijo vojni tajnik Baker, o-menil, da se naj delegati na kon: veneiji kolikor mogoče opibljejo napadov na republikanskega kandidata < ha r lesa E. Hughesa. Dalje je tudi omenil, da je s sedanjim popredsednikom popolnoma zadovoljen in da si dežela ne more želeti boljšega moža za to mesto. 8 tem je bilo pregovarjanje glede podpredsedniškega kandidata končano. V petek večer se bodo vršili ime-novalni govori, v soboto zjutraj bodo pa imenovali kandidata, katera bosi a popolnoma gotovo Wilson in Marshall. Washington, l>. <'.. 1-4. junija. Včeraj se je vršila v Washington!! velika "preparedness" parada, kateri je načeloval sam predsednik Wilson. Pred Washin»tonovim spomenikom se je zbralo 25,000 ljudi, katerim je Wilson govoril. V svojem govoru je zlasti udrihal po takozvanih nemških Amerikan-eih. "V Združenih državah se je pojavila velika nelojalnost", je re kel, "katero se mora pa zatreti." Temu je sledil bučen aplavz. "Ta nelojalnost se sicer ne opaža pri večini, temveč le pri majhni manjšini, toda kljub temu, da je majhna, je zelo nevarna. Ta manjšina pravi: "Napravi, kar mi zahtevamo, delaj v korist te in te dežele v inozemstvu; ako nočeš, se. bomo pa pri volitvah nad teboj maščevali." Izgube angl. mornarice. Glasom berlinskih statistik je Anglija že izgubila 130 različnih par-. nikov ali 600,000 ton. Berlin, Nemčija, 14. junija. — (Brezžično v Sayville). — Nemško časopisje je danes prineslo statistiko o izgubah angleške mornarice cd pričetka vojne. Iz teh statistik je razvidno, da je Anglija do pred velike morske bitke pri .lutlandu izgubila enajst bojnih ladij, petnajst križark, trideset torpednih rušil cev, dvajset podmorskih čolnov in veliko manjših parnikov. vseh skupai HO ali 460,000 ton. Zadnja pomorska bitka je pa te številke še povečala na 1:10 bojnih ladij, podmorskih čolnov, rnšilcev itd. ali približno 600,000 ton. TVKDKA FRANK 8AK8ER, 82 Cortlandt St., Mew York, N. T. Rojaki naročajte aaJ^H ■ K,v „> ■ ■ «2* , .. J 9P ,. -Mj .. . , - *. ' - ' • : Francozi so optimistični. Na parnikn "Ryndam" se je včeraj pripeljal v New York Henry Field, sin ameriškega maršala, ki se je zadnje mesece mudil v Franciji in Angliji. Ko se ga je vrašalo glede mnenja in razmer v teh dveh deželah je rekel: "Francozi so veliko bolj optimistični glede izida vojne kot An gleži. Francozi so prepričani, da bo konec vojne najkasneje v devetih mesecih in da bo zmaga zaveznikov. — Angleži so pa pesimi stični, toda kljub temu je v Londonu vee zabave kot pa v Parizu. Gledišča in hoteli so vedno napolnjeni. Pomanjkanje ne trpe ne v eni ne v drugi deželi, vendar draginja je velika, zlasti v Franciji, na "Glas Na- i pariških ulieah »e cel dan spre-dieralk vfhajajo ranjeni vojaki z obvezani ni glavami, rokami itd." Ruske ladje so potopile baje dvanajst nemških bojnih in trgovskih parnikov. — Podrobnosti še niso znane. Nykoping, švedska. 14. junija. Danes zjutraj je blizo švedske o-bali nek oddelek ruske mornarice, sestoječ se iz par rnšilcev in podmorskih čolnov, napadel trinajst nemških trgovskih parnikov, katere so spremljale nemške križai; ke in torpedni rušilci. Nemški ru-šilci in križarke so se razkropili na vse strani, trgovske ladje so pa bežale proti obali. Poroča se, da je bilo več trgovskih ladij potopljenih. Amsterdam, Nizozemsko. lf». junija. Berlinska admiraliteta je tozadevno izdala sledeče poročilo. "Tekom no/-i od 13. na 14. junija je bila m-inška pomožna kri žarka "Herzmann" napadena od štirih ruskih rušileev. Naši mor narji so se spustili v boj, kljub remu, da so bile sovražne ladje v premoči, toda končno je na parni-ku. vsled obstreljevanja, izbruh nil požar, nakar je eksplodiralo in kri/arka se je potopila. Poveljnik in ve«*ina moštva se je rešila". Kondanj, Dansko. 14. junija .— 'Dagejis Nyheder" imenuje sle-ieče nemške parnike, kateri so bili baje izgubljeni v tej bitki: — "Norma", "Umoelv"' "Arda". "Mecklenburg", "Issele", "Italia ", " Deterro *. " Weser"" Kon-sul Schultze* in "Algebra". London, Anglija. 14. junija. — Rnuterjevo poročilo iz Nvkopinga. Švedska, javlja, da je v tamošnjem pristanišču pristalo več čolnov nemških mornarjev, ki so se rešili s potopljenih ladij. —- Mornarji niso hoteli dati nikakih podrobno-stij o bitki. Tukaj se je slišalo skoro dve tiri veliko bobneje; najbrže je bilo to streljanje ruskih in nemških ladij. Rusi še niso dali nikakega tozadevnega poročila. r ' • ' . Eolonel Roosevelt nenadno obolel. Ko je včeraj kolonel Roosevelt pričakoval v pristanišču svojega sina in njegovo ženo, ki sta imela priti iz Južne Amerike, . junija. — Ministrski predsednik je ponudil Lloydu George-u sedanjemu muni-eijskemu ministru, mesto vojnega tajnika. Lloyd George je prosil, da se mu da par dni, da se bo premislil. Domneva se, da bo zdaj vojno in municijsko ministrstvo združeno v en urad. Železničarji. Pri veerajšni konferenci se ie nevarnost, da pride do splošne železniške stavke, še povečala, kajti zastopniki delaveev in ravnatelji železniških družb so včeraj nenadno prekinili sejo in se razšli, ne da bi dosegli kak sporazum. Kapitalisti nočejo na noben način vstreči delavcem glede osemurne-ga delavnika. Danes se bodo še enkrat sestali in to bo gotovo zadnjič. Zeppelin baje izgubljen. Amsterdam, Nizozemsko, 14. junija.— Nek časnikarski dopisni-kar poroča, da je vihar uničil pri Chatelineu, v južni Belgiji* nek zrakoplov Zeppelinovega -. '•• -'v.- Rusko ofenzivno prodiranje. Povsod zelo velike izgube. NEKATERA DUNAJSKA POROČILA NAZNANJA JO, DA SO IZGUBILI RUSI TRIKRAT VEČ VOJAKOV KAKOR PA AVSTRIJCI. — RUSI SO DOBILI SKORAJ VES VOJNI MATERIAL IZ AMERIKE. — AVSTRIJCI IN NEMCI SO ODBILI SEDEM RUSKIH NAPADOV. — POROČILO RU&KEGkA GENE RA.LNEGA ŠTABA. — V RUSIJI JE ZAČELO BAJE PRIMANJKOVATI MESA. — ČRNOVICE. London, Anglija, 34. junija. — Tukajšnja Reuter-]ova a Centura jo dobila iz Amsterdama poročilo, da so ruska poročila o številu avstrijskih jetnikov zelo preti-ratin. V sedanji ofenzivi so izgubili Rusi baje dvakrat ali trikrat toliko vojaštva kot pa Avstrijci in Nemci. Z Dunaja poročajo, da je skoraj ves vojni material, kater« ^a se poslužujejo Rusi, ameriškega izdelka, in da so s*a morali zolo drago plačati. Rosi so hili pri Baranoviču napadli desno krilo von Tlindenburgove armade, pa so se morali z velikimi izgubami umakniti. Dozdaj so Avstrijci in Nemci odbili že sedem vročih ruskih napadov. Petrograd, Rusija, 14. junija. — Vojno ministrstvo naznanja, da so Rusi zasedli vas Snijatin, ki leži 20 milj zapadno od Orno vie, glavnega mesta Bukovine. Njihov cil j si» < 'movice. Danes in včeraj so vjele ruske čete zopet 6,000 avstrijskih in nemških vojakov ter zaplenile preko dvajset strojnih pušk. Petrograd, Rusija, 14. junija. — Ruski generalni tab poroča: — Mi napredujemo ob celi fronti, ki se razprostira od Pripctskih močvirij do besarabske in rumunske meje. Tekom včerajšnjega dne smo vjeli 20 častnikov in 6,000 mož. ter zaplenili veliko množino raznega vojnega ma-teriala. Od začetka našega ofenzivnega prodiranja pa do v-černi smo vjeli skoraj 120,000 mož in 1,780 častnikov. Na raznih mestih je pustil umikajoči se sovražnik toliko vojnega materiala, da ga dozdaj še ni bilo mogoče preceniti. Večji del sovražne armade je popolnoma desorgani-ziran. 11. junija so vjele čete generala Stoherbačeva 17 tisoč vojakov in 414 čatnikov. Nadalje so zaplenile 23 topov. !>4 strojnih pušk in 56 munieijskih voz. Ob cesti, ki vodi iz Vladimira v Vilinski, se sovražnih enersrično upira. Pri Zatrucu so vprizorili naši vojaki zelo uspešne napade. V primeroma kratkem času so popolnoma poto-kli n«'k sovražni eskadron. Zapadr.o od Dubna smo zasedli vas Demikovko. Ta kraj je za nas zelo velikega strategičnega pomena. Reverno od Buczacza je vprizoril sovražnik več vro-čih napadov, ki pa niso imeli nikakega pomena na splošni položaj. Južno od Dnjestra smo zasedli mesto Bjatin. Naše armade se približujejo z veliko naglico Oernovicam. Vsi smo prepričani, da bo mesto tekom nekaj dni v naših rokah. Ob reki Dvini so Nemci obstreljevali Ikskul. Povzročena škoda ni posebna London, Anglija, 14. junija. — Reuterjeva agentura je dobi?a iz Petrograda poročilo, da je v ruskih rokah železniška proga, ki vodi severno od Cernovic. Vzhodno in jugovzhodno od Crnovic se vrše zelo vroči spopadi. Dozdaj ni še pri nobeni stranki opažati kakih poseln ih uspehov. Ruske čete uspešno prodirajo proti Kovlu. Ženeva, Švica, 14. junija. — Iz Avstrije poročajo, da se poslužujejo Rusi skoraj izključno le ameriškega vojnega materiala. V zadnjih štirih mesecih so dobivali neprestano iz Amerike vojni material, katerega so morali zelo drago plačati. Rusi so imeli več kot pet mesecev časa, da so se dobro pripravili na to ofenzivo. N:;k avstrijski vojaški časopis pravi, da ima Rusi-ia vliko premalo munieijskih tovarn, da bi zamogli samo s i;vojo munieijo uvesti tako ofenzivo. Brezdvomno jim jc prišla v tem oziru Amerika na pomoč. London, Anglija, 14. junija. — Iz Petrograda poročajo, da je sprejela duma predlogo, da se ne sme na Ruskem jesti štiri dni v tednu nobenega mesa. Iz tega je razvidno, da ni samo drugim bojujočim se državam, am-p-n: tuli Rusiji začelo vsega primanjkovati. Dunaj, Avstrija, 14. junija. — Avstrijski generalni štab poroča: — .Tužro od Pripeta je položaj neizpremenjen. '•eraj je težka ruska artilerija obstreljevala avstrijske in nemške pozicije severno od mesta Baranoviči. Proti večeru so vprizorili Rusi bajonetni napad, pa so mora1! po kratkem boju umakniti SLAS NABOPA, 05. JUN. 1916 "GLAS-N A 8 O D A" (Slovenic Daily.) Owned and Published by CM KLOV£NIC PT7BLISHXNQ CO. (a corporation.! FRAKK SAKSEB, Preddect LOUIS BENED1K, Treasurer. place of Business of the corporation and addresses of above officers: £2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City. N. Y. 2a celo leto velja list xa Ameriko In Canado .................... »3.00 i, pol l«*ft.....•••.».••••••••• 1-00 „ eelo let« ra mesto New York.. 4 00 u pol leta u mesto New York.. 2.00 n Evropo sa vse leto.......... 4.50 „ mm pol leta.......... 2 55 „ fetrt leta........ 170 *GIJLS NAHODA" Izhaja vsak dan ltraem&l nedelj In pramlkov. *(i L A 8 NARODA** ("Voice of the People") lasned every day except Sunday« and Holidays. Subscription yesrly $3.00. Advertisement an Duplid bret podpisa In osebnost! a« ne prlobtojejo. Denar nsj se blagovoli poHljatl po e- Money Order. Prt ■j.remembl kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejAnje bl-blvaiiafe naznani, da bltreje najdemo naslovnika. jUo<om ln pofiljatvam naredita ta naslov: "C L AS NARODA** PV Cortlandt St.. New York City. Nemško vojno posojilo. mški državni zbor je pred par i dovolil novo posojilo. Novi upniški državni fi m tajnik dr. Helferich je re da se bo zaraoy;lo s to svoto •iti vse stroške vojne za na-nii šest mesecev. Od zadetka ■a do začetka junija so trije i. in kot kaže, se je ta držav-radnik v svojem računu zelo « /. dvoma sc ho tudi v tem j ju posrečilo Nemčiji dobiti • posojilo, kljub temu, da so pri zadnjem posojilu nemški n'niki zelo obotavljali, »da s pomočjo občin, vasi in ki so odvisna od države in »Inotna navezana naujo, se bo r/«' tudi v tem slučaju posre-dobiti potreben denar, in mo št* v par slučajih, ki bodo v odnjoHti nastopili. — Kaj bo ij bo po vojni, če se bo se-i dolg višal za polovico ali pa i enkrat toliko? *ak mesec vojne stane nem-vlado, po mnenju finančnikov r/.avtiikov dva tisoč milijonov it Dolgove se lahko dela, toda pomisliti jf treba, da sc mora plačevati obresti in da se mora po-sojfiio svoto« t »d i enkrat vrniti. Zaenkrat sploh ni mogoče mi »'lili, da bi ifaka bojujoča sc drsava vrnila za časa vojne dolg, ki i^a je napravila za časa. vojne. Po-l»opolnoma je pa tudi izginilo mne nje, da bo imel /m a palec kake potihne dobičke. Akoravno bodo pri merilo veliki, jp nemogoče, da bi bili toliki, da bi zamogel vrniti, kar si je izposodil. obresti se mora na vsak način plačati, če se hooe vzdržati kredit dežele. Pri tem se popolnoma nične vpraša, odkod se bo vzelo de nar za obresti, glavni pogoj je, da se ga dobi in da se ima. Za svote, ki si jih je izposodila Nemčija tekom vojne, ki znašajo petinšest deset tisoč milijonov mark, bo morala plačati vsakoletnih obresti tritisoe dvesto petdeset milijonov mark. Nadalje bo morala plačati po vojni v penzijski sklad, za upravne htroske za preskrbo invalidov in revnih družin kakih štiritisoč mi-' lijonov mark. ln k tej neizmerni svoti se mora prišteti seveda se vehkanske stroške, ki jih je imela država še pred vojno, za upravo in za vzdr žavanje vojaštva ter mornarice. Vsakemu je znano, kak$pe dav ke je mora? plačevati nemški narod še pred vojno. Dohodki Nemčije niso znašali tedaj niti dvati-aoe milijonov mark. Po vojni bodo torej znašale samo obresti vojnih posojil dvakrat več. Vsakemu je nadalje tudi znano, kako težko je bilo že tedaj nemiki vladi pokriti z dohodki avojc st ročke. Leta 1904 so naenkrat povišali bi se posrečilo popolnoma pokriti deficit. Leta 1913 se je morala vlada po-služiti izvanrednih odredb ter na-dodati direkten premoženjski davek, da je zamogla na ta način dobiti tisoč milijonov mark, s katerimi je ojačila armado. Se celo tedaj je potrebovala posojila, da se je pokrilo deficit. Iz tega je razvidno, kaj še čaka nemški narod, Če bo treba po vojni plačevati take obresti kot smo jih prej omenili. Jasno je tudi, da Nemčija po vojni ne bo imela toliko dohodkov kot jih je imela dozdaj in da bo padlo vse. breme na narod. Odkod se bo torej dobilo silne svote denarja, katerega bo morala država plačati, pa najsi zmaga ali najsi je premagana. Z gotovostjo se da trditi, da nemški narod ne bo mogel plačati vsako leto šestdeset milijonov mark obresti, kajti toliko izdatkov bo imela država po vojni. Pa ne samo nemški narod, noben drugi narod, ki je zapleten v vojno, ne bo mo?H plačevati visokih obresti. Niti obresti ne bodo mogli spraviti skupaj, kam šele kapital. Bog ve, kakšnega sredstva se bodo poslužile države, da se bodo rešila finančnega poloma? — Kakšen načrt si bodo izmislili, da bo moral pokriti delavce škodo, ki jo je napravila sedanja vojna ? Staro življenje. kjer je zdaj Indijsko morje, in po sredi čez Evropo so pljuskali mor-Ski valovi. Ker se je na Ruskem v vladnem okraju Perm ohranila še su-ha zemlja iz tiste dobe, se ta doba imenuje po tem okraju. Razmere so bile torej tedaj popolnoma drugačne in tako so bile deloma tudi drugačne rastline in živali. A te živali so bile v svoji vrsti že popolne in dotične vrste živali naše dobe niso morebiti le dozoreli sad stare dobe. Živalstvo se je razvijalo, a le naprej in ne navzgor. Nastale so nove vrste. ^ mflrKiir0j,a ^ napotii „a naSih zaslovellh zdravil, da Jlb Je poskusil pred-zakopale so se stare po postavi, k» LO je na operaeljo. In kakor čudežno se Je zgodilo, da bI Je z naSlml zdravili prihranil nevarno operacijo, bolečine ln velike stroške. Imamo zahvalna t pisma, ki pričajo o tem jasno kot beli dan, notarsko zaprisežena. Ker smo prepričani o Čudežno zdravilni moči naših zdravil, jih naSlm rojakom Iskreno priporočamo. Posebno vsem tistim, ki trpe na kroničnih boleznih. Bodisi revmatizmu, splošnih boleznih, oslabelosti, želodčnih, mehurnlh ali ledičnib Slovensko samostojno bolniško podporno društvo za Greater New York in okolico. Ink. Strah pred operacijo jo je dal stvarnik prahu, katere-1 mu je bil naročil: "Zemlja naj proizvaja rastline in živali raznih vrst " Iz našega kota. Povest. — Spisal Anton Jaklič. boleznih itd. Naslovite vsa pisma na: P. O. Box 819, J. F. DOLENC, Milwaukee, Wis. k le, orrotke, ženo, ves svet. Upravni odbor J Predsednik: Anton Plevel, 410 E. 5. SL, New York. Podpredsednik: ljjnac Zaje, 1497 De Kalb Ave., Brooklyn, N, X. Tajnik: Viuko Zevnik. 20 Gamma Plar-e, Viktor Volk, tl^klaujer St., Brooklyn. N. X. Društveni adravnlk: J Dr. Henry C. Boblnaon, «8 U. 7th SL. New Xork, Jt Uedne droit vene aeje me vrSe vsako ČETRTO SOBOTO v meseca v dm-itvenl dvorani "BEETDOVEN-HALL". 210 E. Gtb St. blizu 8 Ave. » New Xorfcu. N. Y. m se prlčno točno ob 8. url zvečer. - (Nadaljevanje.) IX. Po ustanovitvi posojilnice so J j i, ljudje v našel kotu kmalu znali silno moč druženja in ljnd- hote celo proti njemu. jezil se je ua j Stori nekaj korakov pred hišo in zakliče polglasno: Topa te se ni bi in na! sedaj se godi vse brez lo k nam! Saj sva si bila prija-po- njega in suče morda hote ali ne-jtelja. ko sva hodila v šolo! Ali si >o- Ves kol je plesal dotlej po nje- "Tone! Tone! Kako si trd! T arov i želji, sukal se po njegovi vo- Hko Pasa sem že tu. pa te še ni 1 IŠČEM SLUŽKINJO za delo v kuhinji in skrbeti za l? mala otroka ter pomolziti kravo. Tudi mater z enim otrokom vzamem. Y družini srno 4, jaz, žena in dva otroka. Plača po dogovoru. Louis Napotnik. Box 8, Marianna, Pa. že pozabil ? Pridi nocoj 1< nam ] ske vzajemnosti. Odpirale so se' Tista njegova misel, naj bi osta-ikusit mošt!*' x Ali smem?" vpraša Glup«"*ev naglo prikoraka za ujetnike v Rusiji in Italiji. Lahko se pošlje denar sorodni Kot otroci smo s slastjo poslušali razne povesti o groznih zmajih Pravilo se nam je, da je tisti svetnik, Ki je prebodel zmaja, sv. Jurij, in da je imela sv. Marjeta zmaja privezanega na verigi. In ko fantje pridejo prvič v Celovec, gredo najprej gledati *"lindvera" na Novem trgu, ki tam bljuje vodo ljndem v zabavo. Ljudje se povprašujejo: Ali so res kdaj živele na svetu take pogasi i * Seveda! Četudi jih zdaj ni ve«", pa najdejo se še njihovi o-stanki tod in tam zasuti v zemlji. Xaozaurus je dosegel do 25 metrov dolžine; zdaj pa, če si mož bralec, napravi 25 dolgih korakov in pri^d^avi si, kakšen je bil ta vrag! Različno je živalstvo v različnih deželah: druge živali bivajo na severu, druge na jugu, ker so živ-ijenske razmere tu druge kakor. — v— tam. \*a zemlji pa so bile živi jen-J> mu godi bolje, ki ni zaupal niko- dnevu, ne po noči. Po dnevu se je iskal, toda nisem si upal. saj vidiš, prijateljem in znancem, ka- rnur, vazven tistemu, kogar se je prepiral z ženo in hčerami, po no -da očeta ne vidita lahko." . ;teri se nahajajo v ujetništvu v bal in mu je moral zaupati, spo- či je bil brez spanja ter nevo.šč-j ' E, kaj očeta! Vidiva se pa mi- Rusiji ali Italiji. Potrebno je, ka-znaval je vedno bolj, da je drug Uivo opazoval ženo, ki je sladko dva toliko lažje! Ali ne? Pridi go- dar nam denar pošlje, da se dnigemu potreben, da ne sme vsa- spala ; oglašala se mu je če stok rat tovo'" .priloži tudi ujetnikova dopisnica kateri delati le zase. ampak tudi vest in mu vzbujala spomine na! "Takoj! Takoj!" pismo in se nam tako omogoči za druge; možje so se zavedali, dneve davno minule ter mu jej Razideta se naglo, filnpčeva hi- Pravilno sestaviti naslov, da so poštenjaki, četudi so revni; predočevala njegova dela. Zdelo za j** bila kmalu v temi in mlada' Ako nameravate poslati denar kmetje, revni in trdni, so szbi- mu je, da mu preti duh rajne-1tekmeca soseda sta se prvič prija- ujetniku, pošljite ga takoj, ko rali v tesne, nepremagljive vrste, «?a soseda Kadunjea ter ga kliče' teljsko sešla v Stempiharjevi hiši. sprejmete njegov naslov, ker ako da združeni zdrobe okove, ki so maščevanje za njegovo posto-| Agati je igralo *rce kakor že dav- bi odlašali, bi se lahko dogodilo, jih ovirali na poti do zmage. Se- panje. Spominjal se je bednega no ne in tudi Glupeu je bilo prav. da bi ga ne našli več na istem daj jim je bilo pač jasno, da pade Samotarja. Mučili so ga duhovi Zdela sta se tako domača drug mestu in um ne mogli uročiti de-drug za drugim, ako niso zdruic- ubožanih rodbin in mu kričali, na- drugemu, kakor bi bila skupaj narja. ni, da se le združeni ohranijo.'povedali osveto |vsak dan. Čas je bežal naglo in1 Združilo jih ni sovraštvo, združila1 Nihče ne bi bil mogel zavidati br/ je poteklo par ur. predno sta jih je sila. j sicer bogatega Štempihar ja, kdor'se rajši a. Ko človek vidi uspehe pri svo-;bi bil poznal njegove duševne bo-j A«ati ni dalo spati. Sto in sto- Rojaki! , TVRDKA FRANK SAKSER, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. t Columbia gramofone ln slovenske plo^e je dobiti v»'U-TIJA. doma iz Prbovi-a, občina Ar/ šo. okraj Litija. Nahaja s«* in kjn Združenih državah že prihli/no 2-"» lot. Prosim cen jene rojake. <*«• kdo ve za njegov naslov. da ga mi nazn^ii. ali naj sr pa vrit„ javi. — Lueas Victor Hntija. i»o\ Moon Rim, Pa. naznanilo"^ Članom društva ^šmarnica" št. 26 S. D. P. Z. v Export u. Pa., naznanjamo, da smo pri >eji dno t. junija -klonili. ,J;| s.* konv.Mi«*-ni zapisnik prečita na drugi seji dne 2. julija. Torej, bratje, posebno oni, ki ste \ bližini Kxporta, ude-lo/ito - vsi brez izjeme »«• važne -o jo. k t s- rt—iti imamo v<-r- važnih t-16 i\) jem podjetju, rode se mu v glavi jt' in muke. i krat si je ponovila: "Našla sva novi načrti, kako bi si še lažje po-| Gostilna na kolodvoru nikakor se!'' V duhu mu je obetala večno magal. Naši ljudje, ki so šele se- hotela stalno -evasti, kakor xe'zvestobo. daj prav spoznali korist in moč Je nadejal, pač pa je vsevetlaj Od tedaj si je pod ne v u pridno posojilnice, silo ljudskega združe-j hčerka Agata, kakor razcvete po- pletla in kro jila periio, zvečer, vanja, dovzetni <*o bili že bolj za jesenska vrtnica, katero goji katerega je vselej težko pričako- 1 skrbni vrtnar posebno dobro in vala, se je pa pomenkovala s To-Ijubeznivo ker ga spominja pri-Vtom. Domišljija jima je slikala posojilnice so jim dajali pogum, j°tne pomladi. Dela Agata ni ime- zlate gradove, pomen in namen zadružne zveze J bi. Stara dekla je opravila vsej Štempihar je kmalu zvedel o so jim tolmačili Koren in dijo vselej bin "karbon". Letnic torej ne najčistejši nanieni: poinoč zati vemo, a veda nam vendar dokaže, ranoem po krščanski ljubezni in Agat' dolgčas. Med redkimi gosti kajpada, ali storil ni ničesar ni bilo nikogar, ki bi se bil po-( nori. da te mine!" je godr ' sebno zanimal zanjo. Tudi Petičar n.jal. "Imela ga ne boš. kakor Pe-' ni imel veselja, da bi še kdaj lju- tičarja nisi. O, vaju že ohladim in beznivo občeval z njo. Agata si je razpodim o pravem času!" pa želela družbe, ker ni prijetno,! fn .še prav mu je bilo. če je človek sam. • | "Naj hodi k nam CHupec, saj ne In našla jo je. [prihaja zastonj! Pri nas pije, do- Na kolodvoru sosedje gostilni , ma pa zanemarja goste. O. he-čarji niso imeli bas mnogo delaj dak » Kaj bi bilo res, če bi nespa-I'razno je bilo povsod. Sosedje so metnih ljudi ne bilo na svetu! Ne *e dolgočasili, postopali okrog dalo bi se več živeti!" hiš, postajali na pragih in premi-j Glupčev Tone in Agata sta ši šljevali marsikaj, zlasti kako bi bila pa vse drugače zmislila. in -.i-bilo lahko, ako bi tega in onega Cer taiko-le: v ne bilo. Tone in Agata se vzameta. To- Kadar je pa človeku dolgčas,1 ne dobi od očeta hišo in Agati tu-domLsli si marsičesa. j tli gotovo da oče hišo in Se denar- Glupc .•ev sin in Stemptharjeva ja po vrhu za doto. Potlej se bo lici, ki ffta se večkrat gledala s živelo? Dve gostilni — p« sa-praga na prag. z okna v okno, mi- mo ena mošnja! Ali more biti še 'KRACKERJEV' BRINJEVEl' je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim Cena u "liKlNJ£VEO je: 6 steklenic $ ISO 12 steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tndl čisti diaWl TlioPINJEVEO ln 8IJVOV-KA kuLma v naši lastni Ulstllerljl. Na»e cene ho bledele: Troplnjeve«' «al. JJ.L'5. fJ-BO. $2.78 ln »3.00 Silvovltz |»er Kal.................$2.76-*3.00 Tropinjevec zaboj.................... f fi.00 WllvoTltz zaboj ...................... 913.00 ttye Wntskej 0 tet star, uboj .... 111.00 -T-i Kudečm Oblo vina per gal.....Bfic., 80c., 85«. Catawba in l>elaware per gal.......76c.—80e. Za S in 10 ga), posodo računamo <1.00, *a 2B gal. $2.00, za večja naročila je god zastonj. Naročila n«J se priloži denar all Money Order ln natančni naslov. Za pristnost pijače Jamtim. The Ohio Brandy Distilling Co. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, kako je fno sledilo drugemu, kako j. prišla doba za dobo. Ko pride Velika nne, se postovi na mizo tndi potiea. Vzamemo nož in vi- pravičnosti!'' S temi besedami je končal govornik in izzval viharno odobravanje kmetov, 'katerim so razigra- dimo v njej sladke cvibe. Kaj pa vala srca vesele nade, da tndi je starejše, cvibe ali pogača? C vi-j njim morda kdaj pride doba bolj-ba seveda, ker jo je mati vmesila od sedajne, ko bodo imeli za v testo. Tako učenjak z nekim svoj obili trud tudi kaj spraviti, drobnogledom, s katerim gleda tndi skozi kamen, pa ni nič vraga zraven, opazuje, katere vTste tva-rin so v mesene v poznejše testo v podobi kristalov in potem .sodi, katera tvarina je starejša, katera mlajša. Pravzaprav so vse tvarine enako stare, .kajti iz zemlje sa in nato stare ka»kor zemlja, a ee govorimo o njihovi starosti, hočemo le povedati, da so se prej ohladile^ in strdile, medtem ko so mlajše slila sta si: Zakaj bi se tudi midva .sovražila, ker se sovražijo najini »tari-ši? Zelena nevoščljivost je velik greh, veliko zlo, ki greni ljudem življenje na svetu in jih zori za pekel, V njunih srcih je ginilo sovraštvo. Agata ni biLa več nevoljna na (j lil pee ve goste in Glnpee ji je tudi privoščil, ako se je kdo ustavil pri Agati. Ko je polagoma izginilo sovraštvo in minula nevoščljivost, izei-mila se je v mladih srcih ljubezen. <'im večkrat sta postajala na pra- Zadovoljni so se razhajali kme- gih, tem goto veje sta si voščila z t je, raznašajoč blagodejne upe po oken: dobro jutro, lahko noč! vaseh in seliščih, do zadnje hiše... empiharjevini kajpada niso bili veseli teh pojavov ljudske Stara dekla je norce brila iz A-gate in se ji je smejala, toda vino, katero ji je Agata pridno naliva- ga združevanja, zakaj čutili so, la, je izpreobrnilo deiklo ter jo o-da čim bolj se ljudstvo združuje,'slepilo, da ni videla nič, niti sliša-tem bolj bodo osamljeni oni, ka-'la nič. teri žive od ljudstva. Taka osam- Tako sta se Tone Glnpee in A-' Ijenost pa &tempitu*Tju nikakor ni gata Štempihar bližala. boljše? Agata, ki je imela precej očetovih lastnosti, veselila se je že tpdaj denarja, ki sc ho steknl v njen in možev žep. (Dalje prihodnjič). bile «e raztopljene v ognju, ki gori v notranjščini zemlje in so prišle pozneje na površje. Bila je na svetu doba, ko ni bilo tod ne bilke, veliko manj seveda kako drugo živo bitje. Vse je bilo v ognju, odkod bi se tu moglo bila všeč, ker je vedel, da pomeni propad njegove slave in veličine. Jeseni je bil pripeljal Štempihar mošta. Ves dan so pretakali S trudom je bil napeljal &tem- -n pokuša IT. Pozno zvečer se je pihar do sebe studenec dohodkov,1 Štempihar odpeljal v Središče, po katerem je pritekal v njegovj Dekla se ga je bila preeej na-žep denar vsega kota teir množil j vlekla in Agata jo je takoj spo-njegovo moč in veljavo. Toda se-(dila spat. Tudi sama sc je napra-daj so vsi ti studenci presihali. V j vila. Predno zapre hišo, gre po-duhu je videl dobo, ko ne ho on gledat kakor ponavadi ua prag, vzeti kako seme. In vendar se je'nič več, kakor so njegovi kmeti-'ali spe tudi sosedje, življenje na zemlji pričelo. j Š'ki sosedje. Tega pa ponosni Svetla jesenska noč je bila. Pol- Najstarejša žival, ki se nahaja'Štempihar ne bi mogel prenašati,'na luna je obsevala Glupeevino v zeraskih plasteh, je podobna rakom; pozneje pridejo .druge na •vrsto. Dandanašnji vidimo v muzejih okostja "dinozaura", "nao-zatrra" i dr. Te zveri so bile o- temu se je upirala vsa njegora in tako je opazila Agata nekoga narava. Da bi on ne bil več kot. so'na hišnem pragu. Srce ji zadrge-drogi? Sramotno! |ta. Novo vino je že prej gTelo mla- Štempihar je jezno pihal tisti do srce, a ta trenutek ji je dal podan, ko se je ustanavljala zadri;- guma, da je storila', kar bi bila že J. K., Hibbing, Minn. — Pojdite v katerokoli sodnijo in povejte uradniku, da želite pni papir, nakar Vam bo on vročil neko polo, ki se ji pravi DECLARATION OF INTENTION, katero Vi izpolnite. Navesti boste morali, kdaj in kje ste bili rojeni, kdaj, s katerim parnikom in v katero pristanišče ste prišli v Ameriko in odpovedati se boste morali uda-nosti do avstrijske krono ter končno priseči. Dobro je, ako vzamete s seboj človeka, ki zna dobro angleško pisat, in govorit. Za to boste plačali $1.00. Ko boste imeli prvi papir dve leti, boste dobili pa drugega, če ste dopolnili pet let Vašega bivanja v Združenih državah. K. 1«., naročnik. — Predzadnji papež Leo XIII. je umrl 1. 190:J; na njegovo niesto je potem prišel Pij X.. ki je umrl v avgustu leta 3i)14._ Rad bi izvedel za naslov svojega brata JOSIPA KORDIŠ. Doma je iz vasi Retje št. 70, občina Loški potok. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da a imajo komišnerji Združeni Inlržuv moč v jet i vsakega pobeglega črnca, bodisi moškega, bodisi žensko, in ga izročiti onemu, kateri t nli. da je njegov. # 'J. Da črnec ni mogel nastopiti l ot priča pri sodniji. :t. Da je dolžnost vsakega do-hregu državljana, da pomaga pri lovu oh pobegle sužnje, in če treba. je njegova dolžnost tudi, da jili pripelje lastniku. I Določili so kazen za vsakega, I-.i l»o pobegle sužnje skrival oziroma juri pomagal pri skrivanju. Takoj, ko je stopila ta postava \ veljavo, so se je pričeli razni lastniki >užnje\ posluževati. V je-''iii lt-la so (»ri.šlt- / -Intra na Sever cele čete takozvanib " silili jetovcev", ki so lovili pobegle sužnje, t'elo takim niso prizanesli, ki so pobeirniii pred dvajsetimi ali tridesetimi If ti. To j«' pa vznemirilo proste črnce na Severu in tudi bele prebivalce, ki so se večkrat /družili in napadali ie lovce ter pni vzeli uazaj v lovi jene poblegle sužnje. V Vermontu je naletelo suženjstvo pri ljud t vu tak odpor in nasprotje, da napravili postavo, ki j«* imela namen varovati oseb iio svobodo tudi črnih ljudi. I'a tudi v drugih državah na Severu je nastalo veliko protisuženj-sko gibanje. Zlasti sc j«- pa še razširilo, ko je Mrs. Harriet Beeelier Stone spisala povest "Strii* Tomova koča . Vsak. kdor je tisto knjigo bral, jcp ostal hud in vnet nasprotnik Mlž«*lljst VM. I.cta lje hil izvoljen za pred seduika I ranklin 1'irce in 4. mar ••a 1*r»a jc nastopil. ' >o m njegova stranka, namreč • b'inokrali<-nn, sta mislila. koz vse zastore zapazil, da ima nek tuj naglas. | (splavala v temno sobo, Predsednik Wilson v W. Pointu. napolnila vse prostore West Point, N. Y.. 13. junija, s svojim vzdihom, svojim stokom — Predsednik Wilson in soproga sta se danes mudila v vojaški ' Sliši-š. dekle moje, kdo bo Življenje v Bruslju. Londonska Daily Mail'' piše, da je nedavno prišel v London Uek Belgijec, ki je zadnjih sedemnajst mescev, odkar je Belgija pod nemško vlado, živel v Bruslju. Kako je prišel v London, ne o-»nenja. Dotični Belgijec je rekel londonskim časnikarskim poročevalcem : - Vi Londončani si vsako stvar preveč k srcu vzamete, nad vsako neiidohnostjo se pritožnjete. Pri-to/ujete se. ker ni London ponoči razsvetljen, ker ne morete dobiti raznih pijač in ker je prepovedanih še par drugih stvari. Vi bi morali malo okusiti nemško vlado, potem bi še drugače tur-nali — — V Bruslju je vsa trgovina v-Mavljena. Industrija in promet počivat*. Res je, da. če ima kdo polne žepe denarja, si lahko kupi mleka, moke iu kak kos mesa. toda ta mora imeti — kot pravim — potne žepe denarja, sieer mu ni mogoče shajati pri tako visokih eenah. ki so nastavljene na raz-ično hrano. Tudi časopis lahko kuni. toda tega pišejo Nemci, v katerem ni pisano o resničnih razmerah, ki vliidajo v Nemčiji, pač pa se bere notri o nemških zmagah in o odredbah, ki so jih nemške o-blasti odredile v korist interesov belgijskega naroda. Kdor pa nima polnih žepov denarja, no mu sedajne razmere v Belgiji neprenesljive. Nemški častniki se obnašajo nad h ve samooblastno. naravnost nesramno. Nedavno se je prigo-dilo, da se je neka mlada Belgi-nj* peljala ▼ Bruslju na cestni Na 'je vstopil nek nemški častnik, se i v sedel nasproti nje in ji pričel namižikovati ter kimati. Mlado ženo je to jezilo in je prezrljivo obrnila obraz proti oknu. <*'ast-.nik je takoj ukazal sprevodniku, da je voz vstavil, nakar je poklical gori nemško stražo ter ukazal. da žensko aretirajo radi raz-žaljenja nemškega častnika. Pe-jljali so jo v ječo. kjer je ostala , tri tedne. Malokdaj se vidi na bruseljskih ulieah kak avtomobil, medtem ko jih je bilo v prvih lednih I vse polno. Zdaj še celo nemške ; ranjene vojake prevažajo z. navadnimi vozovi in cestnimi železnicami. Kaj se godi po svetu prebivalci v Bruslju, kakor tudi v drugih mestih, ne vedo ničesar; ali vsaj zelo malo. Kar smo zvedeli, smo brali v 'La Libre Belgique', ki je gotovo najbolj zanimiv list na svetu. (O tem lističu smo že pred par tedni pisali v našem listu. Op. nred.) Ko sem jaz sel z Bruslja, je še redno izhajal. Kdo izdaja ta list, kdo ga urejuje in kdo ga tiska, je vsem skupaj velika skrivnost. Nemškim oblastim je ta listič povzročil že veliko dela in truda, toda na sled mu še zdaj niso prišli. Največja zago-netka jim je. kdo prinese vsako številko v stanovanje nemškega guvernerja von Bissinga. To je edini list, ki prinaša poročila o belgijski vojski in zaveznikih. Nekega dne je nek 1 'Belgijce" prišel k meni in mi zašepetal na uho, ako imam kako številko lon-donskoga "Timesa". Številko tega lista, ki sem je s pomočjo mojih prijateljev vtihotapil v deželo. sem nekoč poprej prodal za 12 funtov; potem jo je pa oni, ki jo je od mene kupil, poaojeval okoli in računal ca vsakih dvaj- da ne govori čiste belgijščine. On ni bil Belgijec, temveč čisto navaden nemški uslužbenec tajne službe, ki me je poskušal z zvijačo v jet i. Ako bi me bil takrat vjel, bi bil aretiran par mescev zaprt. Ti detektivi, moški in ženske, plome. so povsod. OJotovo pride na vsakega desetega Belgijca en detektiv. So na cesti, v restavracijah in drugih javnih prostorih. Samo ena nepremišljena in odkritosrčna beseda, pa je dovolj, da se pripelje pred restavracijo avtomobil z nemškimi vojaki, ki 0 čevljev za rusko armado, za katere je ruska vlada plačala $345.450. Dalje je šla v Rusijo tudi zelo velika množina usnja. Glasom poročila kostnmnega u-rada. je bilo treba Tfi parnikov. da so odpeljali vse to blago. Draginja v Angliji. London, Anglija. 13. junija. — Delavske organizacije so poslale min. predsedniku Asquithu poziv, 47, Forest City. Ps. II. jHxlpredseduik: LOUIS TAUCHAR, Box 8.15. Hook Sprlug«, Wyo. Tajnik: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City. Pa. II. Lijnlk: JOHN OSOLIN, Box 402. Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlf, Box 5.17, Forest City. Pa. l'n:»WaVenec: JOSIP ZALAIt, 1004 North Chicago St, Jollet, III. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MAHTIN IVEC, 000 Chicago St., Joilet, III. NADZORNI ODROR: Predsednik: IONAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. I. nadzornik: JOHN TORN If". Box 6*22. Forest City, Ph. II. nadzornik: FRANK PAVLOVC'lC. Box 705, Conemaugh. Pa. III. luebrornlk: ANDREJ SLAK. 771.1 Issler Ave, Cleveland. Oblo. POROTNI ODBOR: Predsednik: MARTIN OBREŽAN. Box 72. Fast Mineral, Kana. I ]m rotnik: MARTIN ŠTEFANt lf'. Box 78, Franklin, Kana II iMirofnlk: MIHAF.I, Kl.OPf'lf*, 528 Darson Ave. K F !i 1, Oreen- ftfld, Detroit, Mi.h. UPRAVNI ODBOR: Predse«!bik: ANTON HOČEVAR. R. F. 1>. No. "J Box 11 Vi. Bridgeport. O. I upravnik: ANTON DKMŠAR, Box 1.1.1, Bronghton, P«. 11. upravnik: PAVF.I, OBRF.GAR, Box 402, Wilt, 111. m.piPi naj se pošiljajo I tajniku Iran Telhan, P O fioi 707 Fowl Clfv. Pen na. Društveno glasilo : "O LAS NAROD A". SLOGA. V Clevelandu v slovenski naselbini Je sl.-er sloga, kljub temu je pa vedno prepir mnl rojaki. Ja« želim, da bi vsi tinti rojaki, kateri vpoSteva-jo slogo na {»apirju ne pa v dejanju, prišli k tneni. t»a bi jaz vsakemu pt» eno farmo prodal, in da bi priSli, rojaki, kateri upoštevajo slogo v dejanju. Id vsakemu prodal eno hišo. To hi hilo za rue prnr. Toraj rojaki! Ako ste vsi zadovoljni z mojim predlogom. Jaz imam biše in farme za prodati. Rojaki, podpirajte rojaka! VaS prijatelj : JOSIP ZAJEC, E. 49 St., deveta TeL Central 649* B. Ameriška deklica, ki je bila ob-dolzena špionaže, se je vrnila v Ameriko. Včeraj se je vrnila na parniku "Rvndam" v Zdr. države .Miss Mary šilliman. bivša neiteljica na dekliški šoli v Carigradu, ki je ležala več tednov v berlinski holni-ei. — Miss Silliruan je daljeasa služila pri ameriškem Rdečem križu koi strežnica, nakar je ho- i tela iti preko Avstrije in Nemčije • v Združene države, toda nemške' oblasti so jo pričele sumiti, da je. špionka in jo obdržale v preis kavi. POZOR ROJAKI! * NatMHlBli« Milit m inika iu«. Ukor ledi u molk« trk« la brado. Od t«*a muilk iimUjc * i > Mili lednih kratai «uatl m dolgi luj« kakor tudi ' • modkim krtdil brki ib brada In oabodo odpadali la < u*iv*-ti. (ie»mmi;«n. koalibol ali tricanj« v rukjift ' iMg&h m * kriin. « ntmib da«b i^polnout uzdra-vini. rkur. opckliL«. bul«. tur«. kra»t« 10 ynolf. i>o(ne no)fr> kurir u^«*a, <»«>biin« v par dn*b «o-poinon.. Kilvr bi moj« i>lntil* brez mbil ma j^m-Min / poc.taiM. ! JACOB WAEČl0, 1002 E. «4. St.. Cleveland. O. ________ : IZREČI 1 SVOJO ZAHVALNOST. CENIK KNJIGp katere ime v ulogi SLOVENIC PUBLISHING CO« 82 CORTJLANDT ST NEW YORK, H« Y. —.70 11. H. von -Schlicku. tovarnarju Bolprarskejrn Krvnega Čaja, kateri je s stotisoči holnih v Ktal- Berilo prvo, vezano ni zvezi in dauzadnein dobiva na Berilo drago, vezano zahvalnih dopisov od onih. [Cerkvena zgodovina katerim je Bolgarski Krvni Ca j Hitri računar [povrnil zdravje. je naš rojak ,Pesmarica, nagrobni«« i Ivan Starčevič. P. O. Box ! Poljedel»tvo MOLIT VZNIKI: Rajski glasovi, elegantni vez a zapono Rajski Glasovi, v usnje vez. $1.20 pT* Rajski Glasovi, v platno ve*. —.45 j Trojka, povest POUČNE KNJIGE: Abecednik ne miki Abnov nemško angleiki tot mač, vezan Revolucija na Portugalskem r-.2fl Srečolove« K-rJSI Strelec , i —.21 I r-.20 •—.60 I Turki pred Dunajtfn —M o5 j v°j,ia Balkanu, 13. ivei. $1.M Zgodovina e. in k. peipolka ■—.50! Povedala je, da so io. dokler - piRal ^^ ■ je hila v preiskavi, zelo ne-entle-1 „ Pošljite mi se eno škatljo mlinsko postopali z njo. toda po-Krvnega. Oaja. ker zneje, ko se je izkazala njena ne-dolžnost, so jo < >bro postregli. Prosperiteta. Washington, n. C. 14. junija. — Bančni nadzornik Williams je danes naznanil, da poročila, ki jili je dobil, kažejo, da so imele banke H;3.">6,000.000 več nlop kot 1. a-prila. Zdaj imajo ulog za 14.195. 000.000 dolarjev. Z Balkana. London, -Anplija, 13. junija. — Router jeva afrentnra poroča, da je boljrarski zastopnik v Bukarešti! dobil naznanilo, da je bolgarsko vrhovno poveljstvo odredilo, da se postavi na vse bolgarske meje močne straže. Berlin, Nemčija, 13. junija. — S Sofije poročajo, da so se vršili med bolgarskimi in zavezniškimi četami mali boji. vendar prigodilo se ni ničesar važnega. Bolgarsko poročilo pristavlja, da so kake splošne zavezniške ofenzive na Balkanu ni treba bati. Berlin, Nemčija, 13. junija. — Poročila z Grške javljajo, da je v eeli državi velika nezadovoljnost ker se zavezniške čete tako samo-oblastno obnaša jo v grškem ozem-lju. Združene države imajo največ zdravnikov. Trenton, N. J.. 14. junija. — Glasom statistik, ki jih je izdal tukajšni zdravstveni oddelek, so Združene države najbolj preskrbljene z zdravniki. V Združenih državah pride na vsakega zdravnika 691 oseb; medtem ko jih pride v Nemčiji na vsa-kepra 1940 oseb, v Avstriji 2120 na vsakega, v Franeiji pa celo 3834. V Združenih državah jih jc pa največ v D. C., kjer pride na vsakega zdravnika 365 oseb; najmanj 1378 E. 49 St., Cleveland, O. £dravn*ov je pa v North, JTl « . ; kjer pride na enega zdravnika 11217 oseb. Popolni nauk o iebelar- ■tvu, vezan j Postrežba bolnikom ini je prva že pošla. Ne vem, ka-'Sadjereja v pogovorih ko naj vam izrečem svojo zaliva- jSlovensko-angleski in »ugU lo za to čudovito zdravilo, ker ' ilov- »lovar odkar ga vživam. se počutim či- Slov.-augl in augl.-dov. sto drugega človeka." Eno veliko škatuljo Bolgarskega Krvnega <'aja, ki traja za pet mesecev, pošljemo za en dolar kamorkoli : it. 17 s slikami r—.8« Zgodba o povišanja iM Zgodovina zlo v. uaroda 0. i zvezek i—.tf I Zlate jagode, ves. i—.SO ti oo|Življenja — (življenje na avstr. dvoru aH Smrt ceaarjeviča Rudolfa (Tragedija v Mejrerlingu) —.30 —.40 —.70 i—.40 Marvel Products Co„ 9 Marvel Bldg. PITTSBURGH, PA. Ako hočete pošiljate v osigurati, ^on Kižot slovar Trtna ui in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko angleški tolmač Vosčilni listi Zgodba sv. pisma II 00 •—| •—.25 11.50 —.50 —.40 —.50 <—.50 $2.00 i—.25 —.60 ZABAVNE IN RAZNE KNJIGE: Božični darovi D&UGE pošljite 10c. več NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Clevelandu, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal na» potovalni zastopnik i—.15 —.20 .—.20 —.35 —.25 ,-.25 r—.25 •—.25 Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati naročnino na nas list, knjige in druge v našo strogo spadajoče posle ter izdajati pravoveljavne poti dila vsled česar ga rojakom naj-toploje priporočamo. Upravnižtvo "Glas Naroda**. Za i—.20 —.20 —.20 —.20 i—.45 —.25 —.20 —.20 —.25 —.80 »—.45 e—.30 r—.20 e—.20 —.80 —.23 —.23 —.25 SPILMANOVE POVESTI: 1. sv. Ljubite svojt sovrstnike 2. ev. Maron, krščajnskl deček 4. sv. Praški jude* 6. sv. Arumugan, i|in Indijskega kneza 11. zv. Rdeča in belt vrtnica 12. ev. Prisega harobikega glavarja 15. sv. Angelj anlnfev —.2« —.20 —.U r-M —.8« Erszem Predjamskl Fabiola Gočevski ksteklsem Hedvika Hildegarda Hirlanda Hubsd, pripovedke, I. In 2. zvezek po Ilustrovani vodnik po Gorenjskem Izanami, mala Japonka Jaromil | Jeruzalemski romar Knez črni Jurij Krvna osvets Leban, 100 beril Malomestne tradicije Mesija, 1. in 2. svesek Mlinarjev Janea Na jutrovem Na različnih potih Nedolžnost preganjana lo poveličana O jetiki Odvetniška tarifa Pavliha Pod Turškim Jarmom Pregovori, prilike, reki OPOMBA: Naročilom je priloiiti d to vini, poštni nakasniel, ali poštz ik ll As nslsnts« KAZULJIDtflOE: Newyorske s ev b tli ca ml, humoristične, boiične, novoletne In velilconočne, komad po ducat po Z slikami mesta Ne>f Torka po Album mesta New (Torka s krasnimi slikanji, mali —.01 —1.29 —JI —.10 —.25 —.15 —M ei.fi« ZEMLJEVIDI: Združenih držav mifl veliki Balkanskih drtsv Evrope, vezan Vojn astenska map4 Zemljevidi: New Ye>rk, Colorado, Illinois, LSansaa, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin, Wvoming ^n West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mail veliki veaan ' Celi svet > Velika atenaka baifa U. R na drugi strani [pi •vet o vrednosJt, bodisi v go-ja —J« Angleži so izgubili 1271 častnikov v aprila. London, Anglija, 13. junija. — V mescu aprilu je angleška armada izgubila 1271 častnikov; izmed teh je bilo 316 ubitih. 906 težka ranjenih, 49 se jih fpa pogreša. V celi vojni jo pa padlo 8108, ranjenih je bilo 16,344, pogreša m pa 1852 častnikov. 4 GLAS is. 4916, B=: Jvgisimnski gl : V«U1 ImIMU Mifii JonnoTI B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. I Pa: Anton Hren. ritty Ste, Pa.: Joseph ftkerlj. New ft*. Pa.: Josip Jovmn. Pa.: fr. fiemo la J. Pstsr sodila nemške vojake, da so ji vkradli krompir z njenega vrta Driir8ek. in jih imenovala "umazane Pru-se". Predno je nastopila kazen ji je nemški častnik rekel, da je lahko vesela, ker jo je doletela tako mila kazen. • — Jenny Xiedergang iz Guebi-Iwielerja so prisodili štiri mesce, renta, iker je eenzor dobil neko njeno W. Vs. is skelita I pismo, ki ga je pisala svoji sestri «•■■•» W. ^Va. te PSil }«M) Dlaki Anton PslOČ. Uteh: L Blsiteh. Wash.: O. J. Po OLAVNI URADNIKI: Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad dock. Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN (JOUŽE, Box 105, Ely/Minn. Zaupnik: LOUJS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. MAKTIN 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, III. NADZORNIKI: HIKE ZUNICH, 421 — 7th St., Calumet, Mich. PETKR SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kans. JOHN AUSEC, 5427 Horaer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KAMNIK. Route 2, Burley, Idaho. POROTNIKI: FT.AN JTTSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. J- HHP H PISHLAR, 308—Gth St., Rock Springs, Wyo. G. J. PGRENTA, Box 701, Blaek Diamond, Wash. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, fitev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva av. Srca Jezusa, štev. 2, Ely, Minn. JOHN <;RAHEK, St., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, nsj se pošitjsjo na glavnega tajnika Jednote, vse pri tožbe pa na prcdseduika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo. Društveno glasilo: "GLAS NARODa". v Švici, v katerem je rekla, da so poročila o nemških zmagah izmišljena. — Nemške vojaške oblasti so zaplenile v Alzaeiji in Lotaringi- ter jalstv a. vabilo na piknik, ki ga priredi društvo "Slava" št. 22 S.D.P.P.D. Španski kralj v nedel3° 25- Junija 1916 y j ^ na pros!jorjj1 kompanijske zemlje. Madrid, Španska. 14. junija. v.x .. ' , . ~ -. , ■ , - it-' -Sa P»knrk vabimo vsa sosednia .Price o se je neko gibanje, da bi , . , , . „ I ... , J , ' društva iz Ralphtona. Bosswella. ■postavili spanskega kr.ina Alton- . . T> . , . _ '1 ' , Aooste. Pa., m 17. okolice ter tudi belovo mirovno uaerraao. ... . . . _ _ • _ vse posamezne rojake m rojnki- PLESASTIH NIKDAR VEC. »j«'- d:l nas polnoštmilno obiščejo. Prof. Lon?-ov Magnet ir ni dobro pijačnr-in fini prigrizek glavnik ,bo preskrbe I odbor. Vstopnina za odstrani prah. povspeši rast moške $1.00. dame so vstopnine proste. Omeniti moram, da v slučaju slabega vremena pa priredimo veselico v prostorih sobrata Martina Korosehetz. t lanotn omenjenega društva pa naznanjam, da bo moral vsakdo prispevati ."»0 centov, če prav se piknika ne udeleži, ker čisti dobi-«'•< k je namenjen v društveno blagajno; izvzeti so le bolni člani. Torej na veselo svidenje dne 2f». junija! Martin Korosehetz. tajnik. (1.)-! t —-6) Kako Kitajci žilo sejejc. Znano je, da je kitajska dežela silno obljudena ; v njenih mejah živi n.-wt 4te seznanil s to stvarjo. Kitajec >vojo rž takn seje: Pripravi si gredo, ki obsega približno 'tt) sužnjev. in vanjo vseje 4 kilograme rži. Po ir«-h tednih vzame Dandanašnji Iti bilo pri loliki draginji menda silno praktično. ko hi v i"-lo\r-rk mog^l privaditi stradanju. In menda j«- •stvar mo-4?oča. Herderjev naravoslovci letopis poroča, da je nadučilelj Arnold Eh ret stradal 4H dni. I'»il je strogo zastražen j>odnevi in pono- ■l. piti se mu j<» dajalo nekoliko »o obdelovanje mu pri- - »:____ . . , .. . .. . , ' Kisllee; sti kleim omara ie bda za- no obilne žetve. IVtro-L.-- , . . , -, , . pečat en a. tako da. nikdo nt mogel kjo vtihotapiti kaj hrane. Ko se je bil že P* dni postil, mu je pošla potrpežljivost. Shujšal je bil seveda. a kmalu se je zopet popra-Ivil in ni bilo videti, da bi mu ju-I naš ko stradanje bilo prizadelo , .. . .. t raju ili slabih posledic, kmet rastlinice ven. odtrese prst' • ... j t • , , i Dr. Hutimever m jih dene v zaboj, kater<*ga dno' -. , . * . ,„ .. , i Hiškam listu, je pntr(*M-ni» s romazevo žlindro. ,. . • . , , , .. . I stradajoi*o žensko (Serval). \ nt em široke .. .. * poro«-H kako je tih i »t ili jc stradala dvajsetkrat, enkrat dni; med stradanjem jc j»ila I«- malo kislii-«*. Stradal ka pripoveduje. .hi posebno hudo lačna lo od 11. do 13. dne stradanja. Ko neha ^stradati, se ji tek vrne i šele ."». ali fi. dan. Zdravnik poro-«'-a. da j«- med stradanjem ostala žila krepka, toplota normalna, dihanje pravilno in redno. Kisliee i je izpila v 2."» dneh ."» lilrov. Oh | koncu stradanja je čutila glavo-|bo! in zeblo jo je, a vendar je krepko in lahko stopala, iz omare i v zdravniško sobo. Razmere v Alzaeiji in Lo-taringiji. Društvo za varstvo vseh naro- v zdra v-opazoval »m i ll i <>il(il/.r) ii f.\ j 1111 i *». i . * - . . . I l^lflil Uli*/\ / Wnm cm; za to delo ima . . . .1 desko, ki je tako nabita s kolei.' V luknje zdaj sadi svoje rženel rastlinice, kakor vrtnar salato. in sicer tako, da rastlinice pride ."i em globlje v polje kakor je bila? poprej na vrtu. Rž so zdaj izred-' no krepko razvija. Seveda ta način za naša obsež-J na polja ni poraben. Kdaj pa bi; mogli rž nasaditi, kjer primanj ! kuje delavcev?! A da st' drugatfe napnrviti: Ki s<« lahko s strojem tako seje. da pada zrn j o v tri vr-' ste. katere so 1S Stagg St., Brooklyn, N. Y. (13-15—6) Broslch. S Frank Kodjan to A, Korencban. Kcbosha, Wis.: Aleksander Peadlr. MHwankee, Wis.: Josip Tratnik to Ang. Collander. 1 Sheboygan, Wis.: Heronim Svetlin in Martin Kos in John Stampfel. .. . .. _ I West Allis, Wis.: Frank »sok. Ji 4 ,Slin oel.am, ki so pred vojno k««* 8pr|nrti Wyo.: A. Justin. Vs; zbežale v Francijo, vsa posestva Stalleh In Valencia so jih spoznale krivim izda- li,id bi zvedel za sledeče: FRANCA VIDU A. IVANA FALF/PI- indijanska rezervacija v ('olville. Wash., je odpr+n zi nasel jevanje. Vlečenje se vrši 27. julija. Okrog 400,000 akrov. Zem Ija za sadje rej o, poljedelstvo mlekorejo in živinorejo. Natančna mapa s popisom in pojasnilom s poštnino vred stane $1.00. Vojaki, mornarji (ali njih vdove) civilne ali španske vojne se lahko uknji žijo pri agentih. Na zahtevo vam pošljemo tozadevne listine, ako naznanite, kje ste služili. Smith & McCrea, Eagle Bldg., Spokane, "Wash [_(12-6—17-7)__ i kam pa 2. julija? VSI NA S LAV N OST NA PRI JAZXI ZELENI GRIČEK BON AIR! Društvo "Napredni Slovenci" št. 254 S. N. P. J. bode ta dan ob 2. uri popoldan razvilo krasno novo za-stavo na zeleni trati oziroma farmi rojakov L. Butara in Pe-trovčiča na Bon Air, Conetnangh. Pa. Omenjeno društvo najvljudneje vabi vsa nana slovenska društva iz Moxhama, Johnstowna, Cone jinaugha-in Franki in a, tako tudi Cecil, Pa. to okoUca: Mike Kočevar ^ vse posamezne rojake in rojaki Csnwngb, Pa.: Ivsa Psjk to Jobs nje za polnoštevilen obisk, za kai ZnpančUL jjjm ho naše društvo jako hvalež- r^ oh priliki radevolje vrnilo. Bronghton, Pa.: in okolica: A. Dem- „ . . 4 , . . , i*ri slavnosti bo sodelovala nasa •sr. ihurragh. Pa.: Dragntln BlavM. Dante, Pa. to okoUca: Joseph Sabor Export, Pa: Frank Trebeta. Forest City. Pa: K. Zalar to 1Tank Leben In Math. Kamin. Fnreli. Pa.: Anton VslonttoO«. fli i nosi si g« Pa. to okolica: Joospt Novak. Irvto, Pa. to okoUca: Fr. Deodar. Johnstown. Pa: Frank Oabronjs Is John Potone: Lnaeme, Pa. to okaUcn: Anton Ooolnlk. Pa: Ooorg Pa: Math. Klkelj I slovenska godba na pihala iz Moxhama. Društvo bo skrbelo, da bo vsak posameznik gostoljubno sprejet in tudi postrežen s svežo pijačo, o-kusnimi jedili, sladoledom, sploh z vsem, kar bo najbolje mogoče. Ker je društvo še mlado in potrebuje vsestranske gmotne pod pore. upamo, da naši rojaki ob iščejo v obilnem številu, za kar jim izrekamo vnaprej našo najlepšo zahvalo. > Vstopnina za moške $1.00. Da-L Podvassdk, L ta U. & J»- 1116 90 vstopnine proste. kaMck (13,15,17—»4») Odbor. Zemlja, kmetje in dom v priznani prvi poljedelski državi Amerike v državi Missouri. Imam še nekaj kosov POCENI, in sedaj je moja zadnja ponudba, da morete dobiti te zdolej navedene kose zemlje za posebno nizko ceno. Rojak, vabim te, da prideš zdaj pogledat, in ako si videl že kdaj na svetu lepše trtje, ki je bolj zdravo in polno, potem je tvoj, kateri kos si sam izbereš od spodaj navedenih, in sicer BREZ VSAKEGA CENTA PLAČE. * s Našo! boš tukaj p olj o, ki ga ni nikjer na svrtu lepšega; vrtove, zelenjavo in rože, da se postavimo v vrsto katerikoli države v Ameriki. Našel boš vsakovrstno sadje, ki je splob, kot znano, preobloženo s sadjom. Našel boš v bujni rasti vse vrste trave in detelje ter tudi vsakovrstno soeivje, kar si ga sploh kdaj jedel. Videl boš, da je krompir zrel koncem maja ali pa koncem oktobra, kadar ga pač hočeš saditi. Fižol je sajen dvakrat v letu, ako se pa hočeš pečati z vrtnarstvom, potem lahko tu pridelaš 2,500 galonov jagod na aker ali 0,000 galonov kosmulje (goosberrv). Našel boš tudi polne pajne najfinejšega medu in deželo polno kokoši in jajc;. Videl boš, da imajo Slovenci, mali kmetje, od 10 do 20 glav goveje živine. ČE TE TO ZANIMA IN NE DOBIŠ TEGA V DEŽELI -POTEM JE KATERIKOLI ZDOLEJ OGLAŠENI KOS -TVOJ ZASTONJ. ^ Našel bos deželo prepreženo z železnicami ter šole, eno do dve milji narazen Ako te zanima cerkev, našel jo boš katoliško prav v bližini. Našel boš vse, potem se nameni pečati s katerokoli vrsto kmetijstvom. Trgi so tukaj tako dobri kot kjerkoli drugje. Videl boš da ni zemlje v Ameriki, kjer se toliko različnih rastlin z vspehom prideluje, kakor v tukajšnjih krajih. I Pronašel boš, da vedo oni ljudje, ki te dežele nikdar videli niso, povedati o snši in bolezni, prebivalci teh krajev pa ne vedo ne o enem ne o drugem. Našel boš tu rojake zdrave, kot kjerkoli na svetu'. Prepričal se ba.š, da imamo izvrstno pitno vodo. • ^ Našel boš solidno slovensko naselbino, ki se razvija brez vsakega hrupa in vi išča, Kot nikjer drugje v Ameriki. Našel boš, da vsak Slovenec, ki je že nekaj let tukaj. lahko pripravi obed iz sv/ojih pridelkov, da boljšega ne dobiš nikjer. PRIDI ZDAJ IN POGLEJ KAJ PRIDELUJEMO. • FRANK GRAM, NAYLOR, MO. POSEBNE PONUDBE SO: 40 akrov ravnine, izsekan gozd, en aker izčiščen, aker $25.00. 80 akrov ravnine, mala hiša, gozd izsekan, aker $25. 320 akrov ravninfe, mala hišica, 1 aker čist, aker po $23.00. f ^ 200 akrov ravnine, gozd izsekan, aker po $24.00. 160 akrov ravnine, 70 akrov na kupih posekano, 5 akrov čistih in 40 obsekano in posušeno, aker po $32.00. Vso to zemljo čisto in ograjeno vzamem sam v najem ter plačam po $5.00 od akra. Tmam valovite kmetije, deloma čist svet s hišami od $10.00 do $30.00 aker. Vsak kos prodam na mesečne ali letne obroke. Dam deset let časa za izplačati z 5 ali 6% obresti z garancijo, da se svet čisti. JAZ VSE TE KOSE ČISTIM VSAKEMU IN PRIPRAVIM ZA ORATI ZA $7.00 DO $10,00 PO AKRU. Vse navedene ponudbe so poleg Slovencev, šol in železnic. Vsak kupec, ki želi saditi, dobi 100 dreves različnega sadja in 500 trt zastonj. Vsak izvežban čebelar dobi 10 panjev čebel pod obvezo da da meni junija polovico medu kot popolno plačo. FRANK GRAM. Navlnr. Ma. I GLAS NABOI Onani, onamo mu Iriisal Starogorski. i.h urili Kt>mti Veli« J.I »KJ** H K i i/j I a. 11 SOVI kii Ko /robi i t«V. /.a ir < Jasno je modro nebo. kitice poljublja gorovje in brila. Jezero aolz blesti v krasni modrini tn zdi se Moveku, kakor '-al in ogleduje svoje gore, ki so mu tako mile in drage. da bi dal brez premisleka svoje življenje zanje. (Jezero solz iuienuje Skadendto jezero črnogorska pravljiea. Nastalo je iz samih solz, ki ->o tekle iz mod rili o«'i lepe Vile. katero j»* pokaral Rog radi njene in.'imernoati. Zato je videti veda modra, kakor so bib* oči Vi line.) Blizu Skaderskega jezera. ne daleč od Žabljeka. je selo Bjelo-polje. V vznožju brda leži. raz katerega je m it" en pogled na jeatero. Samo nekaj his šteje, skromnih, zloženih iz kamenja, a v njih prebivajo zadovoljni ljudje, zado-\ oljne jši, kakor ljudje v krasnih ečfiejši. v skromnih, kanih oblekah. kakor ljubiti v AiTilo in bar/mi. In kar [>OM-bno nadkriljuje, je ne-i ljubezen, ki jih veže na kamnito in >rromašiio 1'Viio (lumov iu<». Kje najde človek tako sil-uhav kakor |»ri t'rnogoreih? je tako i/*a/itogpojno\aujt*. tlel onega naroda. ki je ne-vladal na Balkanu, ki ima slavno in junaško prošlost. • pri sinovih črnili gora T... a je bila držfiva srbskih kue-ialee tja do morja s«1 je rnz-Pa prišel je Tur "'in, ta k le ig. prišel je na Vidov dan iVO polje je postalo tUŽTW nekdanje slave, nekdanje •i. Vse to v«- <'mogoree, vse to < riiogoi ka, vse to ve Srbin in »kinja... lu za>to to hrepene-po stari slavi, želja po osveti, osvoboditvi zasužnjenih bra-»toletja so prešla, rodovi so li. a \ narodu je ostal spo-a Vidov «lan. dan strahote in bdi še v njem tako živo. a se je to zgodilo včeraj... Dobroslava, hčerka siromašnega i rnogorea lio?ašina. je pasla o vre na hrdu oh Skaderskem je-;.ira. U. e iti dva starejša, brata sta odšia v «'etinje p<> kupčiji, najmlajši pa je odšel na lov. Da sta šla oba brata in oče po kup-<"-tji v 4'etiiije, j»- bila vzrok neka yovoriea, ki s*- j»* kakor senea plazila od človeka do človeka po eeli <"migori, kakor pa kupčija. In ta govoriea je trdila, da pripravlja nekaj zoper Turčina. da ga namerava gospodar črnih brd spoti it i iz zasužnjen nh krajev. Raz-lične mi bile te govoriee, po tihem izgovorjene, in v zraku je ležalo nekaj skrivnostno - zagonetnega, da je i rnogoree nehote pregledo-val svoje orožje in brusil jata-gane. m Vendar je lul povsod mir. nič ni bilo takega, da hi kazitlo na vojno, a kljub teimi so postajale te govoriee vedno trdovratneje. In zato so se napotili stari Bogašii in starejša sinov* v Cetinje. morda izvedo tam kaj natančnejšega. Mlajši je ostal doma, da čuva če-dieo ovac in sestro, zakaj blizu meje so se vedno dogajali kaki posamezni ropi in poboji. — Mirno '»o se pasle o vre. Dobro-slava se je v sedi a na širok in velik kamen, ki je bil podoben ne kaki klopi, kakoršno naredi po Velikem trudu učenee-ioizar v pr-\ ili dneh svojega ueenja. Solnfe je zlatil ogore m brda in deklica jih je ogledovala s pogledom otro ka, ki gbsla v lice svoji mamici, s pogledom tnjea. ki Ne dfcj kras ni panorami, d as i je videla vse to \ sak dan. In njen pogled je ob-stal na«l jezerom, v katerem so se potapljali solnčni žarki, da j«* bilo videti, kakor biserna, sijajna solza. kakor zlata jutranja rosa... Kaj je mislila l>obroslava? Morda na Vilo in njene modrt oči?... Ali pričakovala, da zagleda. ko se na ]Kivršini mirnega jezera prikaže krasna l»ela prikazen, podobna ognju ali plamteči plameniei, kakor si pripoveduje narod?... Zaman gledaš. Dobro slava! Prikazni ue uzreš. Ali ne veš. da se prikazuje le v bajni mesečini in pri k v rtu zvezd?... In tudi to je bilo nekač. Odkar pa se je usmilil Bog trpljenja Vile in ji odpustil greh ter podaril to jezero in bregove, obrobljene z zlatim žitnim klasjem, ni več one prikaz ni, ni ve<" slišati bolestnega ihte-nja. .. Kj, ve to Dobroslava, ded-guslar je pripovedoval, ko je še bila majhna. Ona ne išče prikazni, ne iSče Vile. Njen pogled je vaplul dalje, dalje če«, jezero, kjer je ▼ da «silnim zamahom peniti plane s svojih skal in atre kakor plaz vso nasilje, vso robstvo... dtiiin zazrla ob r#*ki Bojani belo mesto — Skader. "Pozdravljeno**, je govorila v duši. "pozdravljeno rojstno mesto kraljeviča Marka, pozdravlje- ln v istini je zamahnil sokol v no mesto, zidano na temelju srh- svojih ernih gorah s peruti, krik->ke matere!" J nil. da je odmevalo po širnem In pojavile so se ji v mislih vse svetu. Razpel je svoja krila in v one pravljice, katere je pripove-J ziuagonosnem poletu obkrožil še dova' ded-guslar. V njeni domi-Jenkrat svoje gnezdo ter se spustil šljiji je vzrastel junak med juna-Jnad dnšmanina. ki. vstal je pred njo kraljevič Silen in junaški je bil ta polet. Marko, ponosno jahajoč na iskrem zmagonosen in slaven... Padala konju šaren. Kamor je o tej prisegi, sklenjeni. kjer bom obdržaval nekaj pred-izgovorjeni samo v mislih. vjstav o čarovništvu. Pokazal bom nrosile. Klečeč kraj očeta in bra- Rojakom v tov. je sklenila, da osveti njihovo okolici nazuai in je jezdil mrk. ogromnih brk in Ousinje. Bjelopolje. Berane. Peč.'duhu. je leglo na njeno liee nekaj I voč novih komadov, katerih se težki mee je udarjal ob šarčeve Sv. Ivan Meduvanski. Lješ___To- trpk;«ga. je klanega. .. jsploh niste nikdar videli igrati. jpovi so jieli svojo strašno in veli dobite "GLAS NARODA" ako* štiri dcmm dnevno, izvzamii nedelj ln postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, t mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila s bojišča in rasne sli- _ ke. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,000! — Ta številka Jasno govori, dR je list zelo razširjen. Vte oeobje lista je organizirano in spada v strokovne unija. \ je pomislila de- 4"«stno pesem z. bronastim glasom ae,'-. vspodbodi ko- iM 'o se pasle ove - in zdaj ^ j4, ,,otr«-sala junaške vojake, ki domovino... za otVta... za bra-1 pa zdaj se je ozrla katera po svoji jt. Lomila pivd sf.boj ovirf. i(1 te... In srečna som... Tndi kri' <_'us-podanei. v idee jo zamišljeno. /m;ioOVala ter spela dalje... da- Crnogorke naj bo kamen k svo-' ,e , otrpla Z srlavo n. - pasla )jf. -ouam'. miaiiio. za brda bodi...-" 'ona..." j o«i junaka-kralja sta zdrk "Zdravo, sestriea!" se oglasi — — — — — — — _ nil i dve svetli solzi in padli na tla, nenadoma /a njenim hrbtom mo-' Pi-.-d Tarabošem divja boj. Si- v strjeno kri. solzi bolesti... Raz. ;>ki kiijo granate, puške pojo zlove- junaških svojih prs si je snel od-| l>ohrt»-lHva t.zre. nekoliko še.i, krvavo melodijo morijo, Sre- likovanje in ga položil nn okrvav--plašena vsi.d nenadnega pozdra- hrna sopara plava nad hojišeem, Ijene |>rsi ('rnogorke, va. V idee mlarfiea. ki je pravkar ^ trjra in in spet zgoš."ava. šraji- Sklonjen«- glave so gledali ta sedel k nji Iti djal brezbrižno pu- neli orjejo zemljo, podirajo bo- prizor okrog stoječi in v njih -ko med noge, se nasmehne. jevnike... Kdo se briga za to... cih se je mešalo čustvo bolesti s 'Pozdravljen, Milojko! Kako Naprej, vedno naprej! doni trom- ""'uftvom ponosa. Zakaj, tak na- i»a. Junak je ne sliši. On ve, da rod, ki ima take /ene. take junake 'Kako bo? Ne zljubi se mi da- mora naprej, on hoče priti tja. oili k molku... |ba davorijo: "Onam", onamo..."f — — — — — — — — in polni, mogočni akordi navdn-j "Kaj delaš ti tukaj. tem pomorem samo enemu junaku." j Zažarele so oči junaku-kralju, orosile, in objel je glavo dekliee ter jo stisnil k sebi. ( "Hvala ti. dete-junakinja, hva-1 n;*ke, ki so jih Turki pobili, bi se la ti za te besede. Olajšala si ihi maščevali. I)a bi le napovedal go- dušo. ki jilaka ob pogledu tolikih ipov spoti ar vojno!" "Da bi le napovedal", s<- je zamislila Dobroslava. se zamislil Milojko ... Tam daleč nekje je prepeval ljavo. tja. odkoder so bljuvali to-neikdo pesem. Peval je gotovo na; povi smrt, nato pa vprašal, sklo-ves glas. a glast>vi so prihajali do njen k nji: žrtev, otrle so solzo, tki jih lije vsled gorja, ki ga je prinesla vojna meni in mojemu narodu." I Zagledal se je za trenutek v da- Dohroslave nerazločni. in Milojka nejasni in kakor bi prihajali iz "Kako ti je ime. junakinja?"f "Dobroslava, gospodar! Dobro- globočine tesnih sten in hrepeneli slava Bogašinov.i^iz sola Ujel op o kvišku, v višave na solnee... Nejasni so bili glasovi pesmi, a njima so bili jasni in razločni, kakor bi ne pel oni tam daleč nekje, ampak zraven nju. In Dobroslava jf* prijela tamburieo in spremljala pesem, pevajo-a: Ouam', onamo! za brda ona. pogažen konjina kliku je Jug! U pomoč, djeeo. 11 pomoč, sinei. svetit me starea. svet vaš je dug! Ija blizu Žabljajca." "I11 kje ti je oče?" "Bije se!" "In bratje? Imaš brate?" "Imam tri, gospodar!" •'In oni!" 4 Bijejo se!" - "Pa če padejo?". ''Bog jih bo čuval; a mati jih je rodila., da se bijejo." Pobožal je kralj-junak deklieo po zagorelem, lepem lieu. (Stari Jug Bogdan je imel de- . " »<* *iivaj vse tvoje in tebe, v.-, sinov, ki so vsi z očetom vred ******* « padli na Koso vem. na Vidov dan. po pravoslavnem, julijanskem koledarju 13. junija, po našem, gre-gorijaivskem koledarju 28. junija, leta l.*tKf>.. zato je tef»tan od konj, zato kliče na pomoč, da ga osve-tijo.) Navdušeno je dmiela pesem in odmevala od brda do brda in zdelo se je, kakor da poje vsa Crna-jyora. ves narod. Odmevala je v Bil je strašen hoj, ki se je izvo-jeval ob utrdbah Taraboša ono usodno noč, ko so sklenili Lešnja-11 i skupno s eeklinjanskim bataljonom. da osvoje trdnjavo Tara-boš. Kroglje so deževale in junaki so padali kakor klasje pod srpom.' Tedaj je padel tudi Bogašin in njegovi trije sinovi. Starejša sinova sta ležala daleč drug od dru-sreth ta pesem hrepenenja in'gega. Najmlajšega, Milojka, pa so stremljenja, neugnanega in ne-j izvlekli izpod očetovega trupla, ugaslega, ki je sililo preko o^kih.I Sigurno je opazil ooe, da je padel tesnih mej domovine tja k tlačeni, najmlajši sin, zadet, od kroglje, in zasužnjeni raji, vzdihujoči po svo- da ga ščiti, ga je pokril z lastnim bodi... Rastla je pesem in kipela (truplom. A besne granaite niso j ter se zlivala v velik, silen kriJk, spoštovale očetove ljubezni. Raz* kakor .krik aokola, pripravljajoče- trgale so ga in -ubile sina. ga ae na smel, zm agon osen vzlet, Dobroslava ni saphtkala. Le Pozor premogarii! o41i hočete imeti svoj lastni dom in sprejeti stalno delo v enem izmed treh na novo odprtih premogorovov v pittsburgški 6 čevljev visoki žili? Jaz vam to lahko dobim. Samo nekaj milj iz Pittsburgha, največjega industrij al nega središča na svetu. Pomanjkanje delavcev omogoči mi, da vam nudim priliko za celo življenje. Omenjene nove pre-mogarske družbe žele dobiti stalne in dobre premogarje, žito žrtvujejo in so prepričani, da bo vsakdo, ki si bo kupil dom, postal njih stalen delavec, — velik prilog novi premogarski družbi v teh naprednih časih. Tukaj je vaša sreča. Jaz vam zgradim hišo popolnoma, pripravljeno za seliti, na krasnem prostoru in na velikem lotu, — izjemno ugodne pogoje in poleg tega vam nudim, da dobite trkoj službo v enemu izmed moderno urejenih urij?kih premogorovih, kjer je delo absulutno zagotovljeno za prihodnjih dvajset ali štirideset let. Zasedaj zamoremo sprejeti samo petdeset družin; — zato naredite hitro — naredite takoj zdaj. Za natančna pojasnila pišite na: lil Coal Miners Home Promoting 314 House Bldg., PITTSBURG H, RA. nasprot B. & O. postaje. Co. GLAS XABODA, 15. jrx. HUG. h VEČNI ZID M (Priredil J- X.) hI__ .J m w m » w w w yo A m m v v w iiO O i i 1*1 (Nadaljevanje). — Kaj. Itenne|>onf? — je vprašal Dumolin, ki bil tn«li med maskami 9 — Seveda — Ali se vam to rudno zdi? — .laz poznam staro rodbino t epa imena, ki ima pa tudi voj-vodski naslov Cardoville. — — Neizmerno me veseli. — .Ali hi mi res kdo prisodil, da vem potomce talce rodbin«? — Jaz srni vendar eisto priprost de. lavee. Kuj? — Delavec' — In denarja imate kot tore? - -laz sem iMMlediivdi veliko premoženje. — Af<»j o«V nabiral ennje in taki I ind je ponavadi obojrate. Kako je pa bilo s to dedseino? To je dolga. dol pa zpodba, prijatelj. '/. dvanajstiin letom -.eni vstopil kot n^enee pri Tripeandn. ki j< bit ravno tedaj dobil baronski naslov. — Saj veste, kaj ne/ »R ko sein bil star štirinajst lot. mi je umrl ore. — Zapustil mi je -iamnieo. mizo stol. bakreno svetinjo in nekaj papirjev. — Dobro • !a nis. in papirjev -ežpal. - Pozneje je prišel k meni nek eudak in rek^l. da /bira stare papirje. — Ko jili je pregledal. je rekel, «la so vreilni il«'st't i i-»o«"* frankov. Kupčija je bila Umalo sklenjena. — .fa/ sem dal možu potrdilo, da s»> papirjem popolnoma odpovem. — Od listepa rasa ne delani v»e pri Tripeandn. -Misli v« udar na kaj drupepa mu je rekla iz.ier. — Prednica je zapoved al a, da naj vstopi. — Kaj vas je privedlo k meni. gospa t — Samo par minut imam rasa. — Prišla sem zaradi hčerk pene-rala Simona. — Dekliri sta ločeni. — Na obeh se opažajo znamenja hude bolezni. — Poslati sem morala po zdravnika Baleiniera. — Moja slutnja se je Uresničila. Obe deklici sta popanki. — Skrajni ras je bil. da sta prišli k vam. — Zdaj pa še nekaj. — Stari vojak, ki ju je privedel v Pariz, se je vrnil iz Chartres. — Ko ni dobil deklic doma. je začel grozno divjati. — Strašno pa tudi jezi. ker je njegov sin zaprt. Mislila sem že. »"e bi ga bilo mopot'e spraviti na varno. — Samostan leži na samem.... — In samostan stražijo močni in dobro oboroženi pazniki — je pristavila Perpetna. — Nocoj naj bodo torej stražniki na svojem mestu. . . . Kako je pa s poroko našega barona Brisville ? — Meni ni nil i v glavo padlo, da se bo Ta mlada oseh.i triko pro-t i vila ženit vi. — Ta odpor moramo zlomiti. — Saj vendar veste, da je baron obljubil izročiti vso doto našemu samostanu. — Dekliea pravi, da bi barona najprej rada videla, prej pa nore ničesar podpisati. — /'daj je v samotni celici in upam. da se ji ho kmalo ohladila jeza, — j — (inspod Brisville bo pa tudi storil vse potrebno. i — Za stran mene. naj bo že kakor hoče. toda pomisliti je treba, da pre v tem slučaju za veliko premoženje. — Nadalje vam moram tudi j povedati, da me je prosila Adrienina hišna, če bi smela vstopiti pri »•as v službo. POZOR, ROJ AS? I v Barbertonu, O., in okolici I Naznanjamo rojakom, da smo ustanovili ' "Slovensko godbo" in j s tem je uresničena želja rojakov j v tej naselbini. Torej, rojaki, va-( ša dolžnost je. da jo sedaj podpirate. Tempotom javljamo, da priredimo dne 17. junija PRVO VESELICO v korist novo ustanovljene godbe. Veselica se vrši v prosto-' rili Alberta Varninski. 287 Center St. v West Barber tonu. Priče-tek ob treh popoldne. Rojakom v Barbertonu in okolici se priporočamo. da nas polnostevilno ohišT-e-jo ter nam pripomorejo k boljšemu uspehu. Torej na svidenje 17. junija Odbor. Cenjenim naročnikom i Penna in v Weat Virgin i ji naznanjamo, da jih bo r kratkem obiakal na! ■aatopnik rfrfrm*^ Ktfi na a tm tt mi tt Importirane Franz Lubasove harmonike ao razprodane. Imel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene haruiAnike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mehove od $0.00 do $10 00 Delo trpežno in zanesljivo. Alois Skulj, 323 Epsilon Place, Brooklyn, /V- -po ______ .. Tretjje poglavje. GRBA IN FLORIN A. Ko se je kirha vračala po Rue Babylone in dospela do palače Saint Dizier. je pozvonila pri vratih, ki so vodila v paviljon. — Na pragu s#- je pojavila Adrienina hišna. — Peljala jo je v sobo. kjer je pore| v kaminu velik openj. Tako jr rekla hišna Fiorina — zdaj mi pa povejte, po kaj fte prišli ? — SI isilij sem. da so tukaj aretirali mladega delavea, po imenu Aprieola Itandoin. Da Aretirati so ga ravno v onem trenutku, ko mu je hotela moja pos|M»diuja pomagati. .Ja/ in Aprieol sva kakor brat m sestra — je pripoved ovala šivilja. Včeraj mi j«* pisal, da naj pre njegov oče povedat pospodični ' ardovilb- da ji mora nekaj zelo važnega sporočiti. — Pisati, pravi, la noče. krr se boji da bi pismo ne prišlo v prave roke Moj Itop, vašemu prijatelju torej še ni znano, da je moja po !»i»odinja nenadoma znorela T Kaj r. T - .laz tudi š«» ne vem. — Skoda, škoda, take gospodične. - Da, saj pravim,*kdo bi si mislil. Z Avrirolovim nčeiom nisem mogla danes zjutraj govoriti, ker jc kar divjal od same jez«'. — Deklici, kateri je imela njegova žena v oskrbi sta naiitree neznanokam izginili. — Ako pravi Aprieol, da ima nekaj važnega »ponn-iti. j- zadeva v resnici važna. Da zdaj se pa tudi jaz nečesa spominjam. — Ko so pa privlekli i/ njegov epa skrivališča, je rekel, da naj povem svoji gospodinji da je iiiK-l od tvnjepa skrivališča prerejšen dobieek. — Tedaj se seveda iii-iMii zmenila za njegove liesede. S«-v »'da • -e bi n<* bila stvar tako važna, bi ne pisal iz ječe, am :*ak bi počakal, da bi se -,ani sestal z gospodično. Tudi meni se zdi da bi bilo boljše. — .laz bi že vsaj lahko ob vrstila kako Adrieiiino sorodnim. — Kot pravijo, bo gospodična kma lo ozdravela. Meni se pa zdi da sorodniki gospodične niso ravno njeni naj- jši prijatelji. — Obljubljam vam. da ne ho nobena nepoklicana oseba ničesai l/v rdela o tej *tvari. Hvala vj.m. goKporiična. prisrčna hvala. N kaj časa sta obe moleali, slednjič je pa Grba zopet izprepo-*orila : (Gospodična, vi ste tako ljubeznjivi. dovolite in:, da vas še ne kaj vprašam. Keverla. -^»veda. — Kaj pa je? Družina aretiranega delavea >»e nahaja v veliki stiski. — Ali b lahko dobila t vašim posredovanjem kaj šivanja«* , -Ne vem. ne vem — je rekla Fiorina in se zamislila. — laz bi vas niti ne vprašala, če bi ne odšla neka dama, ki me je dozdaj preskrbo\ al« z delom iz Pariza. — Koliko pa zaslužite na teden? — Kakih šest ali sedem frankov. Mogoče hi kaj dobili v samostanu Milosti pri predniei Per petuji. — —- Z največjim veseljem. -— Kako je vaše ime ? — Madelajna Soliveau ; ljudje mi pravijo Grba. — Ce hn«"-ete, idiva skupaj vprašat. Kot je čitatelju znano, sta se v samostanu razen gospodične Adriene Cardoyille nahajali tudi obe hčerki penerala Simona. četrto poglavje. PERPETUA. Samostan je bil veliko staro poslopje, ki se je nehajalo izven Pariza. — Samo>tan je upravljal upravni svet, kateremu je uaeeloval abbe A igri gn v. in ženski kolegij, pri katerem je imela zelo uplivno * Brnimt Dicier. — Prednica samoofan* je bila Per- Pozor! Pozor! V zalogi imamo iz starega kraja importirane SRPE. i> Cena 60 centov s poštnino. FRANK SAKSER, 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Kos lotos nimamo v zalogi, ker jih ni mogoče dohiti iz starega kraja. Srpi so nam ostali še od prejšnjih zalog. Mr. ZVONKO JAKSHE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravniitvo "Glaa Naroda". MODERNO UREJENA TISKAM KLAS NAHODA VSAKOVRSTNE TISKOVINI IZVRlUJE PO NIZKIH GKNAH, m m m m : DXL0 OKUSNO. 3 C • • • * IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. UNIJSKO ORGANIZIRANA rtIMZMOHT Mi DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMPLETE CENIKI I. T. D »m naroČila poAljitb na« SLOVENK! PUBUSHIN6 Cl. n Cortlandt St., New York. N. Y » ^ o o o "GLAS Frank Petkovšek Javni notar (Notary Publie) 718 720 MARKET STREET W4DII6AN, ILL. PRODAJA fina vina. Iimtai cmotki, patentirana zdravila. PRODAJA »ožne ilztko vseh prekomor-akih črt. POŠILJA denar w start kraj mbmIJIto la odbik poftteno. NA100A" UP&AVLJA vn v aotaakl poool spadajoč« dela. zoafc, iv. z. v m .w w ^ Dr. Rii bterjav PA1N-EXPELLER ta r«vuti*M Ul*a a«, «k«talMl in affib-žmm AUmi in mi- — a«. P ruto i prihaja v zavoju, kot jc __naslikan tukaj. Odklonita via zavoja, ki niio zapečateni x Ancboi varstveno cnam ko. — 36 in 60 canto* ▼ lekarnah ali na ravnost od F. AD. RICHTER &C0. 74MVuUa|UaSi Ur* T*rk, N.T. nasvet in pouk "TDE BUREAU OF INDUS TRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če to bili osleparjeni, oropani ali če io t nji mi slabo ravnali. Brezplačna navodila in ponk v naturalizacijskib zadevah — kako poatati državljan Združenih dr žav, kje se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR, BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyoriki urad: 230, 5th Ave., Room 2012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do deveto, are zvečer. Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do •levete ure zvečer. HARMONIKE aodlat kakršnekoli vrata iadetojea la popravljam po najnižjih cenah, a de* lo trprihio tu sanealjtvo. V popravo aanealjfvo vsakdo peHje, ker sem fle oad 18 let tukaj v tem poslu la sedaj t svojem lastnem doma. V popravek t samem kranjske kakor vso drago karmonlko ter računam po delo ka-korino kdo aaktova kres aadaljalk rpralaaj. JOHN WINUL Iti? Bosi CM Bt* NAZNANILO. Rojakom v Lorain. Ohio In oko-lici naznanjamo, de jih bo obiskal nafl zastopnik _ JDHN EUMftB. ki je pooblaičan pobirati neroi-nino za list Glas 8 spoštovanjem Veliki vojni atlas ?oj8k«joafa m evropskih dmv in ps kolonij dob posestev vseh yekfiO, otiim II runih mnljarldo«: na 20tih straneh in vsaka stran je 10'^ pri 13% palca velika. Cena mu 26 ccatov; M&njši vojni atlas na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 pal<*ev. Cena samo 18 con Vsi lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države. Pošljite 25c. ali pa 35c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust. Slovenic Publishing Company, 92 Cortlandt Street, New York, N. Y. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR (Notary Public) _ v GREATER NEW YORKU ANTON BURGAR_ 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in "daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika. Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno postrežem. Velika vojna mapa rojshoocOi se evropskih držav« tfc J* 21 prt 38 palcih. Cena 15 cen tor. V«Ukoi Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske* Kranjske in Dalmacija s mejo Avstro-Ograke t Italijo. Cena je 16 centov. Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane f»0 centov. Naročila io denar pošljite na: Slovenk Publishing Company, 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. g iTATiTATiTATAT^^ Kaj pravijo pisatelji, nft»oJakl In dr«avnlltt o knjigi Berta pL gnttner. "Doli z orožjem Lev Nikolajevi* Tolstoj je pisal: Knjigo sem z velikim nSlt kom prebral in v njej naSel veliko koristnega. Ta knjiga zelc vpliva na človeka lo obsega nebroj lepih misli. Frioerlk pl. Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael nI bilo na »svetu tako slavne pisateljice kot Je Sattnerjeva. < Prof. dr. A. Dodel: 'Doli z orožjem* je pravo ogledalo sedanjo-ga ftisa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, ds Be hlifcijo človeštvu boljši fasl. Kratkomalo: zelo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. T dno srca me je pretreslo, ko sem jo bral. Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedaj sem v nekem gozdu pri di^egla<*h in sem bral kn'"-go z naslovom "Doli z orožjem!" Prebiral sem jo dva dueva neprenehoma In sedaj lahko re^-em. da sta ta dva rineva nekaj j>osebnega v mojem življenju. Ko sem Jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo Imela vsaka knjigarna, da bi jo tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, kl razširjajo Sveto Pismo. AH bl se ne moglo ustanoviti družbo, kl M razširjala to knjigo? Henrik Hart: — To Je najbolj očarljiva knjiga, kar aem Jih kdaj bral-- C. Neumann Hofer: — To Je najboljša knjiga, kar so Jih spisali ljudje, kl se borijo za svetovni mir. Hans Land (na shodu, katerega Je Imel leta 1890 v Berlina) : Ne bom slavil knjige, samo imenoval Jo bom. Vsakemu jo bom po-andll. Naj tudi ta knjiga našla svoje apostolje, ki bl fiU žnjo križemsvet In učili vse narode. Finančni minister Duoajewsk! je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornU-l: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-£kl strokovnjak, noben državnik, pač pa prlprosta ženska Berts pl. Sattnerjeva. Prosim Vas, posvetite par nr tema delu. Mislim, da se ne bo nlkdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjigo. 1 CENA M CENTOV. Narotftjto Jo*rl: Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, . New York City, N. Y. m*: - "GLA8 NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NAN J 1