Nekaj iz naravoslovja. (Dalje.) 7. Učinki svetlobe na posamezna telesa. Solnčna svetloba razkroji nekatera telesa. Po nji dobiva fosfor, solitarna kislina drugačno barvo. Pod vplivom svetlobe se razkroji ogelno-kislina v zelih in izločuje se kiselc. Zelena barva na zelih nareja se tudi pod učinkom svetlobe. V novejših časih izumeli so nekaj prav važnega, da nainreč svetloba vtiska zercalne podobe na plošči iz kovine, ki je nalašč v to pripravljena, ali na popir, in tako se narejajo podobe ljudi, krajev, ki se imenujejo svetlobne podobe, in sicer perve se imenujejo svetlotiski (dagerotipi), druge pa svetlopisi (fotografije). Dagerotipi, tako imenovani^od Francoza Daguerre, ki je izumel take podobe na kovine, so sedaj komaj še v navadi; fotografiije so pa toliko bolj znane in razširjene. 8. Korist svetlobe. Brez svetlobe bi bili v večni temi, ne raogli bi videti lepega višnjevega neba, niti razveseljevati se nad krasnimi pisanimi cvetlicami, zeli bi ne rasle, in hirali bi mi sami kakor zvenjene rastline. V. Elektrika. 1. Kajjeelektrika? Že Gerki so spoznali, da jantar, imenovan elektron, kedar se dergne, privlači k sebi lahka telesa, potem pa jih zopet popušča in v temi kaže praskajoče iskre. To lastnost imenovali so elektriko. Ako se suha steklena cev, pečatni vosek, smola, premog dergne s suho roko ali volnato cunjo, privlačijo k sebi rnajhne kosce popirja, ki se jim približajo in jih zopet odbijajo; ako se njini n. p. približamo s perstom, prikaže se v temi mala iskra in čutimo bodenje v perstu in slišimo prazkotanje. Tvar, ki vzrokuje te prikazni, imenuje se električna tvar. * 2. Positivna in negativna elektrika. Dvojeverstna je elektrika sebi nasprotna, ki se imenuje positivna in negativna elektrika. Elektrika, ki je v steklu imenuje se positivna ali steklena elektrika in se zaznaniova s +- elektrika. Poslednja se tudi imenuje smolna, ker se dobi od dergnenja kuhane smole in se zaznamova z — elektrika. Telesi, ki ste obe positivno ali negativno električni, se odbijate, ako pa je eno positivno, drugo pa negativno električno, privlačite se. Dve kroglici iz plute (Kork) n. p., ki ste bili elektrizirani na stekleni cevi ali na vosku, se odbijate; pa se pečatnem privlačite, ako je bila ena elektrizirana po steklu, druga pa po pečatnem vosku. Telesa, ki imajo istoimeno elektriko, se odbijajo; taka, ki imajo raznoimeno elektriko, se privlačijo 3. Prevodniki in neprevodniki elektrike. — Nekatera telesa električno tvar posebno privlačijo in jo tudi v druga vodijo; druga pa je ne privlačijo in tudi naprej ne vodijo, ali pa le prav počasi. Una imenujemo prevodnike, dobre prevodnike, te pa neprevodnike, ali slabe prevodnike. Dobri prevodniki so: vse kovine, voda, vodene pare, vlažen zrak, človeška in živalska telesa. Slabi prevodniki so: steklo, smola, žveplo, lasje, peresa, suh zrak i. t. d. 4. Električni kolovrati. Naprava, ki služi v to, da se vzbude močneje električne prikazni, je električni kolovrat. Poglavitno ga sestavljajo naslednji deli: 1. stekleni kotač, ki se da obračati z veliko urnostjo. 2. blazinica iz usnja, ob katero se kotač dergne, da postane električen. 3. cev iz pleha, konduktor, vodilo; na uje koncu je šopek iz zlatih nit tako pritaknjen, da se dotikujejo steklene kotače. Ako se je z dergnenjem vzbudilo veliko elektrike, nabere se v cevi. Ako se cevi dotaknemo, odlete iskre. Ako pripnemo na cev verižico in jo damo komu v roke, ki stoji na pručici, ki ima steklene noge, postane tako električen, da gredo iskre iz njegovega telesa, kjer se ga dotaknemo. Ako se ta dotakne drugih, tako tudi preide elektrika v tiste. 5. Nevibta ali hudo vreme. Ob hudem vremenu poglavitno deluje elektrika, ker je podnebje v električnem stanji. Ako ste si dve megli nasprotne elektrlke (positivne in negativne) tako blizo, da se oboja elektrika privlači in uravna, naredi se blisek: elektri5na iskra, ki hitro preskoči iz oblaka v oblak in se pri teni zasveti. Grom nastane, ker se zrak hitro razdeli, pa zopet z veliko silo skupaj buti, in to tresenje zadene naše uho. Ker se zvok veliko kasneje pregiba, kakor svitloba, tako se grom pozneje začuje, kakor blisek, in sicer toliko kasneje, kolikor je hudouren oblak dalje od nas. Ako je hudo vreme nad glavo, začujemo grom in blisek ob enem. Ker vemo, koliko prehodijo zvočni valovi v eni sekundi, lahko izštevilimo po sekundah, kolikor jih je med gromom in bliskoin, kako daleč je nevihta. Ako je nevihta zelo daleč, vidimo sicer blisek, a ne slišimo gromenja. Zgodi se pa to tudi tako, da žari blisek od oblakov, ki so pod našim prizorjem. Kedar pridejo positivno-električni oblaki dosti blizo zemlje, uravna se positivna elektrika v oblakih z negativno elektriko na zemlji, in takrat švigne blisek v zemljo in razdene drevja in poslopja, ubije ljudi in živali, ko se širi dušiven, žvepleni smrad. — Da se ob hudi uri varujemo bliska, zapomnimo si to le: 1. V hiši ne stopajmo k stenam, durim, oknu, dimniku, posebno ne, kedar gori ogenj na ognjišču; odprimo okno ali duri, da se ne zadušimo, ako bi trešilo. Pod milim nebom ne stopajmo pod drevesa, posebno pa ne pod take, ki stoje na samem, ne stojimo blizo žival, senenih kopic, ribnikov, močvirjev ali rek, ker voda blisek privlači. 6. Strelovod, kateri je izumel Franklin, je v to da vjame blisek, ki udari na poslopje in ga odvodi, da škode ne stori. Strelovod je železni drog, na osti pozlačen in tako postavljen, da moli 1 '/2 — 13/4 metra nad najvišjim delom poslopja. Od drogu vodijo železne šine ali droti po poslopju 1 — 2 metrov globoko v zemljo pioč od poslopijne podlage. Ako blisek treši v tako poslopje, vjame ga železni drog in ga vodi brez škode v zemljo. Galvanizem. 1. Galvani, laški zdravnik je najdel, da seelektrika ne zbuja samo z dergnenjem neprevodnikov, n. p. smole, i. dr., marveč tudi, ako se prevodniki razne snovi (cink, kuper i. dr.) med seboj dotikujejo, zato se tudi elektrika po tej poti zbujena iraenuje ngalvanizem". Ko se dotikujete dve kovini, naj bolje kuper in cink, z eno tekočino vines, zbuja se elektrika po dotikanji ali galvanična elektrika, ki je različna od une samo v tem, da se zbuja z dotikanjem; bistveno pa je eno in ista. 2. Ako se položi kuprena ploša na cinkovo, vzbuja se elektrika, a ne v obilni meri. Ako pa položimo več plošč drugo nad drugo in se tako napravi steber, zapazimo že več elektrike. To ]e pervi storil Volta, in tak steber se po njem imenuje Voltov steber. Tak steber ima 3 dele: Zgornji in spodnji del sta iz lesa, ki sta v zvezi po treh palicah iz stekla. Slop ali steber je iz kuprenih, cinkastih plošč in iz klobučevine. Na pervo se dene kuprena plošfia, na to pa cinkasta, potem pa v solnati vodi namočena klobučevina, in tako se steber naprej stavi, naj bolj na verh se dene cinkasta plošča. Na spodnjo kupreno in zgornjo cinkasto ploščo se privarita kovinska drata, ki sta tako zakrivljena, da se konča dotikujeta, ali deržita vsak sebi (sta pretergana). Ako se drata dotikujeta, tako se na unanje od električnib prikazni ne vidi ničesa; ako sta pa pretergana konca, vidi se stanovitna iskra med obema dratoma. Ako prinesemo med oba konca tenko palico iz kovine, razbeli se. če vzememo v vsako roko jeden obeb. drotov, ki sta bila poprej v zvezi, pretergamo zvezo, in električna iskra gre v telo, in v tem trenutku čutimo neko čudno tresenje v rokah in členih. To se ponavlja, ako ločena drota zopet združimo. To tresenje se tedaj godi, ko se električni tok preterga in zopet sklene. — Drot ima pa še druge lastnosti ali učinke; omenimo tukaj le naj vaznejšega. Galvanična elektrika in njena sila gre po drotu iz kovine tako daleč kakor seže drot iu v enem trenotji prehodi 62.000 milj, drot postane magnetičen, t. j. železo privlači in odbija. 3. Galvanični telegraf. Ako se električni drat ovije okoli lesenega vretena in se skozi vreteno vtakne železo, n. p. žebelj, postane to železo magnet, t. j. dobiva lastnost, da se njega prijemlje drugo železo, drugi žebelj, ko se dene prav blizo konca žeblja, vtaknjenega v vreteno. Pervi žebelj pa je le toliko časa magnet, t. j. le toliko časa drugo železo nase privlači, dokler je v vretenu. Tudi v vretenu na enkrat neha magnet biti, kakor hitro se drat na kakem kraji vzame vsak sebi, a postane pa zopet magnet, t. j. privlači železo na se, kedar se dratovi konci zopet zvežejo. Drugi žebelj, ki je položen prav blizo konca žeblja, vtaknjenega v vreteno, prime se tega, ako' pa se drat vzame vsak sebi, žebelj pa zopet odpade. Na učinku te galvanične baterije opira se tudi galvanični telegraf. Ako vodimo drot, ki je na podpori speljan od kraja do kraja, in ki je v zvezi z galvanično baterijo, teče po drotu, bodi si še tako dolg, galvanska elektrika. Ako se na enem ali drugem kraji drat loči po zaklopnici, ki je na njem napravljena, odpade v tem trenutku železo od vretena, in udari na mizo, ki stoji spodej. Ako se pa zaklopuica zopet odpre, železo priskoči zopet k žeblju v vretenu in tako naprej. V trenotji, v katerem na enem kraji odpremo zaklopnico, lahko na drugem poterkamo, t. j. znamnje damo, da se sliši, in to je zadosti, da nas ra- zumejo na veliko daljavo, t. j. mi telegrafiramo. Treba se je le dogovoriti, da jeden udarec pomeni a, dva udarca b i. t. d. in ta, kateremu se telegrafira, šteje le udarce, in iše čerke, ki se imajo tako povedati. Razumeva se pa tudi, da bi to šlo silno počasu, ker za g bi bilo treba 25 udarcev. Izvolili so tedaj znamenja bolj pripravna, njih pomen je ravno tako labko pomniti, kakor čerk. Namesto železa, ki terka na mizo naredili so vod, ki vtiska na koščeku premikajočega popirja pike in čerte, ki se pomikajo v jedni meri ali potezi, in ki veljajo za pisanje, katero razumeti, ni kaka posebna težava.