**" TRPAIIfl/1 I ICT*7,
Naročnina za Ljubljansko	B9	HrariflF	ro|L Jfjm W$$Jbm	«11	E® jEsi ~1IVU|	B|	Uredništvo: Ljubljana,
pokrajino: letno 70 lir (za	■■	T^Slli#Tr	WMigf	atmJuK ESI	B9|	^MuhV	IB	Gregorčičeva ulica 23. Tel
inozemstvo 75 lir), za 'k	H	Hfl	TBmL	~^BWHSH^	sH HPHV HB	H§9	HhB V	25-52. Uprava: Gregor-
leta 35 lir, za 'U leta 17.50	....	čičeva ul. 27. Tel. 47-61.
•ir, mesečno 6,— lir. Te- v	Rokopisov ne vračamo. —
Časopis za trgovin o. Industrllo. obrt In danarnlštvo tt&JSSlESt
Ljubljana, torek 19. avgusta 1941-XIX
Preskrba industrije s surovinami
iyhaisa vsak torek
God Nj. Vel. Kraljice in Cesarice
Je včeraj z iskrenimi čustvi praznoval ves Imperij. Tolažljiv je ta Praznik v vojni dobi, saj je Vladarica prava mati svojega naroda in njena največja skrb je posvečena vojnim žrtvam in sirotam.
Kakor v domovini, tako je Kraljica in Cesarica Jelena spoštovana in cenjena pri vseh kulturnih narodih kot odlična, vzorna žena in mati ter plemenita vladarica.
Visoki Komisar v Beli Krajini
V	nedeljo je Visoki Komisar Lksc. (irazioli obiskal Belo Krajino in v Semiču, Črnomlju, Dra-satušu in Vinici mu je prebivalko izražalo iskreno dobrodošlico 111 globoko hvaležnost. 0 lojalnosti Prebivalstva se je prepričal tudi generalni podpoveljnik GIL in °lan direktorija dr. Selani, ki je n& tem potovanju spremljal Visokega Komisarja.
. Tudi pri teh svojih obiskih je niiel Visoki Komisar več pomembnih govorov. V Semiču je bil poudarek njegovih iskrenih besed naslednji: Na ukaz Duceja vlada visoki Komisar v pokrajini z absolutno pravičnostjo in veliko-d uš jem ter upa, da bo prebivalci vo še nadalje lojalno in da bo držalo častno besedo vdanosti in lojalnosti. Njegovi obiski nimajo namena pridobivati popularnosti, temveč so izpolnjevanje Ducejeve volje, ki hoče, da so njegovi zastopniki v stiku z ljudstvom in da pomagajo tistim, ki najbolj trpe in so pomoči najbolj potrebni. Fašistična vlada bo dokazala z dejanji, kakšni so njeni nameni v blagor slovenskega ljudstva. Nihče pa naj ne smatra dobrohotnosti in naklonjenosti predstavnikov fašistične vlade za slabost. Italija je ve-l* in močan Imperij. Visoki Kolesar je prepričan, da med našim * ravim kmečkim prebivalstvom 6 morejo uspevati ideologije., ki pcejo uničiti družino, vero in ci-'lizacijo. Aiko .bi se pa našel med ljudstvom privrženec takih idej,
0	izločen kakor okuženi bolnik ^ zdravih. Ljudstvo samo naj izkorenini to zlo, kjer koli se pojavi.
. V občinskem uradu v Črnomlju j6 Visoki Komisar naglasil, da je ^l del vseh problemov, ki se ti-('ei« podeželja, že proučen in re-Sen, ostali del pa se bo še proučil, Ppi čemer bodo tudi najmanjše ob-°ine deležne njegovega osebnega fanimanja, kajti vse občine plačujejo davke in imajo enake pravice.
finskim možem je Visoki Ko-011 aar naročil, naj bodo predvsem Pfavični in naj delajo za blagor Judstva iter naj dajejo dober ped v javnem in zasebnem živ-^enju kot zastopniki prebivalstva.
nimajo naj se predvsem za po-,'^no in delovno ljudstvo. Tako ‘e ideja Fašizma, ki jo bodo še dobra spoznali. j6 udi v Dragatušu in Vinici se ■ Maivišji predstavnik oblasti v v. faJini najprej živo zanimal za ;Vl Jenj-ske razmere delovnega ^judstva in za vse važne občinske eve, potem je pa v razgovorih zastopniki vseh slojev povedal '•arsikaj, kar je vse navdalo z do-. j ntli nadami v bodočnost ter jih '‘d ilo v zaupanju in lojalnosti. I <>yx)riiost in priznanje je posvetil ®pnn običajem prebivalstva, njegove velike dobrotljivosti pa so “Hi tudi pri teh obiskih deležni
najpotrebnejši.
Drugi del poslovnega poročila Zveze industrijcev navaja:
Danes je iza industrijo najvažnejši problem vprašanje preskrbe s surovinami ter je obseg in uspeli industrijske delavnosti danes v glavnem odvisen od bolj ali manj zadovoljive ureditve tega vprašanja. Zato je bila naša glavna skrb posvečena vprašanju surovin. Čimbolj se je obseg vojnega stanja v Evropi širil, tembolj so se stopnjevale težave naše industrije pri preskrbi s surovinami. Mnoge pošiljke surovin so zaležale v raznih inozemskih lukah ter jo stalo mnogo truda, da so je doseglo vsaj delno deblokiran je zadržanih pošiljk.
Posebno pereče je bilo vprašanje preskrbe tekstilno industrije z
bombažem ter z bombažno in volneno prejo, odnosno s prejo iz bombažnih in volnenih nadomestkov. Neposredno smo sodelovali pri tozadevnih pogajanjih meseca septembra preteklega leta v Benetkah ter meseca februarja t. 1. v Reki, ki so se končala z obojestransko zadovoljivimi uspehi.
Pa tudi razne druge industrijske stroke so bile občutno prizadete izaradi omejenih možnosti glede preskrbe s surovinami, polizdelki ter pomožnimi sredstvi proizvodnje, tako komična industrija, zlasti tvornice mila in sveč, kateri je primanjkovalo loja, parafina ter kokosovega olja, ter usnjarska industrija, kateri je bil onemogočen uvoz inozemskih strojil, zlasti kve-brača, ter je bila povsem navezana na domača strojila. V smislu sklepa našega odseka usnjarske industrije smo predlagali prepoved izvoza smrekovega lubja ter so v tem pogledu naša usnjarska podjetja stopila neposredno v stik z glavnimi producenti lubja. Danes je vprašanje preskrbe usnjarske industrije s strojili še toliko težavnejše, ker se mora tudi kostanjev in hrastov ekstrakt nabavljati izven naše pokrajine. Pobuda, da bi kaka naša tovarna usnja pričela sama izdelovati kostanjev ekstraiklt, se zaenkrat ni mogla realizirati, ker se tozadevne investicije zaradi sorazmerno male uporabe strojil v naši pokrajini, pa tudi zaradi razmeroma majhnih razpoložljivih količin kostanjevega lesa, verjetno ne bi izplačale.
Posebej je treba obravnavati vprašanje preskrbe usnjarske industrije s surovimi kožami. Naša usnjarska industrija je le neznaten del svoje potrebe na surovih kožah krila na ozemlju Ljubljanske pokrajine ter je pretežen del te surovine nabavljala v raznih delih bivše Jugoslavije, deloma je pa surove kože uvažala tudi iz inozemstva. Še preden je nastopilo sedanje tako občutno pomanjkanje surovih kož, smo ob vsaki priliki opozarjali pristojna obla-stva na nujno potrebo, ureditve prometa s surovimi kožami ter smotrnega izvajanja kontrole cen za1 'kože in za izdelano' usnje. Ker so se svojčas maksimirale cene surovih kož na prenizki podlagi, se je razpasla ilegalna trgovina s kožami, kii se na oblastveno določene cene ni ozirala, kar je imelo za posledico ogromno podražitev te važne surovine. Naredba o razdelitvi surovih kož z dne 17. febru-
arja t. 1., ki: se je izdala mnogo mesecev pr e kasno, ni upoštevala naših dobro premišljenih predlogov. Ta naredba se je pokazala kot praktično neuporabna ter se tudi stvarno ni izvajala.
Ponovno smo opozorili vsa pristojna službena mesta na nujnost ureditve prometa s surovimi kožami in po razpravah na sejah usnjarskega odseka sami izdelali načrt tozadevne naredbe ter ga predložili Visokemu Komisariatu izaradi uzakonitve. Po našem načrtu naj se zbiranje vseh vrst surovih kož poveri izključno le trgovcem s surovimi kožami, katerim jili morajo proizvajalci oddati po oblastveno določenih cenah v določenem kratkem roku. Da se preprečijo zlorabe, se po naši zamisli trgovci e surovimi kožami ne bi smeli baviti istočasno tudi s predelovanjem surovih kož ali s trgovino^ z usnjem. V Zvezi indu-striijcev včlanjena usnjarska podjetja, ki imajo obenem tudi pooblastilo za trgovanje s surovimi kožami, soglašajo s tako določbo ter so izrecno izjavila, da so pripravljena do nadaljnjega se odpovedati pravici trgovanja s surovimi kožami. Razdelitev surovih kož med predelovalce naj se pa po našem načrtu poveri posebnemu odboru predstavnikov vseli prizadetih strok, ki naj ibi posloval pri Zvezi industrijcev. Naši predlogi so našli pri Visokem Komisariatu dobro razumevanje ter nam je stavljeno v izgled, da se' bo to pereče vprašanje sedaj v najkrajšem času uredilo ter da se 'bodo v bistvu upoštevali vsi naši predlogi.
Visoki Komisariat za Ljubljansko pokrajino posveča vprašanju surovin svojo posebno pozornost ter si prizadeva, da se zagotovijo industriji našega območja vsaj one količine surovin, ki so potrebne za sedanji skrčeni obseg obratovanja, da se pa po možnosti naši industriji omogoči še večja izraba 'njene storilne zmožnosti. Ker so bili v to svnho Visokemu Komisa-
riatu potrebni konkretni podatki, smo priredili med našim članstvom pismeno anketo ter smo ugotovili stvarno potrebo na posameznih vrstah surovin za čas do konca tekočega leta, kakor tudi za prihodnje leto. Rezultat te ankete smo sporočili Visokemu Komisariatu ter smo v 'tozadevnem elaboratu razporedili podatke tako po vrstah surovin, kakor tudi, po podjetjih. Predaleč bi nas vodilo, ako bi hoteli v tem poročilu reproducirati v celoti rezultat ankete, ki je vsekakor zanimiv.
Naj navedemo le približno letno potrebo nekaterih najvažnejših industrijskih surovin in pomožnih sredstev, ki iznaša kakor sledi: premog 121.000 t, boksit 17.0001, kaolin 2.500 t, cement 2.225 t, celuloza 7.8501, lesovina 3.900 t, karton 1.2501, papir 2.2001, mezg ra 4.800 t, melasa 4.5001, surove kože 4.985 t, strojilni ekst Fakti 5.9251, železna pločevina 2.3901, železna žica 1.510 t. Za nekatere' vrste važnih surovin smo zaprosili za podatke tudi manjša podjetja, ki niso člani Zveze industrijcev, ker je le na ta način možno zajeti problem surovin v celoti ter ugotoviti celokupno stvarno potrebo.
Visoki Komisariat je v vprašanju surovin stopil v stik s pristojnimi centralnimi mesti v Rimu. Elaborat o potrebi na surovinah smo predložili tudi neposredno industrijski konfederaciji v Rimu, kateri so poverjene v zvez; iz razdelitvijo surovin važne naloge. Slavljeno nam je v izgled, da se bodo pri l>odočih razdelitvah surovin v čim večji meri upoštevale tudi potrebe naše pokrajine. Vprašanje je, v koliko bo to izvedljivo že tekom letošnjega leta. Zato smo sporazumno z uradom za gospodarske zadeve pri Visokem Komisariatu priporočili vsem včlanjenim podjetjem, da stopijo neposredno v stik s svojimi dosedanjimi dobavitelji surovin ter da naj preko njih vse potrebno ukrenejo zaradi izposlovanja izvoznih dovoljenj.
Cena JEErE 0'60
ali več, toda manj ko 1.5 mm:
66.80,	d) 0.4 mm ali več, toda manj ko 0.6 mm; 77.10, e) pod
0.4 mm: 82.60; listi za žage:
A. krožni: 1. debeli nad 4 mm, s premerom: a) nad 40 cm: 165,
b)	nad 10 cm do 40 cm: 257;
B. t rakasti, široki: 1. nad 30 mm: 183,50, 2. do 30 mm: 192.50;
C. drugi, tudi montirani, široki:
1. nad 80 mm: 147, 2. nad 30 mm do 80 mm: 220, 3. nad 20 mm do 30 mm: 275, 4. do 20 mm: 367.
Na gornje blago se plačujejo notranji davki za izdelavo, prodajo in potrošnjo po doslej veljavnih predpisih.
Omejitev avtomobilskih voženj
Ker so prispela na Visoki Komisariat številna vprašanja, ki se tičejo avtomobilskih voženj, se opozarja, da se odredbe uradnega ukaza št. 56 od 12. julija 1941-XIX ne nanašajo na tovorna vozila za prevoz blaga. Ta avtomobilska vozila se lahko svobodno gibljejo tiu-di v nočnih urah in ob nedeljah ter praznikih ter morejo oditi iz Ljubljanske pokrajine brez posebnega dovoljenja. Pač pa je prepovedano prevažati ljudi, raaen tistih, ki morajo spremljati natovarjanje in iztovarjanje blaga, in razen lastnika blaga.
Uvedba direktnega železniškega blagovnega prometa s Hrvatsko
Direkcija državnih železnic v Ljubljani razglaša:
S 16. t. m. je bil odprt direktni redni blagovni promet s postajami brvatskih železnic skozi Metliko. Pošiljke se odpravljajo z mednarodnimi tovornimi listi, frankira-nimi do Metlike v smeri prati Hr-vatski. V nasprotni smeri se voznina in pristojbina 'nakazuje od Metlike do namembne postaje. Predujmi in povzetja ter ekspresne pošiljke so prepovedani, prav tako pa tudi izjave glede zavarovanja dostavljenega blaga, spremembe prevoznih pogodb kakor tudi brzovozne komadne pošiljatve, vštevši brzovozno blago. Za kritje carinskih in železniških pristojbin, stojnine pri tranzitu ter -za stroške, tei bi nastali na poti, je na oddajni postaji treba položiti depozit 100 lir za vsako komadno pošiljatev ter 500 lir za vagonsko pošiljatev. Ta določila veljajo začasno.
Težave ‘švedske industrije
Od meseca marca 1940. pred zasedbo Danske in Norveške do julija letos se je švedska industrijska produkcija zmanjšala za 18%. Zaradi vedno večjega pomanjkanja premoga in težav pri dobavi surovin obratujejo v nekdanjem obsegu samo še industrijske skupine, ki zaposlujejo skupaj 32% vsega industrijskega delavstva. Poraba premoga v industriji se je morala že letos proti koncu junija skrčiti na 33% konsuma od 1. 1939., za bodočih 12 mesecev pa bo imela n. pr. kovinska industrija na razpolago samo še 20% svojih nekdanjih premogovnih zalog. 29% industrijske kapacitete se ni moglo popolnoma izkoristiti zaradi nezadostne preskrbe s surovinami, 17% zaradi preprečenega izvoza, 22% pa zaradi zmanjšanja domačih naročil.
Spremembe nekaterih postavk carinske tari te
Na občnem zboru Zveze indu-
strijcev je bilo ugotovljeno, da predstavlja znatno oviro pri preskrbi s surovinami in polizdelki nova carinska meja. Vse blago, ki prihaja v pokrajino iz inozemstva, se carini po bivši jugoslovanski carinski tarifi, ki predvideva za razne polizdelke in nekatere surovine visoko zaščitno carino.
. Visoki Komisar je že prej odredil carinsko prostost za nekatere surovine, kakor n. pr. iza premog, apno in cement, z njegovo novo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 65. kos od 13. t. m., pa so uveljavljene za 35 blagovnih postavk italijanske carine, kar je veliko olajšanje za mnoga industrijska podjetja. Naredba se glasi:
Postavke carinske tarife bivše kraljevine Jugoslavije št. 6, 38/2, 40, 42/1 in 2, 77, 83, 100/4a, 108, 147/la in b, 156, 288/1 in 2, 441/2, 442/l.b, 3 in 5, 445/1 a, 537/la, b in c in 551 se spreminjajo takole (carina je določena v lirah od stota):
Ječmenov slad: 36.70; konoplja surova: prosto; konoplja česana: prosto, konopljeno tul je: prosto; hmelj: prosto; cikorija in vsi drugi kavni nadomestki, suhi: prosto; rogovi, kosti in druge sorodne snovi: prosto; mezdra: prosto; kolofo-nija: 7.35; tkalski klej in lep na pod-
1	agi krompir jevega in drugega škroba: 58.70; dekstrin: 79.30; kaolin: prosto; boksit: prosto; papirna masa, prirejena: a) mehanično: prosto, b) kemično: prosto; karton (lepenka), navadni: 1. nebarvan in ne sati ni ran: 27.52, 2. barvan v snoV.i, nesatiniran: 33.08, 3. sati-niran: 52.80; fini karton (lepenka): 1. bel ali barvan v snovi: a) ne-prevlečen: 73.40, b) prevlečen:
102.80,	2. barvan, posrebren, pozlačen ali poslikan: 176; papir, bel ali barvan v snovi: 1. neprevlečen:
a)	ne črtan: 45.90, 2. prevlečen: 102.80; navadno železo in jeklo valjano na gorko v gladko pločevino, tudi prevarjemo, surovo ali oksidirano, debelo: a) 4 mm ali več: 43.70, b) 1.5 mm ali več, toda manj kot 4 nun: 59.10, c) 0.6 mm
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, 19. avgusta 1941-X1X.
Štev. 87.
Krompirjeve kot surovine za papir
Dober trgovec — dober svetovalec
Namen in cilj trgovca ni samo ta, da blago proda, temveč tudi in predvsem, da bo kupec z blagom zadovoljen. V trgovine prihajajo tuidi ljudje, ki prav za prav niti ne vedo, kaj hočejo. V večini primerov poznajo saimo svrho, ki jo želijo doseči s .ikuipljenim blagom, oziroma potrebo, kateri liočejo zadostiti. Le nekateri vedo-, kako in s čim se potrebi -najbolje zadosti. Prav tako in še bolj kakor potrebno blago iščejo ljudje v trgovinah dobre nasvete in pojasnila.
Dobro svetovati more le prodajalec, ki pozna natančno svoje- blago in njegovo uporabljivost. Prodajalec pa mora znati tudi razlo žiti vse prednosti blaga in predmetov te-r jih pokazati v pravi luči-. Nikdar ne sme- obetati več, kakor pa -more blago dati in vzdržati. Vedno mora znati tudi pravilno -naglasiti pripravnost in dobro uporabljivost blaga za ono sivrh-o, ki jo ima kupe-c v mislih in za katero blago potrebuje.
Ljudem ni -dosti pomagano, če jim prodajalec r-eče: To blago je dobro! — To vam lahko priporočam! — To vsi -radi kupujejo! Treba je tudi razložiti in pokazati, kaj je na kakem blagu ali predmetu dobrega- in zakaj je to -blago ali -ta predmet boljši od drugih podobnih. Treba je dokazati, zakaj se to in ono priporoča in zakaj to in ono vsi radi kupujejo.
»Službeni list za Ljubljansko pokrajino«
z dne 6. avgusta (63. kos) je objavil nare-d-bo Visokega Komisarja -o prometu z motornimi vozili, kolesi in vozovi na živalsko vprego med zatemnitvijo;
z dne 9. avgusta (64. ko-s) na-redbe Visokega Komisarja: Določitev časa za zatemnitev — Predpisi za promet z motornimi vozili na metan ali- na plinsko- oglje — Predpisi o izbiranju starih kov-in — Uvedba izvozne kontrolne pristojbine za nekatere vrste blaga — Imenovanje članov pokrajinskega namestitvenega odbora — ter objave: Cenik za meso na drobno --Cenik za stare kovine — Popravek glede točenja alkoholnih pijač;
z dne 18. avgusta (65. kos) na-red-be Visokega Komisarja: Ureditev porabe in prodaje žitnega pridelka — Določbe za uvedbo in vodit-ev registra prebivalstva v občinah Ljubljanske pokrajine — Spremembe nekaterih postavk carinske tarife.
Prehrana Nizozemske
je po 14 mesecih zasedbe dežele razmeroma še dobra, pri čemer ima največ zaslug dobra organizacija kontrole in razdelitve živil. Najprej so bile uvedene krušne karte, potem so sledile- druge in zdaj, ko jih ima človek v roki že cel -šop, se lahko reče-, -da res dobi to, kar je na njih zapisano. Obrok kruha je za osebo 1700 gramov na teden. Za moko so posebne karte, a kdor ne kupuje moke, si svoj krušni obrok nekoliko zviša. Mesa pride -tedensko na osebo 300 gramov, ribe -se pa dobe na trgu brez vsake omejitve. Sladkorja se dobi po 1 kg na mesec, zaloge kave in čaja pa so bile v zadnjem času izčrpane, dočim je čokolada pošla že lani.
v	barv*,	plesira	in
7a U 91 lirah kerniitno umil
LG I LLI Ul Ull obleke, klobuke itd, škrobl in sretlolika srajce, ovrat nlke in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telelon it. 22-72.
Ko se je po vsem svetu uvedla in tudi dobro obnesla predelava odpadkov in ostankov ter je marsikaj, kar se je še pred nekaj teli smatralo za ničemno-, poslalo izvor novih surovin, so v nekaterih deželah postale deležne velike pozornosti tudi krompirjeve steblike. Nemški listi so že pred leti pisali o uporabi teh steblik pri izdelovanju celuloze in po uspešno izvedenih poskusih so se krompirjeve steblike uveljavile kot surovina zn papir.
Za izdelavo celuloze so poleg lesa pripravne vse rastline, ki imajo vlakna. Tako pridejo v poštev tudi razne trstike in steblike kopriv, maka, sončnic, krompirja itd. Teoretično je sicer vse v redu. v gospodarskem pogledu na je uporabljivost takih rastlin donosna le pri velikih in trajno razpoložljivih količinah, ki so tovarnam vsak čas brez večjih stroškov na razpolago.
Nemške zglede izkoriščanja krompirjevih steblik je hotela posnemati švicarska papirna industrija in že lani se je v gospodarskih krogih o tem dosti razpravljalo. Zagovorniki načrta so poudarjali, da so krompirjeve steblike veliko cenejše od lesa in da bi pri tem tudi kmetje imeli dobrodošel zaslužek. Računali so takole: krompirjevi nasadi v deželi obsegajo okrog 60.000 ha, en ha da 1000 kg steblik in tako bi se pridobilo od vseh nasadov 37% ali okrog 22.000 ton celuloze.
»Da-s Reich« poroča, da se je pri argentinskem zunanjem ministrstvu pritožilo mnogo argentinskih trgovcev, ker so bili osumljeni poslovnih Zvez z nemškimi tvrdkami in vpisani v »črno listo« USA.
Med svetovno vojno 1914 do 1918 Zedinjene države niso imele lastne uradne »črne liiste« in se je na svetovnem trgu udejstvovala samo angleška »črna lista« kot pomožno sredstvo blokade. Tvrdke-v Zedinjenih državah so morale upoštevati to »črno listo«, ostale pa so po večini kljub temu v zvezah z južnoameriškimi tvrdkami, ki so bi-le na angleški »črni listi« ali pa so celo nemškega porekla.
Oktobra 1. 19-39. je objavila Anglija prvo »črno listo« sedanje vojne, ki obsega zdaj 2800 tvrdk. Ta lista je v prvi vrsti spet instrument britanske blokade, zato je tudi večina navedenih tvrdk, namreč 1656, v Evropi, -od ostalih pa odpade 996 na južnoameriške države, 100 na Afriko in 48 na za-padno Indijo.
Pomanjkanje delavcev v angleških -premogovnikih je- predvsem vzrok, da -s-e- angleška premogovna produkcija ne da zvišali od 4 na 4,5 milijona ton -tedensko, kar bi zadostovalo za preskrbo s premogom v zimskem ča-su. O tem smo pisali 8. -t. m. ter navajali, kaj vse je do takrat ukrenila angleška vlada, da bi -se spet povečal stale« rudarjev, ki je postal premajhen izaradi -pozivov v vojaško službo in zaradi -tega, ker -so mnoge rudarje premestili v druga podje-tja, ali pa so si rudarji tudi sami -izbirali druge poklice-.
Zdaj pa je- angleško -ministrstvo za delo izdalo- odlok, da -morajo biti popisani vsi od 20 do 60 let stari delavci, ki so po letu 1935. vsaj pol leta delali v premogovnikih. Ta registracija rudarjev je prisilna in obvezna, izvzeti pa so -samo oni bivši rudarji, ki so- v vojaški službi ali pa -so s-e v zadnjih tednih sami vrnili na -delo v pre-
Načrti pa niso prodrli iz dveh razlogov. Steblike bi morali na njivah osua-žiti in dobro posušiti, potem s posebnimi napravami stisniti v butare te-r po železnici o-d-pre-miti v tovarne. Po sedanjih cenah celuloze bi se dalo plačati le steblike franko tovarna največ po 2.50 šv. fr. za 100 kg, od česar bi kmetu za njegovo delo le prav malo ostalo. Dalje bi moralo biti zbiranje steblik izvedeno v času, ko je kmet z delom že itak preobložen. In potem je še veliko vprašanje, če bi se dal-o zbrali več ko polovico steblik. Namesto pričakovanih 22.000 ton bi dali vsi nasadi krompirja v deželi- komaj kakih 10.000 ton celuloze. Tovarne za celulozo bi morale dobili posebne naprave, kar bi dosti stalo, in strokovnjaki so tudi izjavili, da uporabljivost iz krompirjevih steblik pridobljene celuloze ni vsestranska. Za umetno svilo in sta-nično volno n. pr. sploh ne pride v pošte-v, iz nje izdelani papir pa bi bil premalo trden, ker so vlakna krompirjevih steblik prekratka.'
Najbolj pa so načrtu nasprotovali trgovinsko-politični razlogi. Švica daje n. pr. Skandinaviji ure, stroje, kemikalije itd., po dogovoru pa prevzema od nje celulozo. Tega uvoza ne kaže ustaviti, ker bi bil potem onemogočen izvoz. Ce bi! se pa razmere spremenile, bo pa seveda tudi Švica pridobivala celoluzo iz krompirjevih steblik, čeprav pri tem ne bo takih uspehov kakor v Nemčiji.
Lani 17. julija pa je prezident Roosevelt proklamiral »črno listo« okrog 1800 južnoameriških tvrdk, ki posredno ali neposredno delujejo v korist Nemčije ali Italije. Ta lista se po svojem namenu razlikuje od angleške, ker služi predvsem pobijanju gospodarskih vplivov držav osi v Južni Ameriki in šele v drugi vrsti pomaga blokadi. Vse poslovne zveze s tvrdkami, ki so navedene v tej »črni listi«, so prepovedane in kaznive.
Obstoja tudi še neobjavljena »siva lista«, na kateri je blizu 1000 ameriških tvrdk, ki so- osumljene simpatiziranja z državami osi. Poslovne zveze s tvrdkami »sive liste« sicer niso kaznive, a tudi varne niso, ker cirkuli-ra »siva lista« pri vseh bankah in j° >ma seveda tudi urad za izvozne licence.
»Das Reich« meni, da se utegne »črna lista« raztegniti tudi na japonsko zastopnike in na južnoameriške tvrdke, ki imajo gospodarske zveze z Japonsko-.
mogovnike. Zaposlitev bivših rudarjev v -drugih obratih odslej ne bo več mogoča.
Od 1. 1935. je okrog 200.000 angleških rudarjev zapustilo premogovnike. Približno polovica je v vojaški službi, ostali pa delajo po večini v vojnim svrliam služečih obratih. Kakor znano, je ministrstvo dela vabilo bivše rudarje, naj se prostovoljno vrnejo v premogovnike. Pričakovali -so, da -se bo vrnilo do 50.000 rudarjev, a ker se to ni uresničilo, je- prišlo zdaj do prisilne registracije. Prirastek rudarjev v angleških premogovnikih -bi moral znašati najmanj 25.000 mož, ki bi skupaj nakopali 250.000 do 300.000 ton -premoga na -teden, da -bi bila zajamčena zadostna preskrba s premogom za zimo.
Za podjetja, ki ne spadajo v vojno gospodarstvo, -so bile dobave premoga že pred meseci omejene, zdaj pa -so prišle na vrsto tudi omejitve privatnega konsuma. Za
eno gospodinjstvo je -določena na mesec ena tona premoga. Družina, ki lina v začetku meseca v svoji zalogi -dve toni premoga, ne dobi ve-s mesec nikjer premoga ali koksa. Omejitve -privatne potrošnje niso občutne, -ker zadostuje ena tona premoga pač vsaki -družini, za hotele in klube pa smejo krajevni kontrolni: uradi dovoljevati večje- količine premoga.
V	Angliji je bil premog raoioni-ran že v prvi vojni zimi, pozneje pa ukinjen zaradi zmanjšanega izvoza premoga. Sedanji načrt ra-cioniranja kuriva pa bo poleg premoga obsegal tudi elektriko in plin.
Gospodarske vesti
Na občnem zboru delničarjev Zadružne gospodarske banke v Ljubljani je bilo v smislu predloga uprave sklenjeno, da se na osnovi vplačil dolžnikov specialnega rezervnega sklada in dotacije iz čistega dobička za leto 1940. vrne v prepis upnikom specialnega rezervnega sklada 6% njih sedanjega stanja terjatev. Po izvršenem prepisu se bodo ti vrnjeni zneski obrestovali enako kot njihova stara vloga, t. j. 2% letno. Skupno je banka znižala svoje obveznosti iz specialnega rezervnega sklada doslej za 17.8 milij. din ali za 20.5%.
Gradnja železnice Črnomelj-Vr-bovsko je opuščena po odločitvi hrvaškega ministrstva za javna dela, češ da je bila prej predvidena le iz strateških razlogov.
Železniški promet med Italijo in Ilrvatsko se bo razvijal preko obmejne postaje Bubnjarci. Ker na tej progi brzi vlaki ne vozijo, ne bo do nadaljnjega med Italijo in Hr-vatsko ekspresnega prometa.
Za zagrebški jesenski velesejem od 6. do 15. septembra se je doslej prijavilo k udeležbi 7 držav: Italija, Nemčija, Madžarska, Slovaška, Romunija, Francija in Nizozemska.
Dva nova premogovnika sta začela obratovati v Srbiji. Prvi je last šumadijske kreditne bankevAran-djelovcu, drugi pa delniške družbe »Oplenac«.
2621 kmetijskih zadrug je v Srbiji: 1357 prehranjevalnih, 751 kreditnih, 513 produktivnih. Centralna organizacija je Glavna zveza srbskih kmetijskih zadrug v Beogradu.
Rekvizicijo vseh motornih vozii v Bolgariji je odredil bolgarski ministrski svet. šoferji so bili civilno mobilizirani.
Več tovarn za predelavo sojinega semena bodo zgradili v Franciji. Seme bodo v tovarnah mleli, sojino moko pa dodali krušni moki. V enotni krušni moki bo'najmanj 1% sojine moke. Prihodnje leto bodo pridobivali iz soje tudi olje
Občni zbori
Tvrdka »Sial, d. d. za izdelovanje barv proti rji«, -s sedežem v Borovnici, bo -imela redni občni zbo-r 27. t. m. -ob 16. uri v pisarni notarja Hafnerja v Ljubljani, Tavčarjeva ul. št. 6.
Splošna inaložclozniška družba d. d. v Ljubljani bo ,imela redni -občni zbor delničarjev 29. -t. m. ob 17. umi v posvetoval niči na ljubljanskem mestnem magistratu.
Ljudski kruh v Romuniji
Pridelek žilta v Romuniji bo dal letos iza izvoz okrog 60.000 vagonov pšenice, 10.000 vagonov ječmena -in 5000 va-gonov rži. Približno toliko kakor o-d vseh teh treh vršit žita bo ostalo za izvoz tudi koruze. Tolik izvoz bo- dosežen z omejitvami v domači potrošnji. Da bo prispevala -k prehrani Evrope, mora Romunija do-ina šted-i-ti z žitnim pridelkom. Svoje žitne presežke bo- izvažala predvsem v Nemčijo in Italijo, urejen pa bo izvoz žita tudi v Grčijo in Hrvat-sko. V notranjem konsum-u bo- Romunija obdržala vse dosedanje omejitve -i-n uveden bo -ljudski kruh iz enotne moke, -d-očim bo izdelovanje belega -peciva prepovedano. Določena je nova odkupna cena -za pšenico. Agrarni krogi so si prizadevali, da bi se- odkupna cena določila na 140.000 lejev za vagon ali še višje, vlada pa je določila 11-0.000 lejev (za pšenico v teži 75 kg s 3 %> primesi), dočim
j-e znašala -lanska odkupna c-ena za 1 vagon pšenice 117.000 lejev. To- je j zaradi -razlike pri povprečnem pri- -deiku, ki je- znašal lani 1-e 7.8 me- ; terskega -s-tota za ha, letos pa je j ocenjen na najmanj 10 meterskih j stotov.
Kontrola živil v Angliji
Angleško ministrstvo za prehra- [ no je v zadnjem ča-su zelo aktivno. 1 Za že raoionirana živila (meso, sladkor, marmelada, sir) so bili obljubljeni večji obroki, hkrati pa je bila določena kontrola pri razdelitvi še neracioniranih živil. Prvič so zdaj pod kontrolo Uidi ribe in jajca. Od začetka vojne so -že tri četrtine angleškega ribiškega ladjevja z osebjem vred zase- j žene v vojne svrhe, zdaj pa je tudi j vsa trgovina z ribami pod nadzorstvom.
Strogo bo izvedeno tudi nadzor- I stvo trgovine s perutnino, jajci in j jajčnimi izdelki, da bi se zajezila že močno razpredena ilegalna trgovina. Pod kontrolo pridejo tudi rejci kokoši in dodelitev kokošje krme, ki je racionirana, se bo rav- j nala po oddaji jajc pri prehranje- \ vatnih uradih in na določenih tržiščih. Obrok jajc še ni definitivno določen, začasno pa bo dobila vsaka oseba najmanj po eno jajce -na teden.
Obrok sladkorja bo za jesen za- j radi vkuhavanja sadja znatno zvišan, ker se proizvodnji konservi-ranega sadja posveča vedno večja pozornost. Od lani se je število tovarn za konserviranje sadja podvojilo.
Poljedelstvo in prehrano
Švice
opisuje »Siidost-Echo« takole:
Po prizadevanju sekcije za krneč- j ko proizvodnjo v Zveznem uradu za prehrano se je v primerjavi s preteklim letom razširil obseg orne zemlje. Nekaj tisoč hektarjev travnikov, gozdov, javnih nasadov j in tudi goljav je spremenjenih v ornico. Nasadi žita obsegajo letos okrog 190.000 ha, prstnine pa okrog [ 80.000 ha. Pri normalni letini bo j Švica s tem dobila polovico do dve tretjini potrebnega krušnega žita.
Živinoreja se je morala prilagoditi zmanjšanemu uvozu živinske ! krme. Štetje živine je Letos aprila I ugotovilo, da je goveje živine za ; 6.5%, svinj za blizu 20%, kokoši ! pa za 19% manj kakor lani, dočim se je število konj zaradi intenzivnejšega obdelovanja nekoliko dvignilo. Tudi ovac redijo več zaradi večjega povpraševanja- -po volini. Zaradi pomanjkanja krme se bo izvoz živine v jeseni še povečal.
Racioniranje živil se nadaljuje-Kakor sladkor, kava, čaj, kaka-o in druga živila, ki jih je treba uvažati, je racionirano tudi maslo in uvedena sta dva brezmesna dneva.
Za kruli, krompir, mleko ii:n sir še • niso določeni obroki. Pod nadzorstvom je prodaja predilnega bla- : ga, čevljev in mila. V primerjavi z avgustom 1939 so se cene doma j pridobljenih živil do konca junija -1941 dvignile za 25 do 27%, in- -deks -življenjskih potrebščin pa se ; je od začetka vojne zvišal za 29 [ odstotkov.
Argentinski izvoz
Argentinska vlada hoče na na-slednji način dvigniti izvoz industrijske produkcije: Pri izvozu svo- . jih gotov-ih izdelkov -bo dobilo vsa- i -ko industrijsko podjetje povrnjene i one- zneske, ki jih je plačalo kot carino pri uvozu surovine in j»ol- I fabrikatov za izdelke, ki jih zdaj izvaža. Do povrnitve carin pa nimajo pravice tista -podjetja, ki pla- ; ču-jejo svojim delavcem prenizke mezde.
Vrednost argentinskega izvoza industrijskih izdelkov je -bila v pr- -vem polletju 1941. za -blizu 17 -milijonov pesoso-v večja -kakor v pr- ! vem lanskem polletju-. Samo izvoz kemičnih izdelkov se je v vred- ; nos-ti dvignil za 5,63 milijona pe- ; sosov.
„€rne liste"
Racioniranie
v Angli
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njen predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani