215. številka.
Ljubljana, v sredo 19. septembra 1900.
XXXIII. leto.
l2kaj& vsak dan zvečer, izimBi nedelje in praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ograka dežela za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano
brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom raCnna se za vse leto 2 K. — Za tuje dežela toliko veC, kolikor znafia □ogtnina- — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, jese dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" trankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu 8t. 12.  Upravnlatvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v orednistvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Katoliški shod.
ii.
Kakor smo že zadnjič dokazali, ni bil katoliški shod druzega nič, kakor shod duhovnikov, ki je novic izpričal, da se je duhovniška kasta organizirala kot politična stranka, in da hoče vse javno življenje potlačiti pod svoj podplat.
Vzlic temu, da se je vršil ta duhovniški shod v znamenju najpodivjanejšega fanatizma, v znamenju besnega sovraštva proti vsem drugim stanovom, iz katerih obstoji narodni organizem, vzlic temu se je na njem pokazal pojav, ki ga moramo s svojega stališča samo z veseljem pozdraviti. Razodela se je namreč na tem shodu dekadenca, ki je zavladala v duhovniški stranki, pokazali so se vsi znaki propadanja, duševnega in moralnega propadanja. Ta dekadenca se spozna iznivo-a vseh razprav, ki so se vršile, in spozna se po vodilnih osebah vsega shoda.
„Slovenec" je  klasična priča  za to, da so bile resnično verske zadeve na tem shodu katoliškega duhovništva popolnoma postranska stvar, za katere se živ krst ni resno zmenil.   Celo v odseku za krščansko življenje se je samo s plesnivimi frazami drapiralo bistvo vseh razgovorov: kako   t-eba ljudstvo organizirati, da se ne bo moglo utrgati s farovške verige, in da bo brezpogojno   pokorno blagoslovljenemu gospodarju. V ostalem pa je katoliški shod puščal religiozne zadeve popolnoma v nemar in se bavil samo s političnimi stvarmi Seveda se je to pokrivalo vse z verskim plaščem, ali kdor mirno in brez predsodkov prečita vse to, kar je »Slovenec8 sam poročal o govorih na tem shodu, tisti se prepriča, da se je tu zopet jedenkrat z b r e z-stidnim cinizmom zlorabljala vera v zgolj posvetne namene.
V resnici se je na shodu govorilo še veliko ostrejše in dokaj nesramnejše, nego je poročal „Slovenec". Prostota in trivijalnost sta trlumfirali, mesto argumentov se
je čulo psovanje, in čim strastnejši in pod-lejši so bili napadi, čim surovejše je bilo natolcevanje, toliko navdušenejše je vriskala na shodu zbrana, skrivnostno sladko ginjena tolpa.
Katoliških shodov se je v raznih deželah že dosti vršilo, ali to se lahko reče, da ga še ni bilo katoliškega shoda, na katerem bi se bila dostojnost tako teptala, kakor pri nas, na katerem bi se bilo prodajalo tako usmiljenja vredno duševno ubo-štvo, in na katerem bi se bilo na tako frivolan način fruktificirala vera v spekulativne svrhe kakor pri nas. Razprave na našem katoliškem shodu so bile prave parodije na razprave na drugih katoliških shodih. Če se te razprave in ti govori primerjajo samo z govori, ki so se čuli na katoliškem shodu v Zagrebu, potem se vidi, da je slovenski katoliški shod bil slavlje najnižjega obskurantizma, in da se je gibal na takem nivO-u, da bi se ga morala katoliška cerkev prav za prav sramovati.
In to je gotovo znamenje propadanja, zakaj samo ljudje, katerim se majejo tla pod nogami, samo ljudje, ki so sami izgubili zaupanje v moč svojih načel, v privlačno silo svojih idej in v prepričevalnost svojih argumentov, samo taki ljudje ne skušajo mase prepričati, nego jo s krikom in z vikom, z natolcevanjem in zasramovanjem preslepiti in jo fanatizovati.
Nizki nivo, na kateri je padel katoliški shod, pa se ne zrcali samo v vseh govorih, kažejo nam ga tudi osebe, ki so na tem shodu zvonec nosile, tiste osebe, ki nam jih je shod predstavil kot voditelje klerikalne stranke. Povsod in vselej dajo strankam značaj in določijo smer vsemu delovanju in nehanju, ne pristaši, ne masa, ampak posameznih oseb krepka individualnost. Ako je združena z višjo izomiko in osebno integriteto, potem je to tudi povse naravno in stranki ter njeni stvari koristno, ali gorje stranki, ki ima za voditelje može, o katerih sa to ne da reči, kjer ima vodstvo v rokah spekulantje in rabalisti.
Prav v osebah vidimo vso klavrno de • kadenco klerikalne stranke- Poleg našega neresnega, samega fanatizma popolnoma zaslepljenega škofa in njegovih duhovnikov nastopili so na shodu kot voditelji klerikalne stranke možje kakor Šusteršič, Vencajz in Schweitzer. Ti možje so dali shodu signaturo, in njihov nastop oznanja najbolje, kam je prišla klerikalna stranka, kako globoko je padla ta naša duhovščina, in da je treba le nekoliko spekulativnega farizejstva, in že ima podjeten človek vse to klerikalstvo v žepu. Kar dela nastopanje teh treh mož posebno ostudno, je tisto hinavsko pridigo vanje, tisto neprestano citiranje svetega pisma, in tisto večno vzdihovanje: Kristus, Kristus, Kristus. Če je Kristus res rekel farizejcem: „Vsi oni, ki me kličejo .Gospod, gospod", ne pridejo v nebesa", potem mora hudič vzeti Šusteršiča, Vencajza in Schweitzerja s kostmi in s kožo vred, tolikrat so Kristusa po nemarnem zapletli v svoje govore. Presedalo je to celo nekim duhovnikom tako, da je jeden izmed njih demonstrativno zapustil shod, rekši: „Če tak človek govori o Kristusu, je to tako, kakor če govori mešetar o poštenju pri konjski kupčiji."
Res, daleč je prišla klerikalna stranka, da može, kakor so deželni glavar Detela, ali Jelovšek ali Modio in drugi, postavlja v ozadje, naprej pa rine ljudi Vencajzovega kalibra- Mogoče je to samo v stranki, kjer poštenje in značajnost nimajo nobene veljave, kjer se oeni samo slepa strast in podivjanost, in kjer izreki, kakor je bil Šnsteršičev* da so slovenski izobraženci sama teleta in barabe, obude delirij radosti
Dekadenca, duševna in moralna dekadenca klerikalne stranke je očitna, je tako vidna in jasna, da je ne more nihče prikriti. Udeležba katoliškega shoda je pokazala, da je klerikalna stranka samo izrastek na telesu slovenskega naroda, duševni in moralni nivo katoliškega shoda pa priča, da se je v tem izrastku že precej daleč razvil proces gnilobe, in da pride kmalu trenotek, ko ta izrastek odpade.
Volilni shod v Ribnici
dne 9. septembra 1900.
(Dalje.)
Poslanec jo bil ustanovnik posojilnice v Ribnici, katera je že mnogo darovala za občinske in občekoristne namene. Letos jo spremenila na njegov predlog svoja pravila za okraj tako ugodno, kakor jih nima kolikor znano nobena druga posojilnica. Izposloval je uradne dneve za Loški Potok, odločno zagovarjal prošnjo občine Drage, da se priklopi Ribnici. Stavil je predloge za pomnožitev tehniškega osobja pri agrarskih operacijah, za nalaganje pupilarnega denarja v manjših zneskih pri posojilnicah, za znižanje pristojbin za sodne vročbe na 10 kr., za odpravo objavljenja razglaso v po uradnih časnikih in za pregled in popravo distančnih tabel. Najvažnejše vprašanje za volilni okraj je krošnjarstvo in v zvezi ž njim domača industrija. Poslanec opozarja na korake, ki jih je v tem oziru storil v državnem zboru, in na po njem temeljito sestavljeno in dne 18. dec. 1895 državnemu zboru predloženo peticijo, katero je podpisalo 8 občin ribniškega okraja in občina Velike Lašče, ter potem nadaljuje:
Gospoda moja! Kar sem ravno navel in bi še lahko navel, ne smatrajte tega za kako baharijo od moje strani, ampak samo za obrambo in odgovor na vprašanje: kaj si storil? Jaz nikakor ne trdim, da sem vse to jaz sam storil, tega ne. Čudežev ne morem delati, toliko pa smem trditi, da sem se, odkar sem poslanec, zanimal za vsako kolikaj važno zadevo svojega volilnega okraja, za katero sem izvedel, in jo podpiral, ako je bilo potrebno. Marsikako koristno stvar sem sam sprožil. Dela se nisem ogibal, tega nisem vajen. (Pritrjevanje.) častiti volilci! 15 let sem že v Ribnici in lahko rečem, da bolje poznam ta okraj in njegove po-
LISTEK.
Prva slovenska umetniška razstava.
Ko sem prvič čul, da je „umetniško društvo" sklenilo, kakor mogoče kmalu, prirediti razstavo umetnin — dosedaj nepoznat faktor v našem družabnem življenji — sem vstrepetal, ter se mi je zdelo, da Slovenci nismo več to, kar smo bili dosegaj: poldrugmilionska čreda, ki je v politi-kastrenju in popevanju narodnih pesmij Pn časi vina že skoro pozabila, da ima Evropi nasproti čisto druge dolžnosti. Dolžnosti kulture.
In Evropa se je dosedaj vestno re-vanširala; ne zanimamo je, ne pozna nas!
Ce ravnajo danes ob pruski meji °e3iške oblasti surovo z Danci, je svet v arizu, Londonu, Rimu ogorčen nad tem. vsakdo se čuti kot Član velike evropske Kulturne familije užaljen v drugem Članu lste rodbine. Danska, mala Danska (seveda 1DQa suvereniteto!) si je priborila že zdav-DaJ Častno ime, da je najomikanejša jed-n°ta na svetu.
Nas pa nihče ne pozna razven etno-grafov in antropologov . . . Zato je vpitje zaradi nam storjenih krivic navadno glas vP]iočega v puščavi. In do najnovejših ča-
sov, ko je vendar začelo na domačih tleh kliti na raznih poljih umetnosti, so veljali taki posamniki, ki so se zanimali za umetnost ter jo po svojih pripomočkih podpirali, skoro kot nekaki čudaki. Da, lahko rečem, da je obče mnenje večine naše inteligence še danes to, da so umetnosti nekak šport, luksus za posamnike, ki so, bogsigavedi kako, prišli do tega, da stvar „razumejo', to je brez hlinbe resnično vživajo.
Pred dobrim desetletjem je deželni odbornik, ki je imel celo na oslovski koži dokumentirano, da je doktor, torej ofici-jalno ravno nekaj nasprotnega k pojmu barbar, rekel slikarju, ki je prosil pri deželi podpore: „Veste, pri nas tega vsega ni prav nič potreba; to ni za nas.a Doma pa je imel portrete — „alles Handarbeit!" — od tvrdke X & Co., slikane na najfinejšem olju, kvadratni decimeter po toliko in toliko. Kdor si pokliče v spomin slike pred panoptiki in menažerijami, bode primeroma vedel, kako lepe slike, da so bili tisti portreti.
Karol Bleibtreu pravi nekje, da je vsaki človek, ki nima potrebe, zanimati se za literaturo, barbar, in naj si bi bil spisal monografijo o novonajdenem zobu kralja Sesostrida. In mnogo je takih, premnogo, na koje se zlaga ta izrek, in ne le glede na literaturo. Skoro vsakdo, ki si je pridobil stanovsko, strokovno omiko,misli, da je to vse, kar je potreba k naobrazbi.
To so tisti, ki navadno radi tolčejo na svojo „akademično omiko", in ki se čutijo razžaljene od vsakoga, ki ima poleg stanovskih zadev in recimo nekaj avstrijske politike še kaj drugega, znanja vrednega v glavi.
Zadnje čase je pa tudi pri nas postalo bolje. Prišlo je skoro v modo, da se človek zanima za umetnost; v čast bodi rečeno našim rojakom in rojakinjam, da mnogo več čitajo nego kdaj prej. To pa vzbuja zanimanje tudi za druge stroke umetnosti.
Sploh: povzdignil se je počasi vendarle celi kulturni nivo. In ravno sedaj, ko so vnanje in notranje in najnotrajnejše politične razmere pri nas take, da človek resno obupuje nad kulturnim in s tem tudi narodnim spasom Slovencev, se čuje kakor krasna pesem iz dežele Utopije dejstvo, da imamo umetniško razstavo!
Vzkipelo je v meni radosti, ko sem videl, da se vrše resne priprave, da torej društveni sklep ne ostaja na popirju. Ali potem sem začel malo razmišljati, kaj da bode pač ta izložba nudila našemu občinstvu. Začel sem na prstih šteti naše umetnike, za katere sem vedel (in mislil sem, da vem za vsakega), prišel sem pa vselej na to, da pridejo trije, štirje resno v po-štev. Ti pa pač ne bodo mogli napolniti cele razstave?! Vtihotapila se mi je torej bojazen, da se bo na tej prvi — prav
lahko vsled pomanjkanja umetniškega življa tudi zadnji — razstavi »šopiril" diletanti-zem. Zadnji dve besedi sem si zapomnil iz zasebnega pisma mladega slovenskega slikarja, ki nekaj časa sploh ni mislil razstaviti, ker je gojil isto bojazen kot jaz.
Oba dva sva se izvanredno prijetno zmotila. Razstava je glede števila razstav-ljalcev in umotvorov, i glede kakovosti tako dobra, da bi si v najsmelejši fantaziji za začetek ne bi bili mogli kaj takega predstavljati. Seveda ni v s e dobro; jury je imela pač princip, za začetek vse hvale vreden, da kolikor mogoče od vsakega, ki kaj dopošlje, vzame najboljše stvari, da se občinstvu nudi takorekoč prilika spoznati, koliko jih imamo, ki se bavijo s čopičem in dletom.
Prav vsi seveda niso zastopani. Jeden na pr. je bil pripravljen razstaviti, če mu je društvo porok, da ne bode na razstavi ničesa „nemoralnega". Odgovorilo se mu je, naj svoje delo le pošlje; mero-dajni bodo na umetniški razstavi le umetniški pomisleki. Korektno tako. Možu je pa tudi ustreženo. Ni se več oglasil; pri tistih pa, ki bi v znamenja amorale" radi zadavili vso umetnost, bode ta „mučenik", ki bode svoje slike razstavil, kedar bode v Ljubljani prva razstava slovenskih moral, dobival od slej mnogo naročil, in to mu od srca privoščim, ker je rodbinski oče.
trebe, kakor g. dr. Šu9teršič, čigar zibelka je slučajno tekla pred 37 leti v tistih prostorih, v katerih bivam jaz že 15 let in sicer ne več kot mlad mož, in kjer sem osivel. (Odobravanje.) Vsak človek ima svoje slabosti, tudi jaz nisem brez njih. Odličen moj somišljenik in bivši deželni poslanec, ki je prerano umrl, je prilično rekel o meni, da sem prav marljiv poslanec, a slab politik, ter odgovoril na vprašanje zakaj? da tiči preveč sodnika v meni. Mogoče! Ker že 26 let služim pravici, je umevno, ako je postala v meni druga narava, in da tudi nasprotniku ne morem odrekati pravice.
Največkrat se mi očitajo kočevski glasovi in se celo povprašuje, ako sem res nemškutar postal V Po mojem mnenju so me volili nemško-kočevski volilci mesto »katoliško narodnega« kandidata zaradi mojega naprednega mišljenja in s prepričanjem, da bodem podpiral tudi njihove opravičene gospodarske interese, kateri ne nasprotujejo našim, in da jim tudi v narodnem oziru ne bodem krivičen. Jaz se v narodnem oziru nisem vezal na nobeno stran ter sem vsled kočevskih glasov tako malo postal nemškutar, kakor kočevski župan g. Loy, katerega so tudi Slovenci volili, Slovenec. *) Pokazal sem dovolj jasno letos pri zahtevi Drage za priklopljenje z Ribnico, iz katere so Nemci prav po nepotrebnem napravili politično vprašanje, da se znam in si upam potegniti za pravico, ako se tudi zamerim svojim volilcem. Jaz sem zagovarjal prošnjo Dražanov neglede na levo ali desno s polnim prepričanjem, da je stvarno vtemeljena. (Dobro!) Nemčurstva mi ne more nihče očitati niti kot zasebniku niti kot uradniku, kjer se držim načela stroge ravnopravnosti.
Slovenskega kmeta sin sem. Odkar se zavedam, sem mislil in čutil narodno. Svojega naroda nisem zatajil in ga ne bodem. (Burno odobravanje.) Zvest mu ostanem do konca, bodisi da sem poslanec ali ne. Svojega prepričanja nisem in ne bodem prodajal za noben mandat, s katerim razpolagate. (Viharno odobravanje, ploskanje in živio-klici.) S čistimi rokami sem prevzel mandat, s čistimi rokami ga bodem zopet oddal. (Odobravanje.) Moje načelo, katero žalibog v politiki redko velja, je: »Kar tebi ni prav, dati drugi store, tudi ti ne stori drugim«. Ako zahtevaš pravico, bodi tudi sam pravičen. Vsakemu svoje! S tem končujem ter se Vam zahvaljujem za Vašo potrpežljivost. (Viharno, dolgotrajno in večkrat se ponavljajoče odobravanje po celi dvorani in pred dvorano in krepki živio-klici. Opozicija je proti koncu govora popolnoma utihnila). _ (Konec prih.)
*) Tudi kanonika Kluna so volili Kočevci pri zadnjih deželnozborskih volitvah.
No, mislim, z razstavo smo lahko zadovoljni vsi; tisti, ki jo že sedaj ljubimo, ker je res po veliki večini umetniška; pa tudi ultramontanissimi, kajti slučajno je celo v njihovem smislu moralna.
Stari Giorgione že je vedel, da ima večina ljudi oči samo zaradi tega, da pri hoji ne buti z glavo ob zid. Človeka se mora k čutu za barve in njihove medsebojne vrednote šele vzgojiti. Če ima otrok kolikor toliko posluha, ga stariši dajo učiti kakega inštrumenta; petje se pa goji celo v šoli. Če pa ima otrok zdrave oči in se veseli nad gozdom, livadami nad večerno zarjo, se nihče ne spomni, da bi ga učil gledati in vživati barve.
Vsakdo je že bil na travniku in imel že tisočkrat travno bilko v roki; zato vd, da je trava zelena. Drugače rečeno, on pozna lokalno barvo dotičnoga predmeta; on tudi popravi svojo deco, če reče, da je trava rudeča v toliko, da se navadi rekati, da je zelena. Skoro nihče pa ne misli dalje, jeli ostane predmet optično vedno iste barve, skoro nihče ne opazuje, in tako zamre čut za cenitev barv v naravi, kjer se po medsebojnosti in vsled zračnih in svetlobnih prikaznij spreminjajo včasih tako hitro, da marsikak mlad slikar obupuje, ker nima časa, na paleti sestavljati potrebnih tonov tako urno, kakor pa se po kameleonsko spreminja harmonija barv pred njegovimi žejnimi očmi.
(Konec prih.)
V IJublJanl, 19. septembra. Opetovana krivica Slovanom se zgodi pri novem ljudskem Štetju. Notranji minister je izdal instrukcije za to štetje ter vzlic vsem protestom določil iz nova, da je statistiki dognati število Avstrijcev po njihovem .obče v al nem" jeziku, ne pa po materinščini, ne po narodnosti. Vlada je nameravala tej rubriki dostaviti še drugo   z   nadpisom: .Govori drugi deželni jezik", a Nemci so zagnali takoj tak vrišč, da je vlada ostala pri „obče valnem" jeziku. Seveda se tako tudi pri novem štetju izgubi več stotisoč Slovanov v nemškem občevalnem jeziku. Slovan, ki živi v nemškem okraju, ki je uslužbenec nemške družine ali delavec nemške tvrdke, revež, ki prebiva v hiši nemškega nacio nalca, ali ki je kakorkoli osebno vezan na nemško okolico, vsak tak Slovan bo moral — nerad ali v strahu za svojo korist — izjaviti,   da   je   njegov   občevalni jezik nemški.   Terorizem in sleparstvo bodeta igrala tako pri novem štetju glavno ulogo. Potemtakem pa bo štetje v narodnem oziiu brez vrednosti, saj tudi poslej ne bo nikomur znano, koliko je v Avstriji Slovanov in koliko Nemcev. Statistika novega štetja bo pač kazala, koliko je katoličanov, protestantov,  Židov  in  pravoslavnik, koliko analfabetov, koliko gluhih, slepih in nemih, koliko ljudij pa je po rojstvu slovanskih ali nemških ali italijanskih, tega statistika ne pokaže. V mešanih župnijah na Češkem, Moravskom, Zgornjem Štajerskem, na Koroškem, v Istriji in v Dalmaciji bodo nemški in italijanski odbori šiloma množili število Nemcev in Italijanov kakor v letu 1890. Kako ogromen je ta rop, naj dokaže le dvoje izgledov. L. 1890 je vladna statistika kazala na Dunaju le okoli 65000 Čehov, temeljem rojstnih listov pa se je dognalo, da jih je bilo okoli 345 000.   V Hebu na Češkem so našli le 73 Čehov, a v resnici jih je tam vsaj 6000    „Poli t i k" poživlja zategadelj, naj se osnujejo takoj odbori za narodno štetje, odbori, ki bodo ljudstvo v mešanih krajih informirali ter preprečili očitno sleparjenje.
Iz Srbije.
Kosta Kristid je imenovan srbskim poslanikom na Dunaju. Kristid je še mlad mož, ki je služil več let v zunanjem ministrstvu kot sekcij ski šef. V ministrstvu Gjorgjevida je bil justični minister, a ker se z Gjorgjevidem ni razumel, je demisio-niral. Kralj Aleksander ga je poslal kot poslanika v Rim. Kristid je sin bivšega ministrskega predsednika Kristida in brat polkovnika Kristida, bivšega poslanika v Peterburgu. V politiko se Kosta Kristid ni vtikal nikoli, nego je bil kakor njegov oče vedno v skupini „nevtralnih". — Dvorni škandal, ki je nastal vsled odprte, sila žaljive karte bivše kraljice Natalije, je napravil na inozemstvo najslabši v tisk. Da kraljica Natalija na javni dopisnici psuje kraljico Drugino, je pač škandal, a žalostno je tudi, da je moral kralj Aleksander svoji materi in svojemu očetu v javnem uradnem listu zažugati, da bo postopal z njima kot z veleizdaja; -ma in puntarjema, ako prestopita srbsko mejo ter nadaljujeta svoje intrige proti kraljevski hiši in proti dvoru. Zdi se pa, da v Belemgradu večina odobrava uprav brutalno neizprosnost kralja Aleksandra in energijo do njegovih stari-Sev. Žensko društvo v Svederevu, ki stoji pod protektoratom kraljice Dragine, je takoj pretrgalo občevanje z beligrajskim osrednjim ženskim društvom, ki je stalo pod protektoratom Natalije. To društvo pa je kratko protektorat Nataliji vzelo ter ga ponudilo Dragini, ki ga je sprejela. Isto so storila vsa društva, ki so stala pod pro tektoratom Natalije ter se zatekla k Dragini. Tako je torej dvoboj med Natalijo in Dragino jako hud, a zmaga je na strani mlajše kraljice.
Vojna na Kitajskem.
Doslej se vrše mirovna pogajanja le med velevlastni, s kitajskimi pooblaščenci pa še ne. Stvari namreč niti tako daleč niso dozorele, da bi se bile velevlasti zjedinile glede oseb kitajskih posredovalcev. Lihungčang uživa še največ zaupanja, dasi so Japonci proti njemu. Za princa Činga so Rusi. Proti generalu Yunglu, ki je podpiral boksarje, so pa vsi. Tudi glede odškodnin velevlasti še niso jedine. Baje mislijo na to, da se postavi Mandžurija in pokrajina Tientsin začasno pod upravo zaveznikov, da se zasedejo vse
morske in rečne luke v pokrajini Yangce, in ter da se zahteva izročitev vseh boksarskih voditeljev. Boji pa se med tem nadaljujejo. Boksarji so se menda po zadnjih bitkah že opomogli ter se okrepili. Mesto Paotingfu, 140 km južnozahodno Pekina je še vedno središče upora. 11. sept. so zasedli Nemci mesto Liang - Hsiang, kjer so stali boksarji. Tudi na severovshodni strani Pekina so boksarji ter so hiteli Američani ondotnim kristjanom na pomoč. Grof Waldersee je dospel 17. t. m. že v Hongkong.
Dopisi.
Z Gline, 14. septembra. V pojasnilo in resnici na ljubo se na dopis z Viča dne 10. septembra naznanja sledeče: V prvi vrsti svetuje se g. Maliču, oziroma njegovemu substitutu, da naj prebere še jedenkrat natančno dopis z Gline. V tistem dopisu ni rečeno, da se slavnosti niste vde-ležili, temuč le, da niste čisto nič pomagali pri vsem velikem poslu; slavnosti dne 2. t. m ate se vdeležili, a bolje bi bilo, da bi se je ne, ker ste s tem škodovali le vgledu društva, kajti odkorakali ste pred končanim blagoslovom in ceremonijami s slavnostnega prostora na vrt g. Robežnika, ne da bi počakali odkorakanje in spremlje-vanje tujih društev k ljudski veselici, kakor je bilo v odborovi seji sklenjeno Istotako so neresnične nadaljne trditve. Resnica je : Di* se je vršil 24. junija t. 1. društveni shod, pri katerem je prišla na razgovor projektirana slavnost in veselica, nikakor pa odbor ni sklenil, da se ima slavnost in veselica v gostilni g. Robežnika na Viču napraviti, kajti slavnost se je morala na vsak način na slavnostnem prostoru pri gasilnem domu vršiti in nikakor ne v gostilni.
Da bi bil načelnik na svojo roko določil slavnost in veselico pri Traunu, ni resnično, kajti v odborovi seji 14. avgusta t. 1., pri kateri je bil ves odbor navzoč, in je zapisnik od celega odbora podpisan, se je sklenilo, da se vrši ljudska veselica na Traunovem vrtu, pri kateri seji je tudi načelnik razdelil dela med odbor. Da pa je odbor sklenil prirediti veselico na Traunovem vrtu, imel je tudi tehtnih vzrokov, kateri so se uvaževali le na korist društvu, kajti nad 200 kron čistega dobička je gotovo lep dokaz, da ni odbor z nikakih osebnih ozirov deloval na to. Skušnja nas je poučila. Predpisana veselica pri Traunu n. pr. nam je dala okoli 100 kron čistega dobička, pri Robežniku smo pa vsega vkup okoli 5 kron dobili.
Da se slavnosti niste primerno vdeležili, dokaz so besede, katere ste slišali od zaveznega odbora, in upamo, da Vam zadostujejo.
Da se pa veselice niste mogli vdele-žiti, ker ste z g. Traunom iz političnih ozirov v navskrižju, to nič ne velja. Požarna bramba ni politično, ampak dobrodelno društvo. Kaj če nastane kje kak požar, ali bodete rekli, mi ne gremo k temu gasit, ker smo z njim v političnem navskrižju? Je li tako postopanje podnačel-nika dobrodelnega gasilnega društva primerno? Gosp. Traun je več let podporni člen društva, nego ste vi istega člen, ter kolikor ga mi in občinstvo poznamo, ni z Vami v kakem političnem navskrižju. Prostovoljno gasilno društvo Vič Glince. Ivan Jenko, načelnik; Franc Klemenčič, tajnik; Fran Bernik, blagajnik; I. Pogačar, odbornik.
Občinski svet ljubljanski.
V Ljubljani, 18. septembra.
Seji je predsedoval župan Hribar. O vero vatel jema zapisnika sta bila imenovana obč. svetnika dr. Hudnik in Plantan.
Župan je pozdravil občinske svetnike, izrekši nado, da so na počitnicah dobili novih moči, ki jih bodo morali v prihodnjih mesecih v obilni meri posvečevati občinskim zadevam, katerih bo jako mnogo rešiti.
Potem se je župan s toplimi besedami spominjal cesarjeve sedemdesetletnice ter naznanil, da je dobil od vlade sporočilo, da je cesar ukazal mestni občini izreči zahvalo za izraz udanosti in zvestobe.
Nadalje je naznanil župan, da se je z obč. svetnikoma Kleinom in Lenčetom, a na lastne stroške vdeležil Škofovske petdesetletnice vladike Strossmaverja. Ta je
deputaciji naročil, sporočiti občinskemu svetu svojo zahvalo. (Živahni .Živio" klici)
Končno se je župan še spomnil umrlega someščana, obč. svetnika Dejaka. Obč svetniki so v znak sožalja vstali raz sedeže
Izmed drugih predsedstvenih poročil je omeniti: da sta gg Bamberg in Luck-mann darovala po 50 gld, ker o cesarjevem jubileju nista mogla razsvetliti stanovanj, da je učna uprava dovolila prof. dr. Požarju zopet dopust, da more vod'ti višjo dekliško šolo, in da je južna železnica predložila načrt za nov kolodvor v Ljubljani, ministrstvo je ukazalo neke premembe in odredilo, da ae mora premenjeni načrt predložiti do 15. septembra.
Podžupan dr. vitez Bleivveis je opo zoril, da je v zadevi kolodvora pač pri vladi videti dobro voljo, ne pa tudi pri železnici. Vsled tega je izrekel željo, naj bi župan zopet podrezal vso stvar, ker je termin (15. september) že minil. Župan je obljubil, da to stori.
Naposled je opozoril župan, da se je svoj čas zanesla v gasilno društvo od zunaj neka agitacija, ki je bila naperjena zlasti proti načelniku. Na županov svet je načelnik porabil vsa zakonita sredstva in pri sodišču tudi dobil sijajno satisfakcijo.
Na predlog obč. svet. Plantana se je nujno razpravljalo o zadevi kmetijsko kemiškega poskušališča, in se je sklenilo določiti zastopnikom občine v kuratoriju tega zavoda mestnega fizika dr. Koprivo.
O razpisu finančne uprave v z pobiranja državnih davkov in priklad je poročal obč. svet. Pro senc. Občinski sv sklenil, da bo v prihodnje pobiral davke, samo če se povrnejo občini stroški. Finančnemu ministrstvu se je v tej zadevi podala obsežna spomenica. Finančno ministrstvo pa ni hotelo priznati nikake odškodnine občini, nego sklenilo, da z novim letom prevzame državna davkarija pobiranje davkov v Ljubljani. Ker so neki mestni uradniki nastavljeni samo, da so opravljali posle pobiranja davkov, bi bilo pravično, da prevzame država vsaj dva izmed teh uradnikov. Z ozirom na to se je sklenilo: \zr". na znanje, da prevzame država pobiranje davkov pričakuje, da bo država tudi deželne in druge davke pobirala, izreči prošnjo, da prevzame vlada najmlajša dva uradnika mestne blagajne in skleniti, da se odloži popolnitev pri mestni blagajni izpraznjenih mest, izvzemši samo mesto kontrolorja.
O najemni pogodbi glede prostorov, ki so v Zatiškem dvorcu najeti za obrtno strokovno šolo, je poročal obč. svet. Plantan in je predlagal, naj se odobri.
Obč. svet. Šubic je opozoril, da v pogodbi neki lokali niso prav označeni, in se bo moralo to popraviti, a če se dovoli, da bode pošta prevažala svoje vozove po vhodu in dvorišču, potem ne bo šola mogla dolgo ostati v tej hiši.
Sklenilo se je odstopiti pogodbo šolskemu odseku.
Po poročilu obč. svet. Prosenca se je Nabernikovim dedičem dalo odpisno dovoljenje glede sveta, ki so ga odstopili za podaljšavo Hilšerjevih ulic.
Prizivu F. Burgerjeve in drugo v v zadevi prispevka za napravo trotoarja se je po poročilu obč. svet. Plantana ugodilo in se jim predpisani prispevek odpisal.
V upravni svet ljubljanske plinove družbe je bil kot zastopnik občine odposlan župan Hribar. (Poročevalec obč. svetnik Plantan).
Po poročilu obč. svet. Prosenca se je služba klavničnega oskrbnika s prejemki V. razreda oddala živinozdravniku Josipu Stegu, zdaj v Makarski. Z ozirom na to, da se dobe stalni živinozdravniki, se je tudi sklenilo urediti prejemke mestnima živino zdravnikoma tako, da pride prvi v III- pl»" čilni razred, drugi pa v IV., Josip Stegu pa šele čez dve leti.
Okrajnim predstojnikom za Barje j« bil imenovan nadučitelj Fr. Črna g o j, kateremu se je določila za ta posel letna nagrada 80 K, v odbor mestne godbe Pa sta bila imenovana kot zastopnika obe. sveta gg. H. Svetek in I. Velkavrb. (Poroč. obč. svet. Plantan.)
Poročilo o škontraciji v mestni blagajni se je odobrilo. (Poročal je obč. svet. Svetek.)
Po poročilu obč. svet. Terdine * je k svoti 1130 K, dovoljenih za popravo kopališča v Koleziju dovolilo Se naknadnega
ffST Dalje v prilogi. TfcH
kredita 193 K 75 v. Najemnika Matevžeta prošnja za odpust 100 K od najemščineza Kolezijo se je vzlic priporočilu obč. svet Lenčeta odklonila.
Obč svet. dr. H u d n i k je poročal o napisa pri mestni nemški ljudski šoli. Na tej šoli je bil samoslovenski napis. Na pritožbo nekaterih meščanov je dež. šolski svet odredil, naj mestni šolski svet poskrbi, da se napravi dvojezični napis. Mestni šolski svet ni hotel ničesar storiti, ker se ni smatral kompetentnim. Pač pa je dež. Šolski svet si prilastil to kompetenco in odredil, da se napravi dvojezični napis. Toda tisti paragrafi ministrske naredbe, na katere se sklicuje dež. šolski svet govore pač o notranji opravi šole, nikakor pa se -e nanašajo na napis. Iz zakona sploh ne izhaja, da bi na šolskih poslopjih moral biti kak napis, ali da bi moral biti dvojezičen, toda obč. svet naj vzlic temu pride vladi nasproti in naj sklene, da se dovoli kredit za napravo dvojezičnih napisov na nemških mestnih šolah, kadar bo vlada na realki in na učiteljišču napravila dvojezične napise.
Ta predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet.
Po poročilu istega poročevalca se je vzel na znanje vladni dopis v zade vi na-jemščine za nekatere objekte pri mestni topničarski vojašnici. Doslej je plačeval erar 41.223 K najemščine, odslej pa znaša na leto 48.409 K, ker potrebuje občina za obrestovanje in amortizacijo investiranega kapitala na leto 45.402 K, bo torej imela v prihodnje od vojašnice nad 3000 K prebitka na leto.
0 tlakovanju Prešernovih ulic je poročal obč. svet. Prosenc, in je nasve-toval, naj se tlakujejo Prešernove ulice in banket Marijinega trga s površino 701 □ m še letos s porfirjevimi kockami, a potrebni denar naj se najame v mestni hranilnici.
Obč. svet. L e n č e je vprašal, kaj bo z odškodnino hišnih posestnikov, ki bodo imeli izdatke vsled znižanja nivela.
Župan je pojasnil, da bo občina popravila vhode v hiše. Nekateri posestniki hočejo pri ti priliki popraviti svoje prodajalne- To pa morajo na svoje stroške storiti. Občina jim pa bo dala, kar bo veljala poprava vhoda.
Poročevalčev predlog je bil na to sprejet
Poročilo o delovanju ljubljanskega prostovoljnega gasilnega društva v zadnjih treh mesecih se je vzelo na znanje. (Po-roč. podžupan dr. vit Bleiweis.)
Prošnji gasilnega društva za napravo hidranta v Lattermanovem drevoredu se ni ugodilo, pač pa sklene napraviti pri vodnjaku primernejšo cev; isto tako se je odklonila zahteva, naj se napravi telefonska zveza od »Mestnega doma" v stanovanje društvenega načelnika. (Poroč. obč. svet. Grošelj.)
Prošnja gasilnega društvv, da bi se v .Mestnem domu" nastanjenim gasilcem privoli brezplačno stanovanje in razsvetljava, se je odklonila. (Poročevalec obč. svet Tosti.)
ProSnja posestnikov v Ravnikarjevih in Zalokarjevih ulicah v Vodmatu za voz za cdvažanje smeti se je odklonila, ker imajo tiati posestniki itak vrtove, kjer smeti lahko porabijo. Sicer pa se drugo leto itak nov, peti voz napravi. (Poroč. podžupan dr. vitez Bleivveis.)
Obč. svet Senekovič je poročal o razsvetljenju ceste na južno železnico. Ta cesta je last železnice, ki pa ni dolžna skrbeti za nje razsvetljavo. Sklenilo se je napraviti na cesti dve žarnici in dovolilo v to svrho 430 K.
Isti poročevalec je poročal o prošnji družbe Siemens & Halske za podaljšanje roka, do katerega ima otvoriti električno Železnico. Po pogodbi bi se morala železnica otvoriti do 1. marca, a nastale so tako pri vladi kakor pri alpinski družbi, od katere mora firma vzeti potrebni materijal nepremagljive težave in vsled tega prosi firma, naj se rok podaljša. Sklenilo se je ugoditi proSnji in raztegniti rok do 1. julija 1901.
Sledila je potem tajna seja, v kateri se je razpravljalo o personalijah in je bil računski oficijal Naglic imenovan kontrolorjem mestne blagajne.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. septembra. — Gonja proti Luki Jelencu. Ker, se
je pijani katoliški shod tako klaverno ponesrečil, hočejo tonzurirani katoliški obreko valci in lažnjivci imeti svojo žrtev. Kako nedolžno rodbino ob vsakdanji kruh pripraviti, jo uničiti, to bi bilo olje za razljučena srca duhovnikov-politikov, ki nimajo o krščanski ljubezni najmanjšega pojma, dasi jo neprestano na svojih jezikih nosijo. Za žrtev so si izbrali sedaj gospoda Jelenca, in kakor tolpa psov se od katoliškega shoda sem pehajo za njim, meneč, da je ubozega učitelja najlažje ugonobiti, posebno dandanes, ko .liberalni" Hartel vodi naše naučno mi nistrstvo! Kaj je storil gosp. Luka Jelene? Bratinsvak obiskala sta ka toliški shod, in pri ti priliki je gospod Jelene te svoje sorodnike spremil v .katoliško" Ferlinčevo gostilno. V ti gostilni se pijan  kmet zaleti v njega, kar je z radostjo opazil potomec nekdanjega ljubljanskega prosta. Poprej pa je gospod Jelene s svojo obiteljo gledal znano bak-Ijado, kakor je to storilo Se mnogo druzih rodbinskih očetov. To je vse! Sedaj pa si oglejmo, kako mojstrsko delo je s tega neznatnega in ponižnega substrata nastalo pod obrekevalno spretno roko naSih farških laž nji vcev! Gospoda Jelenca posadili so tako rekoč v sredo demonstraciji, pri koji so bili izžvižgani kar trije Škofje. Jelene je kričal, Jelene je razsajal, Jelene je žvižgal, Jelene bi bil prej kot ne Se vzori tega kardinala klofutal — da je mogel z roko do okna v drugem nadstropju, — Jelene je bil pijan, Jelene je psoval, Jelene je divjal, Jelene je končno frčal po zraku! Ti mašniki umejo v resnici prav mojstrsko obrekovati, svojo vest si pa vtolažijo s tem, da jim je vse to poročal .zanesljivi" Štefe. Stvar pa je ta, da bi ti ljudje radi očrnili Jelenca na zgorej, zatorej so si kar naravnost izmislili celo to lumparijo. Daleč je moral zaiti stan, kojega smejo voditi taki izvrški! Kako je vse to, kar .Slovenec" o Jelencu piše zanesljivo, kaže včerajšnji „Slovence v" dodatek, ki slove takole: .Kar se tiče Jelenčevega nadebudnega sinčka gimnazijca — (gospod Šuman kvišku, ta nađe* budni sinček bi se dal iz gimnazije izključiti ! —) povemo danes Se, da je sinček naznanjal še celo množino pijače, katero so po njegovi trditvi dobili demonstrantje, ter je trdil.da jeTavčardal Štiri sodčke piva, Hribar pa sodček vina. „Tako je dosežen dvojen namen. Na jedni strani je mladi Jelene primerno priporočen gospodu Šumanu, na drugo stran je pa proti vsakemu dvomu dokazano, da je dal Tavčar demonstrantom Štiri sodčke piva, Hribar pa sodček vina. Tako je in nič drugače, .ker je to trdil nadebudni Jelenčev sin   k gimnazij alec". Quod erat demonstrandum! In prepričani smo, da bode obilo tonzi  ranih in netonzuriranih slamoglavcev od sedaj trdno verovalo v ta „dokaz".
— Spomini na katoliški shod. Na katoliškem shodu so sprejeli celo vrsto resolucij. Kako malo pomena prisojajo klerikalci sami tem resolucijam, se vidi iz tega, da se „Slovencu" Se zdaj ni zdelo vredno, jih priobčiti. Te resolucije so sestavili, kakor je povedal kanonik Flis: .Možje učenjaki, prvi strokovnjaki naroda". Ta Flisov izrek pač najbolje označuje tisto popovsko nadutost, ki označuje naše klerikalce: Kdo pa so ti .možje učenjaki, prvi strokovnjaki naroda?" ŠusterSič, Vencajz, Koblar, Štefe, Gostinčar, Kregar, Gruden, Karlin in take ničle. Kakšna reva mora biti šele ta kanonik Flis, ki smatra Ven-cajza, Gostinčarja, ali Kregarja za učenjake, za prve strokovnjake naroda! Flis ima pač take nazore, kakor Škof Trobec, ki je na katoliškem shodu zbrano skrivnostno-sladko ginjeno družbo imenoval .cvet naroda" — Kako resnicoljnbni so klerikalci, se vidi iz tega, da so papeža in cesarja nalagali. ŠusterSič je telegrafiral papežu, da je zbranih tri tisoč katoličanov na ka toliškem shodu, cesarju pa da so zbrani tisoči, mej tem ko v „Alojzevišču" sploh ni več prostora, kakor za kacih 1200 ljudi! „Slovenčeva" farbarija, da je na shodu bilo 4000 ljudij, je Se odpnstljiva, saj mn je na tem, da prikrije blamažo, ali da se upajo ti ljudje cesarja in papeža nalagati, to presega vse meje. — V časnikarskem odseka, kjer se je posebno veliko govorilo o našem
listu, je neki Češki pop dejal, da mora duhovSčina skrbeti, da bo .Slovenec" boljSi. Mož je rekel, da se v vsakem župniSču skoro vsak dan kaj interesantnoga zgodi, kar bi se moralo v javnost spraviti. Da se zgodi v župniSčih jako mnogo in jako interesantnih stvari je popolnoma resnično, a če bo Škofov list tem interesantnostim odprl svoja predala, to je jako dvomljivo.
— Državnozborske volitve na Primorskem bodo letos, sodeč po tem, kar se čuje, posebno živahne. V Trstu se vname največji boj v V. kuriji. Dosedanji poslanec te kurije, dr. Hortis, neče več kandidovati, najbrže, ker sluti, da utegne pogoreti. Koga bo magistrat na mesto njega kandidiral, še ni znano. Na vsak način bo imel njegov kandidat težavno stališče, ker bode tudi stranka .Edinosti", italijanski in slovenski socialni demokratje postavili svoja kandi data. V Istri se Lahi posebno trudijo, da bi dobili v roke mandat dr. Laginje. Poroča se, da dosedanji zastopnik V. kurije, dr. Bartoli ne misli več kandidirati in isto tako nečeta več kandidirati tržaSka poslanca Cambon in Mauroner. Čuje se, da hočejo Lahi tudi v V. kuriji na Goriškem, ki jo je zastopal dr. Gregorčič, poskusiti srečo s svojim posebnim kandidatom. Boj bo torej velik in priznati se mora, da je boj z Lahi tudi jako nevaren, zlasti se je bati za mandat dr. Laginje.
— Stovensko gledališče. Sezona 1900/1901 se otvori v soboto, dne 22. t. m., z operno predstavo .Aida". V tej operi nastopijo prvikrat novoangaževani členi slovenske opere altistinja, gospodična \Vanda Radkievvicz, tenorist, gospod Tit Olszevvski, in basist, gospod Oto-kar Lotzsch. Druge glavne uloge te opere pojo: gospodičini A. C ar ne r i in £. Noe mi ter gospodje J. Nolli in A. Po-laSek. Nove dekoracije za to opero slikal je dekoracijski slikar in gledališki mojster gospod Alojzij Waldstein. — V nedeljo, 23. t. m., igra se prvikrat v novem gledališču Anzengruberjeva igra .Dolski župnik", v torek, 25. t. m., poje se drugikrat v sezoni opera .Aida", v četrtek 27. t. m., igra se prvikrat na slovenskem odru Grillparzerjeva klasična igra .Sappho" in v soboto, dne 29. t m., poje se prvikrat Zajčeva hrvatska narodna opera .Zrinjaki".
— Gostovanje gospe Polakove v Belemgradu. Poročali smo že, da je dosegla gospa Polakova na beligrajskem narodnem gledališču s svojo lepo igro in s svojim milim petjem največje uspehe. Srbsko časopisje iSče že Štirinajst dni besed, da dovolj pohvali naSo vrlo igralko. Vsi ji priznavajo izreden talent, velespretno igro, velik igralski temperament in simpatičen glas. Gospa Polakova je igrala več večerov zapored v operetah .Mamzel Nitouche", „Ptičar", „Mascot" in .Lepa Helena". Dobila je več vencev in drugih realnih priznanj. Srbski listi izražajo željo, da bi ostala g. Polakova stalno v Belemgradu, česar si seveda v Ljubljani nikakor ne želimo.
— Odlikovanje. 45. potovalno zborovanje nemSkib, avstrijskih in ogrskih čebe-lorejcev v Celovcu, pripoznalo je čebelarski tvrdki Bile & Žnideršič v Ilirski Bistrici zlato kolajno za razstavljeni med. Značilno in hvalevredno je, da je tvrdka Bile & Žnideršič imela pri vsemu razstavljenemu medu izključno samo slovenske napise.
— Seznam in imenik I. slovenske umetniške razstave. Uredil Fr. G ove k ar. Izdalo in založilo slovensko umetniško društvo. V Ljubljani, 1900. Tako je naslov lični, pri Kleinu izšli broSurici, katere vsebina obsega: Prolog. Zložil Engelbert Gangl. — Jury za I. slovensko umetniško razstavo od 15. septembra do 15. oktobra 1900. — Seznam umetnin (doslej 156 točk, ki se pa bodo pomnoževale do 1. oktobra.) — Odbor slov. umetniškega društva L 1899/1909. — Imenik razstavljavcev. — Iz pravil .Slovenskega umetniškega društva" v Ljubljani. Cena 40 vin. Ker je ta brošurica neobhodno potrebna za vsakega posetnika razstave, ki se zanima natančnejše za posamezne umotvore in umetnike, bo gotovo vsakomur dobrodošla. Marsikdo bo našel marsikatero ime pravega, resnega in odličnega slovenskega umetnika, o katerem ni doslej niti slišal!
— One oenjene gg. dirkače, ki se do sedaj Se niso prijavili k dirki, prosimo da to v teka današnjega večera store, in
sicer od 6.—7. ure na dirkališču, do 9. ure pa pri .LIovdu". Zajedno jih opozarjamo, da je stopil odbor kluba slovenskih bicikli-8tov .Ljubljana", da postane dirka bolj zanimiva, tudi z nekaterimi dirkači v Belem gradu v dogovor. Svetujemo torej našim dirkačem, naj se vsaki dan pridno trenirajo, da se bodo hrabro držali kot pri zadnji dirki, in da ne puste odnesti iz dežele prvih daril.
— Začetek šolskega leta. V pon-deljek se je olicialno otvorilo novo šolsko letu. Tudi letos se je oglasilo jako mnogo ukaželjne mladine. Na I, državni gimnaziji je voisanih 630 učencev, od katerih pa jih bo moralo nekaj prestopiti na II. gimnazijo, da se tako I. gimnazija razbremeni. Značilno je, da se je na I. gimnaziji vpisalo v I a. razred (nemški oddelek) 21, I b. razred (slovenski oddelek) pa 88 učencev. V
1. razredu I. gimnazije je torej skupaj 109 učencev. V II. gimnazijo (prej nižjo slovensko gimnazijo), na kateri se je letos po desetletnem prizadevanju otvoril V. razred, se je vpisalo 336 učencev. Zavod ima letos ravno toliko razredov, kakor novomeška gimnazija, a dočim je v Novem mestu nastavljenih 12 definitivnih profesorjev, je na II, gimnaziji le 6 definitivnih učnih moči in si mora šola pomagati s suplenti. Zakaj se definitivne službe ne razpišejo in ne popolne, tega nikakor ne moremo umeti. — Na višjo realko se je vpisalo 480 učencev.
— Prigledni shod za Ljubljansko mesto se bo vršil letos, in sicer: za vojake
a) c. in kr. pešpolka št 17. dne 10. okt.,
b) vseh drugih pešpolkov dne 11. oktobra,
c) c. in kr. lovskih bataljonov dne 12 okt,
d) vseh drugih vojaških krdel dne 13. okt. ob 9. uri dopoldne v Šentpeterski vojašnici-Tistim vojakom, ki bodo zadržani udeležiti se teh kontrolnih shodov in tistim, ki bodo zamudili, bodi končno naročeno, da pridejo k naknadnemu kontrol nemu shodu dne 10. novembra.
— Slovensko akademično ferijalno društvo „Sava" ima v sredo, dne 26. sept svoj redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila posameznih odbornikov.
2. Poročilo preglednikov. 3. Volitev odbora in preglednikov. 4. Slučajnosti. Začetek točno ob 6. uri popoldne. Lokal .Narodni dom". Odbor:
— Iz Goč pri Vipavi se nam poroča: Tukajšnji klerikalci vedno bolj napredujejo v surovostih. Zlasti se odlikujejo v svojih surovostih v nočnem času. Mirne ljudi za-sramujejo z raznimi psovkami in žuganjem. Zlasti pa obračajo svojo jezo na tukajšnjega vrlega učitelja Frana Mrcino. Dosledni drugim klerikalcem, skrpali so tudi tukajšnji klerikalci pritožbo na okrajni šolski svet zoper tukajšnjega učitelja, katera pa je šla v zasluženi koS. Da se tudi tukaj z lece marljivo udriha po .Slovenskem Narodu" in njega bralcih, to je pač samo ob sebi umevno, mesto da bi se ljudstvo poučevalo o ljubezni do bližnjega in odvračalo od pijančevanja in raznih surovosti.
— Požar v Kamniku pri Preserji. Dne 15. t. m. je pogorelo v Kamniku devet poslopij. Trem posestnikom vsi vozovi, orodje in vse seno. Posebno hudo, naravnost uničevalno je prizadet posestnik in daleč znani lovski čuvaj .Adam". Zgorelo mu je prav vse imetje. Tri poslopja, seno, vozovi, žito in krompir. Prihiteli so na pomoč z brizgalno gasilci iz Preserja, pod vodstvom naduči-telja Likozarja ter so s silnim naporom omejili ter v najhujem ognji reSili iz gorečega hleva petero goveje živine. Gasilci so vstrajali v najhujši vročini. Obleko so si morali močiti, da se jim ni na životu vnela. Posebno sta se odlikovala gospod nadučitelj in pa gospod župan, koja sta tudi nekoliko opečena. Kako je ogenj nastal, ni znano.
—e.
— Vinska letina na Vipavskem se je
obnesla letos bodisi glede na kakovost i množino prav dobro. Od leta 1875 ni bilo Se tako dobre letine. — Trgatev se je že pričela po nekaterih krajih. Vinski trgovci in krčmarji zlasti prihodnji in ta teden lahko dobijo prav po ceni vinski mošt, ker bode kmetovalcem primanjkovalo vinske posode.
— Velikanski požar v Trstu. Znani veliki parni mlin tvrdke Economo v Trstu je zgorel v noči od nedelje na ponedeljek. Zgorelo je vse poslopje z zalogo zrnja in moke. ReSili so samo knjige, vrednostne papirje in denar. Tudi pri neki sosedni hiši
je zgorel del strehe. Škoda je ogromna, a mlin je bil dobro zavarovan in torej gospodarji ne bodo imeli znatne škode. Vsled požara je prišlo okolu 500 delavcev, največ Slovencev, ob kruh.
— Mestna kopel. Od 9. do 15. septembra letos oddalo se je v mestni ljudski kopeli vsega skupaj 434, in sicer za moške 319 (prsnih 216, kadnih 103), za ženske 115 (prsnih 15, kadnih 100) kopeli.
— Velika dirka med fijakarjem in med kolesarjem je bila včeraj na Dunajski cesti od gostilne pri »ruskem carju" do topničarske vojašnice. Zmagal je fija karski konj, ker se je kolesar prekucnil in pobil. Fijakar Jožef Pukelstein ml. in kolesar, marker Jožef Carl v kavarni „pri slonu", sta stavila vsak 1 petak, da bodeta drug druzega prekosila. Včeraj ob 5. uri popoldne sta startala na Dunajski cesti. Na dano znamenje sta zajahala vsak svo jega konja in se spustila v dir. Jožef Pukelstein je jezdil, da se je kar kadilo za njim, in kmalu je fljarski konj pustil kolesarja vzadaj, ki je imel še to nesrečo da je padel. Fijakarji so zmagovalca burno pozdravili, a konja ovenčali in ga v triumfu peljali v mesto. Veseli so bili baje tako zmage, da so konja peljali v neko kavarno in ga tam traktirali za markerjev petak. Lastnik konja je fijakar Milan Pukelstein, ki je sedaj prav ponosen na svoje živinče.
— Bicikelj ukradel je predvčeraj popo ludne neznan tat posestniku Mihaelu Poli-čarju v Št. Vidu nad Ljubljano. Kolo je bil pustil v veži pri prodajalnici tvrdke Schneider & Verovšek na Dunajski cesti. Ukradeno kolo so danes našli na dvorišču »pri figabirtu". Najbrže si je bil kdo kolo izposodil in ga je ponoči nazaj pripeljal in pustil na dvorišču.
— Vzgleden fijakar je Fran Černeml. Predvčeraj popoludne je peljal po Dunajski cesti proti sv. Krištofu in ni hotel plačati na mitnici mitnine. Užitninskega paznika Antona Galeta je opsoval in slednjič še dvakrat udaril z bičem po glavi. Tudi konja je tako pretepaval, da je bilo občinstvo, ko je to videlo, ogorčeno. Takemu izvoščeku naj bi se vzela koncesija, da bi se spominjal potem, da ne sme ljudij in živine pretepavati.
— Našel se je včeraj zjutraj na Mestnem trgu ruj a v površnik. Izgubil ga je v megli morda kak ponočnjak.
— Utopljenka Alojzija Kozlevčar je služila do zadnje sobote v gostilni „pri Sokolu* Pred Škofijo. V nedeljo popoludne je bila se svojo sestro, ki služi tudi v Ljubljani, skupaj pri gugalnicah v Later-manovem drevoredu, a je tej rekla, da je še v službi, da pa misli izstopiti iz službe. Gospodinja njene sestre je takrat opazila, da je bila zbegana. Verjetno je, da je sama skočila v vodo, ker se je bala iti domov, ker je bila v drugem stanu.
— Slepar. Postopač in tat Gašper Bartol je prodajal po mestu nevednežem medene prstane kot zlato in tako ljudi goljufal. Policija ga je pri prodajanju zasačila in aretovala.
— Konj ušel je posestniku Jakobu Arharju iz Zapuš danes dopoldne izpred Jakopičeve prodajal niče na Emonski cesti. Konj je stal brez nadzorstva na cesti in se je neke stvari ustrašil in ušel.
— Našla je Neža Kos, posestnikova hči v Sneberjih št. 28 pri Ljubljani danes dopoldne v Špitalskih ulicah zlato žensko uro.
— Most pri trnovski cerkvi. Včeraj popoldne je peljal Pajhelnov hlapec Ivan Ogrin prazen voz čez most pri trnovski cerkvi. Na sredi mostu se je konju pod sprednjima negama zlomila mostnica in je konj do trebuha padel v odprtino in se na nogah nekoliko poškodoval.
* 600.523 ljudij v jednem dnevu je
obiskalo v nedeljo pariško razstavo. To je baje najvišje število, ki se je doseglo letos v jednem dnevu. V avgustu in juliju je bil obisk prav slab, sedaj pa je število obiskovalcev znatno večje, kar veseli zlasti re-stavraterje, ki so svoje cenike že znatno znižali.
* Tašo lilo, sila drzen ropar v Sremu, je končno vendar padel pravici v roke. Iz Vukovarja poročajo, da ga je 13. t. m. v Pustih Lazah zalotil neki orožnik. Ilid je zlezel na drevo, a orožnik ga je ustrelil. Sremska okolica bo imela poslej mir.
Književnost
—  „Ročni   zapisnik" z imenikom ljudskih   šol   in   učiteljskega   osebja n Kranjskem, Južno-Stajerskem   in Primoi skem in z osebnim staležem kranjskog-ljunsko-šolskega učiteljstva za 1. 1900-190 je ravnokar izšel v založbi H. Seberja Postojni.   Uredil ga je  učitelj htef. Pri možic. Ta praktično urejeni in lično tis kan ročni  zapisnik  velja za 75 učence 1 K 40 v, za 100 učencev  1 K 50 v, z; 125  učencev 1 K 60 v, za  150 učence 1 K 70 v, s poštnino 10 v. več.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 19. septembra. Ćuje se, da namerava vlada sredi meseca oktobra sklicati deželne zbore na kratko zasedanje, da bodo mogli sklepati o dež. dokladah na državni davek na žganje.
Dunaj 19. septembra. Vsi trije voditelji nemške klerikalne stranke. Fuchs, Dipauli, in Ebenhoch so prišli sem.
Dunaj   19. septembra. Kompro misna pogajanja mej nemškimi stran kami, ki so  se  včeraj   vršila, niso imela ugodnega uspeha. Stranke so se pač zjedinile, naj nemška Gemeinbiirg schaft še dalje obstoji, a pri volitvah pojdejo vender druga proti drugi v boj
Dunaj 19. septembra, Uradni list prijavlja ministrsko naredbo na temelju § 14., s katero se finančno ministrstvo pooblašča najeti 5 milijonov kron in jih porabit za podporo po ujmah prizadetih dežel. Na Gališko pride od te svote 2 V« milijona.
Dunaj 19. septembra. Jutri se izdajo novi bankovci po 20 kron. Ti bankovci so zeleno-rudeči in nekoliko manji kakor sedanji desetaki. Vrednost je na cislitvanski strani zapisana v osmih jezikih, na ogrski pa samo v madjar-skem jeziku.
London 19. septembra. Iz Lau-renzo Marqueza se poroča, da je bila blizu Heckler-Spruita večja bitka, v kateri so bili Buri poraženi
14
ava.
Z ozirom na brzojav, ki ga je prinesel „Slovenec" o priliki II. katoliškega shoda, čutijo se podpisani primorani sledeče izjaviti :
Z začudenjem smo izvedeli, da se je drznil nekdo v imenu celjskih akademikov brzojavnim potom II. katoliški shod pozdraviti.
Izjavljamo, da se je odposlal brzojav brez naše vednosti. Nikakor nočemo, da bi se imelo o celjskih akade mikih napačno mnenje. Skrajno ogorčeni izjavljamo torej, da se od 11. celjskih akademikov nas 10 nikakor ne strinja z omenjeno brzojavko. Mi hočemo kakor do sedaj svobodomiselni ostati.
V Celju, dne 16. kimovca 1900. Cand. iur. Dragoš Klander, cand. iur. St. Rajh, cand. iur. Dolfe Meh, cand. iur. A. Gregorčič, cand. iur. Juro Detiček, cand. iur. Bicek, cand. iur. Ig. Založnik, cand. iur. Hinko Požun, med. Žižek, Josip Krevl.
Izji
ava.
Ker se širi po Planini napačno mnenje, da je ona v 208. številki Vašega cenjenega lista priobčena notica »Vse zastonj!!« potekla iz mojega peresa, in ker me baje resnicnoljubi »Slovenec« zopet prav po krivici surovo napada in pred svetom grdi, prosim uljudno, da blagovolite potrditi, da dotične notice nisem jaz pisal in tudi ne Vam poslal.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Benedek, nadučitelj.
Op. ured: Potrjujemo, da g. Josip Benedek dotične notice ni pisal, niti je nam poslal.
Za prebivale« mest, uradnike i. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domaČe zdravilo pristni ,jMoll-ov Seidlite-prašek", ker vpliva na prebav-ljenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen uCinek. Škatljica velja 2 K a. v. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (11—8)
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Gospića Mici Jurca na Vrhniki 4 K, nabrane v gostil ni g. Josipa Jurce pri odhodu g. Josipa Jesenovca, c. kr. vodje žandarmerijske postaje. — Gospod France Štele v Kamniku 4 K, nabrane ob priliki slovesa gospoda Franceta Krausa. — Gospod Fran Maver iz Fiirstenfelda nabral pri omizju v gostilni gospoda Zupana 4 K. — Gdč. Tonica Maj-zeljeva v Beli cerkvi 1 K 10 vin., katere so darovali 16. t. m. „trije popotniki" in sicer: „zdaj v prvič malo, vdrugiC pa več". — Skupaj 13 K 10 vin. — Živeli!
Za Prešernov spomenik: Zbrane „Digule" pri odhodnici gospoda Harmela 5 K. — Živeli'
Zahvala.
„Čitalnica" in „Slov. pevsko društvo" v Ljutomeru izrekata vsem, ki so so vdeležili Slomškove slavnosti, dne 8. septembra t. 1, osobito g. slavnostnemu govorniku, „Celjskemu Sokolu", „Zvezi gasilnih društev", oziroma gasilnim društvom iz ljutomerskega, gornjeradgonskega in ormoškega okraja, tržanskemu strelskemu društvu v Vržeji in veteranskemu društvu v Svetinjah, dalje čč. damam, vsem darovalcem doneskov, med temi v prvi vrsti slav. ljutomerski posojilnici, vsem tržanom ljutomerskim, ki so z zastavami okrasili svoje hiše ter sploh vsem, ki so darovali na kakoršnikoli način svoj trud in delo za dosego veličastne slavnosti, najiskrenejšo zahvalo.
Rodoljuben spomin na to lepo slovesnost bodi vBakemu vdeležencu najlepše plačilo!
Ljutomer, dne 15. kimovca 1900. ,.Čitalnica" in ,,Slov. pevsko društvo" v Ljutomeru.
Tinktura zoper kurja očesa
gotovo najboljše sredstvo -
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rab i In im navodom 25 kr.
Dobiva se v (9—38)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
sLeustelt-a v IJ uhlju ni.
Meteorologicno poročilo.
Višina nad morjem 800-2 m. Srednji mračni tlak 7S«'0nun.
čas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra
Ž« a a
II
Vetrovi
Nebo
Is
740 0    14 8 si. svzhod jasno
738 8 ' 737 9
12*4 brezvetr. del. jasno ~ 134 j sr. jug j   jasno j0
Srednja včerajšnja temperatura 147°, nor-tnale: 14 5°.
ID-u-naOsIsra. "borza
dne 19. septembra 1900.
Skupni državni dolg v notah .... 97 45
3kupni državni dolg v arobrn .... 97-15
avstrijska zlata renta....... 11625
Avstrijska kronska renta 4%   .... 97 60
Ogrska zlata renta 4°/0....... 114 95
Ogrska kronska renta 4%..... 90 75
Avstro-ogrske bančne delnice .... 1706 —
Kreditne delnic?......... 662 —
London vi sta   .  .  .  e...... 242-—
NomSki drž. bankovc sa 100 mark ,  . 118 321
BO mark............ 2366
BO frankov........... 1930
italijanski bankovci........ 90 50
O- ki. cekini........... 1144
ffifi ši fljKT
čisti ,, angleški vidri", od starcev z 62 x 14 cm. velikimi ušesi, ima na prodaj
L. Habat v Zagorji ob Savi.
Vprašanjem doložiti je znamko za odgovor.
(1890—2)
Opr. St. Firm. 250
rosam. II. 46/1
Razglas.
Pri c. kr. dež. kot trgovski sodniji v Ljubljani se je izvršil vpis firme (1928)
„1. kranjska mehan.-avtomatična tvornica pletenin in tkanin Dragotin Hribar v Ljubljani'-. — „1. krainisohe mechan.-automatische Strick- und Wirkwaren-Fabrik Dragotin Hribar
in Laibach". in Dragotina Hribarja,  tvorničarja v Ljubljani, Tržaška cesta St. 57. kot imetelja te firme.
C kr. deželna kot trgovska sodnija v Ljubljani
odd. III., dne 13. septembra 1900.
Firm. 94 00.
Edict.
Einz. I. 65 2.
Im die8genchtlichen Handelsregister fur Einzelfirmen wurde die LGschung der zum Betriebe eines Siigewerkes eingetragenen Firma
„Albert von Carlshausen in Horn-wala bei Gottschee".
vollzogen. (1928)
K. k. Kreisgericht Rudolfsvvert
Abth. III. am 13./9. 1900. (Razglas. V tusodnem trgovskem registru zaposamne tvrdkevpisana tvrdka „Albert von Carlshausen in Hormvald bei Gottschee (Albert pl. Carlshausen v Hornwaldu pri Kočevju) žaga se je izbrisala. — C. kr. okrožno sodišče v Rudolfovem, odd. m., dne 13./9. 1900.)
Ponižna prošnja!
Učenec z dežele, ki vstopi letos v 1. realko, prosi za opoldansko kosilo.
Prijazne ponudbe pod „T." poste re-stante Ljubljana. (1920-2)
Učenko ali učenca
eventuvalno   kako   ffONpodl^no a II •»*■»■» o* «Iaa   sprejme v  stanovanje in ta hrano boljša rodbina. (19:51 —ij
Naslov pove upravništvo „SIov. Naroda"
Trgovski vajenec
slovenskega in nemškega jezika zmožen, sprejme se takoj v trgovino z železnino.
Kje, pove upravništvo „Slovenskega Naroda"._(is
]!Tf» lirano in stanovanje le sprejmeta takoj
dva gospoda
na Poljanski cesti Mtev. 60. I. natlMtr. vrata »t. I«. (i
(185;;
s tremi stajami in s šupo se da s 1. novembrom 1.1, v najem.
Naslov pove upravništvo „Slov. Nar ■
Gospodom
ki so zgovorni in občujejo v boljših krogih ponuja izdaten [»o-tb-uh-UI natasek. Povpraša se lahko vsak dan od 9. do 11. ur • \ Seliellenburjcovili ulicah mt. I.
Dobro izurjena
prodajalka
za špecerijsko in manufakturno trgovino so vspi-cjiiio. Pojasnila daje K. Planinšek, trgove, v Ljubljani, Dunajska cesta.        (1925 1
Ces. kr. avstrijske ftk državni železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. jnnija 1900. leta.
Odhod ls LJubljane jot, kol. Proga 6ez Trbli. Ob 12. uri 6 m. po noči osobni vtik t Trli \ Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno; čez Selzth.i! v Aussee, ISl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend-(K stein, Inomost; čez Klein - Reitiing v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. z> OBobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fran zensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthul v Solnograd, Inomost, čez Klein -Keifling v Line, Budejevice, 1 Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, I Lipsko; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. ari 51 'm. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljr.k. lovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m, popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Čarih, Genevo, Pariš; čez Klein-Reifliiig v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedelj.th in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnait-Kropo. — Proga v Novomeato ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1. nn 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod ▼ LJubljano juž. kol. Proga is Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjntraj osobni vlak a Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Fran-zensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 16 m. dopo ludne osobni vlak a Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Lil Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, InonK* .1. Zella ob jezeru, Leud-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vhik z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovi h varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 'A) min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga 1» Novega meata ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik. Ob J. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. uri 4» m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob n* deljah in praznikih. (13UĐ)
Konces. zasobni učni zavod
za
risanje krojev in šivanje oblek
Eme Schlehan
t I Juh I j »n 1, Židovske ulice 1.
Govori se lahko vsak dan od 9. do
12. ure zjutraj.   (1902—2) |
Kroji se prodajajo po meri.
70
C t-t- 3 .O O JZ
— cd © O
I* > (O i_
ttC o.
o
čo .E N
Podpisani priporočam slav. občinstvu svojo veliko zalogo koles, posebno občeznana prava
Styria kolesa
s patentiranim krogljičnem tečajem, najboljši in najsolidnejši sistem v 1. 1900, jako trpežna in lahko tekoča.
Vsi modeli so enotno zboljšani in poleg tega so jako znižane cene. (123—73).
Pripomniti moram, da imam v zalogi edino le modele 1900, kajti vse prejšnje razprodal sem v jeseni pod svojo ceno, samo
da mi bode moč v sedanji sezoni le z letošnjimi modeli slavnemu občinstvu vstrezati.       tt2S"  Ceniki poštnine prosti, -gao
Kamniku: Janko Pohlin. Spoštovanjem FranC  Ctldetl, na Velikem l^aTproti rotovža.
r-^i
oo <
Sprejme s«e
stalni paznik
z dobrimi spričevali.   Prednost imajo pen-
zijonisti.
Več se pove v pisarni g. Deghenghi-ja v hiši g. Kneza. (1911—2)
!!Važno za vsakega!!
Razprodaja za neverjetno nizke cene: 15 krasnih komadov za samo
psgr 3 gid. 5 kr.
1 jubilejna žepna ura Sidro-Remontoir iz niklja s krasno vdelanim pokrivalom in s podobo cesarja Franca Josipa I. ali Svetega Očeta. Ima točno regulirano sekundarico. Ura se jamči 3 leta. (Ni nazidna ura, kakor, žal, pošiljajo mnogi bazarji mesto pozlačenih.)
1 verižica za uro, sestava oklepa (na zahtevo iz niklja ali posrebrena). 6 krasnih igl za zavratnike za gospode iz aner. double-zlata s kameni, podobnimi briljantom.
1 par krasnih gumbov za rokave iz ameri-čanskega double-zlata.
1 zbirka gumbov za srajce in ovratnike iz amer. double-zlata (5 komadov).
1 elegantno, novoiznajdeno toaletno pomanj-ševaino zrcalo. (Novost!)
Dokler zaloga obstoji, razpošiljam teh 15 komadov proti povzetju ali proti pošiljatvi denarja pri naročilu za samih gld. S*05. (Sama žepna ura iz niklja Anker-Remontoir stala je prej 5 gld.) Kar ne ugaja, sprejema v teku 8 dnij radovoljno
E. Holzer (1932>
zalagatelj zveze c. kr. avstrijskih držav, uradnikov in zaloga ur In zlatnine na debelo
Krakovo — Stradom 18. — Krakovo.
Ilustrovani ceniki gratis in franko.
Ivan Kordik
v Ljubljani,
Prešernove ulice št. 10
-14
priporoča k početku gole vsake vrste
preje in bombaža
za kvačkanje in pletenje, kakor tudi kvačke in pletenke, po najnižji tovarniški ceni. (1898—2)
Ondi se dobe tudi druge šolske priprave, kakor svinčnike, peresi itd.
Mlad trgovski pomočnik
(manulakturiMl), zmožen slovenskega, nemškega in hrvatskega jezika v govoru in pisavi in italijanskega v govoru, ter ima tudiv veselje do potovanja, želi svojo dosedanjo službo pre-■nenltl.
Ponudbe pod A. H. upravniStvu „Slov. Naroda". (1856—6)
Novo !
Novo !
V Lattermannovem drevoredu.
Kinematograf Oeser
naodel *S»00.
V elegantnem paviljonu. Lastna električna
razsvetljevalna vpeljava. Podobe v naravni velikosti.
Originalni posnetki.
1W Nov -w
Razen tega
interesantni in izredno komični prizori.
Predstave vsak dan, in sieer ob nedeljah In praznikih ob 3.,        o., O., 9. in 9. uri zvečer, ob delavnikih ob 4., O. in H. url zveeer.
Cene: I. prostor 3€> kr., H. prestor 550 kr. Otroci in vojaki iz moštva plačajo polovico.
Programi se dobe pri blagajni.
Velespoštovanjem
(1914—2) F*» J_ Oeser.
dzaovcc fSS. fct sta-z), sa-mostatcn, a doSzo poofu'^oco tzaovino, iti da i^to Se 6ofj za&S\zi afi povc&Sa, tuzm&iiit oc-jc pozočiti v &zat6cm. ćasit- o pzidnim de4fctotn afi mCado vdovo, fiateza ima najmanj 1C.000. oO. dote.       (1910_2)
Santom ta tnc i »ta/o pzednoot!
Zapečatena pzipozočenz ponu-dSc » fotoazafijo -naf oz poSfje/o pod St. 100., upzavniStvu „Sfoo. SZazoda" v J5j\i6fjani^ afConazc»ni tza it. 12.
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon štev. 135.
Glavna slovenska
in pOSOJiim
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št, u, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po 4I2I0 od dne vložitve do dnevzdige
brez oflnitlta in brez odpovedi. Uradne ure od 8—12 dopoldne in od 3—6 popoldne«
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1933-1) Dr. Ivi. Hudnik, predsednik.
na Reki,
Ker je prvih 3300 delnic, imajočih pravico na dividendo leta 1900. pokritih, in z czirom na obstoječe povoljno stanje brodarinskih kirij (naval) je odločilo doli podpisano
društvo nabaviti še četrti parobrod ter nudi
na javni podpis 1100 delnic po 1000 kron
od štev. 3301 nadalje, al pari, s pravico na dividendo bilance leta 1901.
Podpisi se sprejemajo pri sedežu društva na Reki proti istodobnemu vplačilu 30° o. dočim se ostanek 70% more namiriti brez daljnega poziva do dne 31. decembra 1900.
Na temelju Članka 4 društvenih pravil imajo posedniki delnic od štev. 1—3300 od
vsakih 3 delnic prednost na jedno novo.
Ogersko-hrvatsko delniško društvo za slobodno plovitbo na Reki.
Opomba: V smislu ogerskega zak. članka XXII. iz I. 1893 so delniška društva za
Pomorsko plovitbo oproščena pristojbin, koleka in davka za svoje delnice. (1873—3)
Naznanilo.
Vsak kašelj |
Vsako hripavost | n,0i„,•°„Yffl,,
uničevalec katara.
. Hawitsclier«
Te izborne karamele za kašelj se dobivajo zavoj po 50 vin. v I.Jul»IJmil v lekarnnh 91. LievBtek in U. pl. Iinkurn. (1930—1)
Najboljši bosenski
kalcijev karbid
vsaki kg daje zajamčeno 290 do 320 litrov plina.
(■lavna zaloga s
Edgardo Prister
v Trstu, Acquedotto št. 8.
(1836-3)
Zastopnik za Kranjsko in Spodnje Štajersko:
Fran Žeieznik
Ljubljana, Dunajska cesta št. 7.
Domač učitelj
z zmernimi zahtevami, ki je že poučeval, se išče v nemško rodbino za učenca IV. a razreda gimnazije v Ljubljani.
Nemška vprašanja pod ,,Hauslehrer" v Kranj, poste restante. (1912—2)
J. Rojina M,
na Sv. Petra ^AaSb JSi
rimerm ceni in solidni postrežbi.
f§ .   I^en^e-ta   na.       za ^ odda ne takoj treznemu, spretnemu in samo-stojnjmu kovaču z orodjem, ne da bi ne kaka  najemnina  plural a. v izvrševanje h ( vaške; ja obrta.
Primerno najemnino plačati bode še le potem, ko se bode konstatovalo, da je kovačnica dobro obiskana.
Ker prebivalstvo delavnega in razumnega kovača komaj pričakuje, je za gotovo pričakovati, da bode imel vedno mnogo dela. (1695—12)
Koncipijenta
sprejmeta takoj    (i904—3)
odvetnika dr. Josip Abram in dr. Otokar Rybar
v T *• » t vi.
Sloveči profesorji zdravilstva in
zdravniki priporočajo
lekarnarja Piccoli
v Ljubljani
dvornega založnika Nj. Svetosti papeža
kot želodec*
k reprujoee
in tek vzbu-
jajoče, dalje
kot prebav -lj«*uje in te-
Icmiio od-
prtje pospešujoče sredstvo, posebno onim, ki trpe" na navadnem telesnem
zaprtju.
Razpošilja se proti povzetju v škatljicah po II. 12 in več stekleničic. (1368-9)
g)ediči trgovca gospoda Jtttf. Schasferja naznanjajo uljudno slavnemu občinstvu, da bode manufakturna trgovina pod tvrdko
^? cHnton Schustef *S§*-
nespremenjeno dalje poslovala, troseč nadaljne naklonjenosti se priporočajo
cft. £chuster~jevi dediči.
(1935—1)
T£L jtx J i gar rx a.
Kleinmayr & Bamberg
v Ljubljani, Kongresni trg št. 2
priporoča svojo
popolno zalogo
vseh v tukajšnjih in v vnanjih učnih zavodih uvedenih
šolskih knjig
▼ najnovejših izdajah, broširanih in v močnem vezu po najnižjih cenah. (1881-5) Katalogi o uvedenih nčnih knjigah dobe se zastonj.
08
I
^Ta,3c-ixp in predaja
„Ljubljanska kreditna banka" ,   ,   ,   , .,       .. ,
"  *      • I vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih
V Lj llblj 3 ni t pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po na j k u lan t
Mpltalske ulice 2B.
nejših pogojih.
(1877—B)
Fosojlla. na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
Zavarovanje pn.ti kurzni izgubi. 3?rorx-.ese k vsem žrebanjem.
Sprejemanje denarnih "^"log na vložne knjižice, na tekoči račun in na jriro-konto s 4° 0 obrestovanjem od dne vloge do dne vzdifra. Eskompt menjio najkulantneje. Borzna naročila.
Izvršilna prodaja.
V petek, dne 21. kimovca 1900, ob 9. uri dopoludne
prodajale se bodo v Studencu (Brunndorf) izvršilnim potom Angelo Aita-Jeve
premakljive reči, in sicer: opeka, različne priprave za opekarnico, vozovi, 1 konj, 1 krava, 1 vol, 1 decimalna tehtnica, žito, 1 parni stroj
(lokomobila) na 4 kolesih.
Kupci imajo položiti kupnino takoj v gotovini; pod tretjino cenila se ničesar ne prodaja. (1913—2)
Američanski škrob na lesk
Frica Schulz-a v Hebu (Eger) in v Lipskem zajamčeno prost vseh škodljivih snovij.
Ta doslej neprekoseni škrob se je prav izredno obnesel; ima v sebi vse za dober uspeh potrebne snovi v pravem razmerji, tako, da je vporaba vedno jrotova In lahka. Zaradi mnogih ponarejanj naj se pazi na gorenjo tovarniško znamko, ki je natisnena na vsakem zavoju. Cena zavoju *4 vinarjev. Dobiva se v skoro vseh špecerijskih in drogerijskih trgovinah in prodajal-nicah mila. II. (1362—4)
Preje
Ferd. Bilina & Kasch.
Preje
Ferd. Bilina & Kasch.
Židovske ulice št. 1
priporoča za jeMen^ko in zimsko sezono
rokavice
najboljših vrst in sicer: najfinejše glace in iz pralnega usnja, iz gorkega blaga in kožušne rokavice po znižanih cenah.
• :; ;  Velika zaloga vojaških rokavic lastnega izdelka, *;<•;-•>* Vedno najnovejše kravate, ovratniki, manšete, predprsa za gospode itd.
Koveegi za potovanje, ročne torbe in vsakovrstni drugi predmeti. -bTaj se "bla-g-o^roljno uL^raž-a-jel Prodaja vseh prevzetih predmetov po cenilni ceni.
Rokavice se snažijo in perejo. (1895-2)
ni
Cene knjige
za |clc
Irafcor tudi
v$e drage 50!$!^« * * * ****** potreb$eine
priporoča (188
L. ^eljiuentner
I^njigetržee, T>uer$\(i trg |t. 3«
(1880-5)
M Clmctni^a razstava ^
W\      v „W[e$tnen) doma"
P. n.
občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel v najem
Točil bodem pristna dolenjska, vipavska in istrijanska vina, kakor tudi izborno Reininghausovo marčno pivo po zmerni ceni, in so vedno mrzla in gorka jedila na razpolaganje.   Za obilen obisk se priporočam
(1787-5)
iS
Anton Zabukovec
bivši gostilničar „pri Šikcu" v Gradišči.
C. kr. pri v. tovarna za cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izwsten Portland-cement v vedno jednakomerni,
vse od av8trijskegav društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovne in odporne trdote tla le«? nadkriljajoei dobroti, kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila In spričevala
raznih uradov in najslovitejSih tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: (1298-12) ZZZZ= Dunaj, I., IVTaximilia.zistrassG 9. ZZZZI
LODEN
za onl«ek«e .. plašče
Tn ro «j
»O o —
»snoK-tn« obleke    . n o
© y -
11
Najmodernejše
in najboljše kvalitete
1
SUKNENEGA BLAGA
za moške obleke (1888-2
ZIMSKE SUKNJE
^Teuj-srečja. zaloga
razneg-a "bla.gra. za.
Črno in modro tkano !>lagro (Karom^arne), ševiot od 14 Si.— naprej.
OčLd.elels za sukno
KASTNER & OHLER, GRADEC.
Čestitam in se radujem z Vami na tako dobrem izdelku
piše odličen trgovec gospod J. Prelo g iz Trsta ,,XP»"wJl kranjski to> varni testenin Žnlderšle & Valenčič w fi 3 i
Bistrici^. (880—21)
Original tega pisma z dne" 22. januvarja t. 1. je vsakemu na ogled.
založnik zveze avstr.
priporoča svojo bogato zalogo lil »ne In kuhinjske oprave. Kalocfa vseh za stavne potrebnih predmetov, kakor tudi
Roman in Portland 38 cementa.
Zaloga nagrobnih križe?.
Trgovec z
železnino
Andr. Druškoviča naslednik
M Golob
Vir Mestni trg št. IG
c. kr. državnih uradnikov
Prej
Prej
JZor Alojzij Erjavec JZor
črevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice 3.
Po večletni skuSnji, kakor tudi po dovršenem strokovnem tečaju v Ljubljani c. kr. tehnolo-gičnega obrtnega muzeja na Dunaju mi je mogoče vstrezati vsem zahtevam svojih p. n. naročnikov. Priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za obilno naročevanje raznovrstnih obuval. Delo je ceno, pošteno in trpežno. V zalogi bo razna mazila, voSčila za črno in rujavo obuvalo, ter razne potrebščine za to obrt. 38 Mere se shranjnjejo. — Vn»iijim naročilom naj se pridene norec.
Josip Oblak
umetni in galanterijski strugar
Trubarjeve ulice št. 3
izvršuje vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče stvari po najnižji ceni. Palice za okna od 60 kr. do 2 gld. 25 kr., kegljiške kroglje 12 cm debele 1 gld. 25 kr., 13 cm debele 1 gld. 60 kr., noge za omare od 3 do 5 kr. — V zalogi ima tudi razne clgarnike in zdravstveno pipe do najfinejše vrste.
Popravila od kosti, roga, morskih pen, jantarja, lesa izvršuje po najnižji ceni. 38
MODERGE natančno po životni meri
za vsako starost, za vsaki život in v vsaki faconi
priporoča   @   (§£   gg)   (§g j§)
v Ljubljani, Glavni trg
m ® štev. 17. m ® 23
HENRIK KENDA
Skladišče za modno blago, pozamentrije, trakove, čipke, svileno blago, perilo, e, 0 e a e klobuke za dame, tkana in kratka roba na debelo in drobno, o a s g o
Pekarija in slaščičarna
Jakob Zalaznik
Stari trg št. 21.
n™ «» «t k* n 2r. n 1 «* 1 :
Jurčičev trg 3. Vegove ulice 12.
Tu se dobiva 4krat na dan sveže, ukusno, zdravo in slastno pekarsko pecivo, vseb vrst kruh na vago, prepečenac (Vanille-Zwiebak), kakor tudi
l£ržen kruh
4
hlebrltl |>o •«>. I.» In 95 U.
V slasčičarnlci postrezam z najfinejšim nasladnim pecivom in s finimi pristnimi likerji ter z Vermouth-vlnom. Posebno opozarjam na fine Indijanske krofe in zavitke s smetano napolnjene. 38
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*.