PODLISTEK. Roka ob križu. Ob 5e&ko-bavarski meji ležl sredi gorovja prijazna vasica Z^vrh^ Le nekaj hiš Šteje, zelo snažnih in okusnih, bodisi na zunaj ali znotraj. Gorjanci so krepki in fivrsti ljudje, prijazni in gostoljubni napram ivsa^emu, ki je do njih prljazen. Posebno veseljo imajo So godbe in petjat Ta lastnost je že^takorekoč vsakeinu prirojena in z nižemur drugim si nc moreŠ lažje pridobiti naklonjenost prebivalcev, nego z dobrim pjeijem ali odličnim svirajijem. V Zavrhu Je znal najbolje svjirati na klarinet Tone, mlad krojaški mojster. Bil je znan daleC na okrog kot mojster v svoji stroki in tudi kot priznan godec. S svojimi Crnimi očmi in raoško zasukjanimi bržicami ter s svojini klarinetom si je napravil pot do srca marsikatere vaške lepotice. Kadar jena vefier zagodel na.klapici pred svojo hišo, takrat so se odpiia. večjidel vsa okha, in vaš6ani, ki so bili ob teta Basu vefiinoma prosti dela, so radi poslušali prijetne melodije. Posebno rada je pa poslušala, karlar je godel jnladi goclec, lepa; F.atica, temnooka sosedova bfierka. Tomaž, njen o8e, je imel hišo in -nekaj zemlje, ravno dovolj, da je zraven svjoje obrii kot izdelovalec lesenih stvari, lahko mirno 2iv«l. 2.ena mu je opravljala aom^Katica Je skrbola za vrt iir dmge stvari. Zvofier pn se jo zforala vsa družiina na klopi pred liiSo ter p<islugala Tonetovo godbo. Da sta se oba rada imela, si eicer-Se nista razkrlla z bes^edamJ — b razumela sta se. Ze od mlado- sti sta biJa vedno skupaj, le cesta je ločila oba doma, tako, da sta lahko preko nje Srug drugeiga dražila in med seboj govorila; bila sta \Bi najboljša prijatelja. !A tu se ]e tggodil dogodek, kj je obema yendar jezik razvezal. Grajski lovec Franc je priliajal pri svojilt potih pogosteje mimo Kati5inega okna, Makor je zaJiteval to njegov opravek. Ead-Je prisedel zveSer k družini ter se razgovarjal s Katico in njeno materjo o iem in onem. Bil je velik in krepek mož, za lovca kakor naIaš5, kazal velikc» samozavesti, rad potegnil Sez svoje predstojnike ter posebno rad naglašal, da je on prvi, ki bi, mogel dobiti gozdarjevo mesto. S tem je hotel reSi, da ?i potem lahko postavi lasten dom, nai kojegai pppelje iivoljenSo Bvtojega Brca. Matl se je piofiutilai zelo sreSno vslefl pozornosti, ki jo je izkazoval bodoči gozdar nieni hčerki, in to tem bolj, 'ako je prinesel vgasi katkega gajca ali kaj drugega v kuhinjo. A Katicai ga ni hotela razumeti, tudi takrat ne, ko ji je z jasnimi besedami razkril svojo ljubezen ter ji obljubil, vzeti jo za ženo, kakbr hitro bo to mogoČe. StariSi so silili dekleta, da naj sprejme ponudbo, b ono ni Kotelo^ Mati Je tolazUa lovoa na fcas, ko pride kot gozdar po njo, 6eš, takštae fcasti gotovo ne bo odbila. Na vpraSanje, ki ga je stavil na samem materi, ako ni mogoCft Že oSdala komu srce, je ta .seveda morala odgovoriti, .da tega ne ve gotovo, ai so boji, da ji ne bi Tlone bil zmešal glave. ,Kaj, ta?" se začudi lovec. ,,'Taki ftlovek!" .,On je naS najboljši krojaS daleS nai okrog" odgovori mati ,,in no manj slab godec." ,,Tn Jovsld taf, dostavi Ijovec. Ko ga mati ne- verjetno pogjeda, zalrda \i Se enkrat, Ze veSkrat se mu jo to naznanalo in on sam mu Je prišel nekoS na sleft. ,,Bodi mu Bog milostljiv, 5e ga dobim v svojem okrožju," zaklige ves divji in odide. Katica je slišala ves pogovor in bridke Bkrbi so ji polnile mlado srce. Dpajzila je bila že vefikrat, da je Tone vfcasi dalie izostal, kakor je bilo potrebno, $e jo nosil zgotovljeno obleko domov, Da bi pa bil Tone, o kiojem ]b vedno mislila, da zna vrteti samo iglo in 1 Jarinet, tudi 8 puSko domags toi ji niti na um ni prišlo. 0 tem se mora prepri6ati. fTežke sanje so jo mučilo vsp no5 in sklenila je, Toneta naravnost vprašati. S pretvezo, da ji mora nekaij popraviti, poda se prihoinje jutro k njemu. Brez ovinkov hoče takoj svoj namen izpeljatl. ,Tone, ali veš, da te imajo na liudi sumnji?" ^Kako to?" jo vpraša in zardi. ,,All se ne fiutiš nič krivega?" ,,To že," prizna Tone, ,,pa kaj.morem jaz za lo. Si pa5 ne upam povedat', in ti pa tako jveš." ,,NiS ne vem," odgovori dekle, ,,včera.j sem komaj iavedela in nisem celo noC zatisnila oči vsled skrbi." .,Kaj je treba tuk)aj skjrbetii," vpra^a Tone; mar inisliŠ, da bi ne bil že zdavnaj odprl ust in ti vse razkril, ako bi bil 2as za to. Ampaik dokler ni Jiišifca prosta dolgov, ne dobim do\X)ljenja In zaradi vnene, ve^ Katioia, te noSem spraviti ljudera med zobe. Imam tepreveč rad, nego bi ti najmanjo skrb naredil. Deklica je zarudela do las. Poda mu roko ter reSe odkritosrSno: ,Tone, zaračti tega tudi nisem prišla semkaj, ampak gre se . - . ,,Že vem, da bi ti popravil fisto ro5, ampak 6e li Je prav, fcramljajva raJSi o najini Ijubezni, nego o delu.* .,Kdo ti pa pravi, da te imain jaz rada?" ga vpraSa dekle na pol resno, na pol poredno. .,Kaj, to je tako gotovo, kakor dvakrat dve je Štiri; gploh ne more biti druga^e." ,,In ti me niti ne vprašaš." ,,To itak vein." »Takoi Ce bi pa grajskemu lovou rekla ,,ja" in mu . . . .,Pred tem nimam straliu!" ,,Pa moraš imeti, ne zaradi menft, ampak zaradi samega sebe. Tone, aji je mogoče, da si ti lovski tat? Ti, ki sem te imela za najpridnejgega Clovelka na zemlji?" ,,No ja, ako že veš — včasi mo pafi spelja v pozd, enkrat bi se vendar tudi rad poCutil moža, ne sarao krojača v sobi," odgovori Tione in pripoveduje ji, da mu je to že y krvi,. da sta bila oče in ded lovska tata že iz navade, od njih ima puško in zaradi tega nlma težke vesii. .,Ce požrejo grajSCakovi srnjaki in srnje moje zelje, mi pa5 ni5 ni, 6e postreljam graS6akoya divjaCino." Xatica pa ga izkuša poduBiti, da to ni prav, in da ga ne bo imela več rada, ako ne odneha od negostavnega poSetja. ,,Torej mo imaš le rada, saj praviS sama," nasmeji se Tone. ,,No seveda, za življenje," odgovori Kalica. Na,to ji pa mora obljubiti, dž opusti neva.-no podjetje, kax tudi stori; le danes ho?e iti še ^ad.ijič v gozd po svojo puško, Iči jo ima tamkaj skrito, dj Jo prinese dcmov. ,,Pusti puško zunaj", prosi dokle, ,,ka.j je ua njej. Ravno danes naletiš lahko na Frcinca, in ta ti ni naklonjen." Tone jo pomiri, 5eS, da ve za pota, za koja niti grajski luveo ne zna, in danes je tem boljše, kor ir.ora jutri na Brdu pri neki gostiji igrati in ga zato nocoj povedo pot skozi gozd. Obenem napravi labktmajhen ovinek, gre po pugko in jo sVrije nai parobku. Deklici bi bilo seveda ljutSei, <5ti bi bil puSiko popolnoma pustil. Dogovorila sta se, da pride prihodnje dni To-ne y svate, in polna sre^nih Bustev stn i?e lofiila. V teku popoldneva jo zapustil frtine s klarinetom pod pazduho higo. 6e enKrat po^dra-^i deklico pri nasprotnem ofcnu, kl ]/i od zdaj najirej sme imenovati srojo. Katica je tfledala za mjim z nemirnim sroem in bilq ji jo, kot bi sb temen oblafc vlegol na mlado srečo. II'. Tone je med tem krepkokorakalprotiBrdu. Komaj je dospel v gozd, skrije klarinet pod suknjo, zapusti pot in mahno povprel: v iroz'd. Kon5no se ustavi, odstrani mah in zemljo, pjd kojo je l?ila skritaJ pnška i,n jo potegne. na dan. S! pomjlovaln^m nasmeliom je pozdravil svojo stajo STianko. .,Danes si torej doslužila, draga", govori ji poIagoma. ,.Katica hoče tako in \oljo fl morara izpolniti. Od sedaj naprej bog samo Š« obpraznikiHpokala." Previdno vzame rog js smodnikom in lcrogljami, bila^ je namreft Še na kresilni kamen, ter se[obrne, da bi jo na prjpravnem mestu, skriL Skoraj je dospel na parobek] gpzda, ko zagleda tri sme, ki so prihajale pofiasniii korakov črez tra^ vo. Komaj Jiti zapazi, Že je imel puško v roki in tudi že nabito. Sele zdaj, ko natrosi smodnik pod kresilni kamon, mx\ pride Katica in njehe besede zopet na na misel. A strast je bila mofinejša, nego ves razimu Med neprestanim« bojem s samim seboj sledi trojici do majhne vwle. Okoli nje je bilo ve6 velikih, z nialhom ppraščenih skaJ, med koje se skrije, ker vedel je, .da pohajajo navadno tukaj mimo. T,iho' jo slonel s pušlcb ob licu. ^Uaj sliŠi korake, od kraja misli, da prihajajo ljudjo, — pazno prisluškuje — azaman; nikdose ne j>rikaže. Kmalu sc pomiri. Med tera se prikažejo srne ob vodi. Krepkeje oklenejo prsti puško — pok, srna se zvrne. Kratek vzklik veselja se zglasi iz strelčevib ustndc. Ze je hotel pohiteti k plenu, ko ppCi drugi strel; prestražen obstane — nafo kratek jehT par vzdihov in zopet vse tiho. Za oddaljeno skalo se mu ja zazdelo, kakor bi iBepela skrita 61oyeška posta»ya. Tone jo stal kalčor pribit. Ni veidel, kaj poCeti.Po vzdihovanju Je bil nedvomno smrtni boj lustreljenega &IoveKat Grozni mlr, 13 ga Je obdajal, mu je ,vzbujal strah. Podasi, z izstreljeno pušlkc» v (roki, se splazi do krajaij, o"d koder je sliSal vzdihovanje i!n gr^ozal — (pred seboj zaplpzi u.stireljeinega1 gjojzdarja. Ves bled se pagne 5ez krvaveSega in se prepri&a, fla je popolnoma mrtev. Ka.kor blisk mu pride na misel, 8e ga dobijO' tukaj mea terai okoliSfiinami, ga gotovo primejo kot morilea. Srno pusti ležati in odhiti v smeri, odkoder jo prižel. BojeSe se Je izogibal ysake poti len dospel ,skoraj zopet na parobek, ko sliši, da ga.nekdo kliče. Prestrašen se ozre an zapazi smolarja Andreja, pod bližnjim dre,vesom, da ga kliče. ,,Kaj so za teboj, da tako hitiš?" ga vpra&a, polagoma bliže priliajajoS. ,,To ravno ne", odgovori Tone, nevoljen, da bo moral iti v družbi takega človeka, ki j© bil na* slabem glasu dalefi na okoli. .,Si srnjakom zagodel?" vpraša rfjai s hudomušnim nasmehom. ,,Ni nobeden plesal? SliŠal sem dvakrat zaporedoma poftiti." ,,To nisem bil jaz," odgovori Fratice. ,,Gotovo so lovci ;na poti, zalo pa jp raje popiliaim. — Lahko no6!" ,Cakaj, grem s teboj'%; se ponudi Andrej vsiljivo. ,,Vre6a je polna, dovolj sem nastrgal, da si bom lahko ves teden moftil igrlo." ,,Nimam 6asa se muditi, moran* na Brdo", rei6e godec in odhiti. Ne da b,i se ozrl, izgine med grmovjem; ko je 'dovolj oddaljen, skrije Šele puško, ker drugafie bi ei jo gotovo Andrej prisvojil. SmoTar pa se je Šutil rajzžaljenega, ker mladi mož ni maraJ za njegow družbo. Rad bi si bil s pogovororn z mladim,,veselim godcem skrajšal dolgo pot. ,,Glej ga no, ta se sramujo s smolarjem iti dpmov; seveda on je že divji lovec, a jaz samo smolar. No, prepovedano je oboje enako. Cakaj, nate se bom spomnil, kadar sreSam gozdarja. No, hoftem mu povedati, da se France nc razume samo na iglo in klarinet, ainpak Se tudi na druge rc6i." CD«1|« pdhodntnj