PODLISTEK. Roka ob križu. Ob 5e&ko-bavarski meji ležl sredi gorovja prijazna vasica Z^vrh^ Le nekaj hiš Šteje, zelo snažnih in okusnih, bodisi na zunaj ali znotraj. Gorjanci so krepki in fivrsti ljudje, prijazni in gostoljubni napram ivsa^emu, ki je do njih prljazen. Posebno veseljo imajo So godbe in petjat Ta lastnost je že^takorekoč vsakeinu prirojena in z nižemur drugim si nc moreŠ lažje pridobiti naklonjenost prebivalcev, nego z dobrim pjeijem ali odličnim svirajijem. V Zavrhu Je znal najbolje svjirati na klarinet Tone, mlad krojaški mojster. Bil je znan daleC na okrog kot mojster v svoji stroki in tudi kot priznan godec. S svojimi Crnimi očmi in raoško zasukjanimi bržicami ter s svojini klarinetom si je napravil pot do srca marsikatere vaške lepotice. Kadar jena vefier zagodel na.klapici pred svojo hišo, takrat so se odpiia. večjidel vsa okha, in vaš6ani, ki so bili ob teta Basu vefiinoma prosti dela, so radi poslušali prijetne melodije. Posebno rada je pa poslušala, karlar je godel jnladi goclec, lepa; F.atica, temnooka sosedova bfierka. Tomaž, njen o8e, je imel hišo in -nekaj zemlje, ravno dovolj, da je zraven svjoje obrii kot izdelovalec lesenih stvari, lahko mirno 2iv«l. 2.ena mu je opravljala aom^Katica Je skrbola za vrt iir dmge stvari. Zvofier pn se jo zforala vsa družiina na klopi pred liiSo ter prikaže. Kmalu sc pomiri. Med tera se prikažejo srne ob vodi. Krepkeje oklenejo prsti puško — pok, srna se zvrne. Kratek vzklik veselja se zglasi iz strelčevib ustndc. Ze je hotel pohiteti k plenu, ko ppCi drugi strel; prestražen obstane — nafo kratek jehT par vzdihov in zopet vse tiho. Za oddaljeno skalo se mu ja zazdelo, kakor bi iBepela skrita 61oyeška posta»ya. Tone jo stal kalčor pribit. Ni veidel, kaj poCeti.Po vzdihovanju Je bil nedvomno smrtni boj lustreljenega &IoveKat Grozni mlr, 13 ga Je obdajal, mu je ,vzbujal strah. Podasi, z izstreljeno pušlkc» v (roki, se splazi do krajaij, o"d koder je sliSal vzdihovanje i!n gr^ozal — (pred seboj zaplpzi u.stireljeinega1 gjojzdarja. Ves bled se pagne 5ez krvaveSega in se prepri&a, fla je popolnoma mrtev. Ka.kor blisk mu pride na misel, 8e ga dobijO' tukaj mea terai okoliSfiinami, ga gotovo primejo kot morilea. Srno pusti ležati in odhiti v smeri, odkoder jo prižel. BojeSe se Je izogibal ysake poti len dospel ,skoraj zopet na parobek, ko sliši, da ga.nekdo kliče. Prestrašen se ozre an zapazi smolarja Andreja, pod bližnjim dre,vesom, da ga kliče. ,,Kaj so za teboj, da tako hitiš?" ga vpra&a, polagoma bliže priliajajoS. ,,To ravno ne", odgovori Tone, nevoljen, da bo moral iti v družbi takega človeka, ki j© bil na* slabem glasu dalefi na okoli. .,Si srnjakom zagodel?" vpraša rfjai s hudomušnim nasmehom. ,,Ni nobeden plesal? SliŠal sem dvakrat zaporedoma poftiti." ,,To nisem bil jaz," odgovori Fratice. ,,Gotovo so lovci ;na poti, zalo pa jp raje popiliaim. — Lahko no6!" ,Cakaj, grem s teboj'%; se ponudi Andrej vsiljivo. ,,Vre6a je polna, dovolj sem nastrgal, da si bom lahko ves teden moftil igrlo." ,,Nimam 6asa se muditi, moran* na Brdo", rei6e godec in odhiti. Ne da b,i se ozrl, izgine med grmovjem; ko je 'dovolj oddaljen, skrije Šele puško, ker drugafie bi ei jo gotovo Andrej prisvojil. SmoTar pa se je Šutil rajzžaljenega, ker mladi mož ni maraJ za njegow družbo. Rad bi si bil s pogovororn z mladim,,veselim godcem skrajšal dolgo pot. ,,Glej ga no, ta se sramujo s smolarjem iti dpmov; seveda on je že divji lovec, a jaz samo smolar. No, prepovedano je oboje enako. Cakaj, nate se bom spomnil, kadar sreSam gozdarja. No, hoftem mu povedati, da se France nc razume samo na iglo in klarinet, ainpak Se tudi na druge rc6i." CD«1|« pdhodntnj