Poštnina plačana v gotovini LETO LVIII V Ljubljani, v četrtek 10. julija 1930 ŠTEV. 155 2. izdaja cena 2 din Naročnina mesečno - . , r . . 25 Din. za ^^^^^^^ MMBB ^ flHMM^ g* ^^^^^^^^ Cek. stvo 40 Din — ne- inozemstvo 140 Din Uredništvo je v Kopitarjevi ui.6/III ^^^^ ■ MM ^^^ m flT 10.349 za ^ msMljV MZ.%^ Ijana št. 10.650 in Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Telefoni uredništva: dnevna služba 2050, nTčnal9%,d2u^TinsS_ Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« jI" h.tVaj£r p^n"" Verouk v ljudskih šolah obvezen Važne izpremembe ljudskošolshega zakona - Verouk obvezen - Verouk poučuje duhovnih - Verske organizacije dovoljene Fundamentalno vprašanje slovansiva Znana je delitev Rusov v VeLikoruse, Malo-ruse in Beloruse, kakor so nas svojčas v šoli učili Delitev ni samo jezikovna in kulturna, ampak se velik del Malorusov (ki se sami naziva jo Ukrajince) kakor tudi BeJorusov smatra kot politično in državno samostojen narod. Problem je za bodočnost ruskega imperija in zu vse slovanstvo jako važen, mnenja so pa seveda najrazličnejša. Kot eno najbolj stvarnih mnenj v tem vprašanju smatramo razpravo profesorja zgodovine na sofijski univerzi, Bicillija — »Problem rusko-ukrajinskega razmerju v zgodovinski luči« — natisnjeno v julijski številki praškega »Edinstva«. Priobčujemo je, ker ima pomen za preceno med slovanskih vprašanj sploh. Ni mogoče ugovarjati onim Ukrajincem — izvaja Bicilli — ki Ukrajini želijo samostojen gospodarski in kulturni razvoj izven mej ruskega imperija in splošno ruske kulture, štirideset milijonov ljudstva seveda tvori zadostno izhodišče za bodoče lastno državno življenje. Ta cilj je tako vabljiv, da so vse besede odveč. Seveda bi se izrazila v tekočem trenutku večina ukrajinskega ljudstva, če bi mu bila dana prosta izbira, za rusko, to je velikorusko, ne pa za ukrajinsko šolo. Ukrajinska nacionalna zavest se mora šele ustvariti. Dejansko stanje nezadostne zavednosti ne sme veljati kot dokaz proti upravičenosti ukrajinskih teženj. Naloga voditeljev je ljudstvo navdušiti za preporod. Inače bi na pr. Slovenci po izidu koroškega plebiscita ne imeli nobene pravice korotanske Slovence slejkoprej reklamirati zase. Če bo nacionalna duša doživela svoje vstajenje. potem nihče več ne lx> označeval maloruščine samo za »narečje« ali »dialekt«. Govorimo o holandskem .jeziku z ozirom na državno samostojnost ljudstva, ki ga govori. Če bi bili Nizozemci nemški državljani, bi smatral ves svet njihovo materinščino samo za dolenjenemško govorico, kakor jo poznamo tudi onstran holandske meje. Četudi je maloruščina še tako soro-plačal dolgoletno težavno delo za osamosvojitev? V tem oziru jx>meni ukrajinsko vprašanje samo poglavje najvažnejšega sodobnega zgodovinskega problema. Ukrajinski nadpastirji so izvršili v XVII. stoletju rusko reformacijo. Ukrajinski umetniki so imeli velik vpliv na razvoj ruske arhitekture, kiparstva, slikarstva, drame, romana in je veliki Gogolj samo zaključek dolgega razvoja. Sedanji ukrajinski politiki so sami zrastli v ozračju te skupne ruske kulture. Če sc nc zmenijo za preteklost in sedanjost, temveč hočejo ubrati svojo novo, še nejasno pot — to jc njih stvar. Toda prava kultura je vedno bila sploš-no-človešika, in nacionalni uspehi niso pomenili edinega cilja za velikane, ki so ustvarili zgodovinske nacije. Cavour in Garibaldi sta le oblikovala zmago, ki sta jo izvojevala Petra r c a in Dante, prava ustvaritelja Italije. Preroki niso pisali svojih knjig, ne David psalmov ali Dante »Komedije«, Mil ton »Raja«, Goethe pa »Fausta« zato, da bi pomagali do veljavo hebrejščini, italijanščini, angleščini, nemščini. Služili so večni resnici, lepoti in blagu, so ustvarili mednarodne zaklade, in so obenem priborili nesmrtnost svojim jezikom. Njih rojaki smatrajo svoj jezik za največjo svetinjo baš radi njihovega delovanja. Meti politiko in kulturo obstoji isto različje kakor med obrtjo in umetnostjo. Prva ustvari koristni predmet, druga pa veže potom umetnine njenega avtorja z ostalim človeštvom. Pristna kultura ni ločljiva od svobode duha. Ukrajinec, ki kuje nove umetne besede, da se otrese še tako starih in opravičenih »rusicizmov«; Romunec, ki sežiga v cirilici spisane stare rokopise in trebi slovanske izraze, katerih je poln ljudski jezik — oba kažeta ozkosrenost in služita politiki namesto kulturi. Ne vemo, kaj bodo pridobili Ukrajinci na tej po sovraštvu narekovani poti, zato pa vidimo, kaj bodo izgubili. Večni zakladi so za vselej oblikovali evropsko kulturo, kakor vsebuje evangelij zgodovino celotnega krščanskega človeštvo. Nacionalna nestrpnost, ki sc upira duhu časa, mora povzročiti neozdravljivo krizo. Svetovni gospodarski razvoj nujno zahteva sporazumnega sodelovanja vseh posameznih kultur in nihče ne dvomi o tem, da se bo izpremenila Evropa v Zedinjene države. Srednjeveška politika nasilja nima bodočnosti in vsi sedanji izgredi nc morejo zasenčili pravic nacionalnih manjšin. Nikakor si ne moram« misliti političnega razvoja brez spoštovanja knlturnih posebnosti posameznih narodnih sknpin, a gospodarska skupnost bo prehitela kulturno nesprnv-Ijivost. Rusija je in bo ostala svet zase, a njena bodočnost jc v zvezi kulturno samostojnih de- Bclgrad, i), julija, z. Nj. Vel. kralj je na predlog prosvetnega ministra podpisal zakon o izpre-membah in dopolnitvah zakona o osnovnih šolah. V smislu teh izprememb jc verouk v osnovnih šolah obvezen za vse priznane veroizpovedi. Verouk poučujejo duhovniki, oziroma njihovi namestniki, postavlja in odstavlja pa jih banska uprava na predlog pristojne cerkvene oblasti dotične veroizpovedi. Pristojna občina lahko veroučiteljem prizna in plača primerno nagrado. Veroučitelji morajo biti jugoslovanski državljani. Če je veroučitelj zadržan, ga lahko nadomešča učitelj iste vere na dotični šoli. Po predlogu pristojne cerkvene oblasti je lahko to nadomeščanje tudi stalno. Če se cerkvena oblast ne briga za verouk in ne stavi predlogov za imenovanje veroučiteljev, jih predlaga pristojna banska uprava. Na šolah, kjer je v vsakem razredu, odnosno oddelku najmanj 20 učencev iste vere in kjer pride na teden najmanj 20 učnih ur iz verouka, se lahko nastavijo stalni kateheti, ki jih imenuje prosvetni minister. Vsi veroučitelji se morajo pokoravati šolskemu zakonu in redu. Minister prosvete lahko odstavi veroučitelja, če njegovo delo ne odgovarja pedagoškim načelom ali če njegovo vedenje , šoli in izven nje ni v skladu s splošnimi cilji osnovne šole. Učni program za verouk določa prosvetni minister v sporazumu z vrhovnim predstavništvom dotične vere v državi. Za katoličane se smatra škofovska konferenca za vrhovno cerkveno predstavništvo. Cerkvene oblasti imajo pravico enkrat na leto nadzirati verouk v osnovnih šolah. Dočim je sedanji zakon o osnovnih šolah zabranjeval verske organizacije, smejo učenci osnovnih šol odslej zopet biti člani verskih združenj svoje veroizpovedi tudi izven šole. vim obiskom seveda ni ravno primeren, da zbudi v sosednih državah zaupanje v |>omirljive vladne komunikeje. Danes je prispel v Budimpešto ludi bolgarski ministrski predsednik Ljapčev. Mudil se bo samo en dan in se sestal z vodilnimi politiki, med drugimi tudi s Schoberjem. Temu potovanju se pripisuje zelo velika važnost, osohilo ko je Ljapčev zapuščajoč Čehoslovaško, izpovedal v ironičnih besedah, da Bolgarska še ne ve, če so ho udeležila balkansko konferenee. »Potiskajo nas. in mogoče se bomo morali vdati.« ' Budipešta, 9. julija. AA. Regent lIorthy je sprejel danes opoldne v posebni avdijenci predsednika bolgarske vlade l.japčeva. Po avdijenci je Ljapčev ]>osetil najprej predsednika madžarske vlade grofa Belhlena, nato pa madžarskega ministra zunanjih zadev Valka. Budimpešta, 9. jul. as. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev je popoldne sprejel zastopnike madjarskih listov, katerim je izrazil svoje zadovoljstvo o vtisih, ki jih je dobil v Budimpešti in o pogajanjih z zastopniki vlade. Navajal je, da obstoji med Madjarsko in Bolgarsko prisrčno razmerje. Na vprašanje, ali se bo Bolgarska udeležila nameravanega agrarnega bloka Madjarske, Jugoslavije in Romunije, je odgovoril, da Bolgarska, dasi še ni nobenih pozitivnih podatkov, z velikim zanimanjem zasleduje stvar, kateri se bo po možnosti pridružila. Dalje je omenil, da bo bolgarska vlada začetkom prihodnjega tedna odgovorila na Briandov memorandum. <) bolgarsko-jugoslovanskih od-nošajih je izjavil, da so korektni. Nn ponovno vprašanje, ali so ti odnošaji prijateljski, je zopet odgovoril, da so korektni in da za prijateljske odnošaje čustva enega naroda niso zadostovala. Dunaj, 9. jul. as. Dr. Schober se je davi vrnil iz Budimpešte na Dunaj. Karsimal Vanutelli umrl Rim, 9. jul. as. Danes popoldne oh 17.10 je v palači Dataria umrl kardinnl-dekau Va-nulelli v starosti 95 let. Kardinal Vanutelli je bil dekan sv. kolegija in je bil lri dni bolan. Dekanat kolegija se bo začasno poveril pro-dekanu kardinalu Granilo dal Monle. Milan, 9. jul. as. S kardinalom Vanutellijem je. preminula ena izmed najodličnejših osebnosti Vatikana. Kljub svojim 95. lelom je prav do zadnjih dni kot predsednik vodil kolegij in do zadnjega trenutka ohranil svežost duha. še nn smrtni postelji jo podpisoval bule in naredbo. Deloval je pod petimi papeži, udeležil se je treh konklav. Od papeža Leona XIII. je I. 1880. prejel škrlat. Rojen je bil 15. januarja 1836 v Oensainu pri Rimu. Bogoslovje jo študiral na gregorijanskem vseučilišču in je leta 1861. vstopil v vatikansko diplomatsko službo. Deloval je v mnogih evropskih nunciaturah. Ko se jc vrnil v Rim, jo postal namestnik kardinala-držav-nega tajnika. Njegovo delovanje se je raztezalo na več kongregacij. Schober obišče Prago Praga, 9. jul. as. Kakor doznava Vaš dopisnik z avtentične strani, je pred par dnevi češkoslovaška vlada oficielno povabila zveznega kanclerja dr. Schobra, da obišče Prago. Gotovo je, da bo dr. Schober lo povabilo sprejel. Obiskal bo Prago najbrž v drugi polovici meseca oktobra. Merodajni krogi si obelajo, da bo ta obisk bistveno pospeši! težavna češkoslovaško-avslrijska trgovinska pogajanja. 3 in pol miljarde za gospodarstvo Pariz. 9. julija. A A. V poslanski zbornici je minister vojske predložil nov zakonski načrt o narodni obrambi in o naknadnih kreditih v znesku 050 milijonov frankov. Zbornica jc pričela proučevali vladni predlog o pospeševanju gospodnrstva, za kar jo predvidenih v prihodnjih petih letih po 3500 mil. frankov. Dunajska vremenska napoved. Sedanje liho vreme se ne bo mnogo izpremenilo. Budimpeštanski sestanek Schober poslanik celega nemškega naroda — „Mi nismo več sami v Evropi, z nami je Italija" — Tudi Ljapčev hoče izrabiti priliko Dunaj, 9. julija b. Tukajšnji listi so se zelo ohladili iu še samo loliko, da komaj komentirajo vesti, ki prihajajo iz Budimpešte o slavnostih ob priliki Schoberjevega obiska Madjarski. Ta rezerva se razlaga s tem, da jc časopisje sprejelo direktive od vladnih krogov, naj se vzdržava pri komentiranju kanclerjevega obiska vsake preliranosti, ker ni v interesu Avstrije, da bi inozemstvo podtikavalo sestanku Schober-Bethlen prevelike politične namene. Zelo občutno so zadeli očitki inozemstva, da se je Schober do sedaj omejil samo na velesile in osobito na one države, ki zahtevajo revizijo mirovnih pogodb. :>Wiener Neuesle Nachrichten«; so ofici-jozen vladni list pa liamigavajo, da jo Schober samo sledil povabilu madjarske vlade in da bo zvezni kancler z isto radostjo potoval v Prago in v Belgrad, kakor hitro bo sprejel povabila ali vsaj zatrdilo, da bo njegov prihod dobrodošel. Po vesteh iz praških političnih krogov je če-hoslovaška javnost sprejela z mešanimi čustvi poročilo o avstro-madjarskih prijateljskih slavnostih, posebno že zato, ker sledijo hip na hip konlerenci Male Antante in ker se vršijo ravno ob času, ko je Evropa polna govoric o restavraciji Habsburžanov. Istotako se povprašujejo francoski večerni listi zakaj je Schober izbral za svoj uljudnostni obisk v Budimpešti baš trenotek. ko je evropsko javno mnenje itak razburjeno od Mussolinijevih groženj in njegovih manevrov, da stopi na čelo narodov, ki so »nezadovoljni z mirovnimi pogodbami.> »Intransi-geant« pristavlja, da je kratkovidnost avstrijskih politikov graje vredna, ako Schoberjev obisk resnično nima drugih namenov. »Germaniac imenuje Schoberja za poslanika celega nemškega naroda. Rndimpešta, 9. jul. b. Avstrijski kancler je bil včeraj sprejet od regenta admirala Horthy-ja v dve uri trajajoči avdijenci. Pozneje je odšel v palačo ministrskega predsedstva, kjer se je razgovarjal z grofom Bethlenom poldrugo uro. Razgovori pri regentu kakor pri predsedniku vlade so bili najpri-srčnejši. Sinoči je ministrski predsednik priredil na čast zveznemu kanclerju velik slavnostni banket, na katerem sta oba predsednika vlad izmenjala zelo prisrčne zdravice. »Nikogar še nisem s tako prisrčnim veseljem sprejel kot Vas, ki predstavljate narod s katerim nas vežejo stoletni spomini na skupno srečo in na skupno nesrečo.« Schober jc napil avstro-ogrski solidarnosti, ki je stara kot sta stara oba naroda in ki bo deležna najbolj nežne noge od strani avstrijske vlade. Rndimpešta, 9. jul. b. Danes je zvezni kancler pozval k sebi v prostore avstrijskega poslaništva v Budimpešti navzoče časnikarje. Kancler je izjavil, da je šel iskat in jc našel v Madjarski samo stare prijateljske vezi. Njegovo potovanje ne bo prineslo nikakih političnih iznenadenj. Avstrija da mora povsod iskati prijatelje, da si pomaga iz svojega gospodarskega položaja. Evropa da je njegovo odkritosrčnost tudi pripoznala, ker ji hoče dali posojilo brez vsakih težav. Mod Madjarsko in Avstrijo so bo morebiti v kratkem podpisala arbitražna in prijateljska konvencija, ki bo pripomogla k pomirjenju Evrope. »Nemzety Ujsag se raduje, da se sedaj začenja nova era v srednji Evropi. >Pesti Naploc opozarja, da obstoji za obe državi slovanska nevarnost, proti kateri se morata postaviti v hran. Zadnjo nedeljo je imel grof Bethlen v Bebreczinu govor, v katerem jo naglašal, da njegova vlada ne bo dovolila restavracije Habsburžanov, razen če bi lo zahteval parlament. Madjarska je pripravljena sodelovati z vsakim. Ona danes ni več osamljena v Evropi, z njo jo ludi Italija. V lej zavesti zahteva Madjarska. da Evropa poskuša razumeti njene želje po reviziji triatlonsko pogodbo. Ta govor v zvezi s kanclerje- Madjari in Mala antanta Odnosi se polagoma boljšajo Pariz, 9. julija, b. »Echo de Pariš« je svoje dni ] pisnika, češ Bethlen ima veliko vzrokov, da se za- poslal svojega posebnega poročevalca v Romunijo, ki se je pa vsled važnih političnih dogodkov na Madjarskem mudil tudi v Budimpešti ter bil sprejet od zunanjega ministra Valko. Valko je izjavil, da so se odnosi med njegovo državo in med Malo antanto osobito po rešitvi vzhodnih reparacij znatno izboljšali in da obstoji sedaj upanje, da se bo ta razvoj šo pospešil v bodočnosti, seveda zelo počasi in zelo previdno. Mogoče da bodo medsebojni gospodarski interesi, kakor recimo agrarni, dosti pripomogli k zbližanju. Glede Bethlenovega potovanja v Pariz in pa v London je Valko pomiril do- livali za pomoč, ki so mu jo nuditi angleški politiki, kakor ludi finančniki, kakor recimo firma Rotschildov. Dopisnik Eoho de Pariš končuje svoje po-! ročilo tako-le: Sicer .je opazili, da je napetost med Madjarsko in Malo antanto malo polegla; to je spričo veličine še nerešenih vprašanj, kakor je i vprašanjo inadjarskega prestola, seveda zelo ome-I jen rezultat. A nad srednjo Evropo plava gost črni j dim, iz katerega zna pognati plamen vsak trenu-) tek, ako madjarski iredentisti ne bodo previdni. Indija postane dommijon London, 9. jul. as. Pred indijskim centralnim parlamentom v Simli je dal danes podkralj dolgo pričakovano izjavo o predlogih Simonovega poročila. Izjavil je, da je angleška vlada sklenila, da konferenca angleško-indijskih voditeljev strank, ki se bo pozno jeseni sestala pod predsedstvom Mac-Donalda v Londonu, nikakor ne sme biti vezana po vsebini Simonovega poročila, ki pa posvetovanja lahko zelo pospešuje. Predlogi te kon- ference bodo tvorili podlago za zakonske načrte, katere namerava angleška vlada predložiti angleškemu parlamentu. Angleška vlada je mnenja, da je indi'sko konferenco voditeljev strank sma-Irati za avtorizirano zaslopslvo obeh dežel, katerih sklepe bo smatrali tudi za dogovor med obema deželama. Angleška vlada smatra slej ko prej dominionski statut za končni cilj indijskega ustavnega razvoja. žel. V tem oziru ne bo ostal brez poslcdic upi i v sedanjih nacionalnih sovjetskih republik. Ljudstvu je jjostala kulturna avtonomija neodjem-ljiva last in nekdanji centralizem sc ne bo nikdar več povrnil nazaj! Pred osamcznili delov, predvsem pa vedno močnejša skupna kolonizacija Sibirije (ki je posebno občutljiva na Ukrajini) _vse to izključuje možnost popolnega i>o- litičnega razpada ruskega imperija. Ukrajinci, ki bodo hoteli na svojem nacionalnem |>odročjii tvoriti lastno kulturo, ji morajo omogočiti svo-l>oden razmah, nc dn bi zašli v neplodno politično osamljenost. idinstvo in raznolikost bo skupen cilj zu Ruse in Ukrajince. Ruska kultura no potrebuje nobenih umetnih pripomočkov, dn bi prišla do veljave, in nekdanja nasilna »rusifikacija« jo jc samo postavljala v slabo luč. Ukrajinci pa bodu samo izven ozkosrčne nestrpnosti lahko obudili lastno, ne navidezno, temveč živo in pristno kulturo, ki se Ih> razvijala v soglasju z življenjskimi predpogoji vsega mnloruskega naroda. Kdo je zakrivil katastrofo »Karadjordja" Polemika čeških in iiaiijanskih listov Trat, 9. jul. p. Današnji »Piccoli« prinaša iz Prage vest, da češkoslovaški listi živo razpravljajo o katastrofi »Karadjordja«, in sicer radi tega, ker je več češkoslovaških državljanov ob trčenju »Karadjordja« in »Morosinija« prišlo ob življenje in bik) ranjenih. Češkoslovaški tisk z začudenjem na-glaša, da se je trčenje zgodilo v lepi poletni noči, ko je bilo morje zelo tiho, nebo pa jasno. Nekateri češkoslovaški listi si prizadevajo pokazati, da je kapetan »Morosinija« namerno izzval trčenje. »Piccolo« prinaša iz praških »Narodnih listy« članek, ki zahteva, da se izvede preiskava. Češkoslovaška je na tem interesirana, ker je med žrtvami nekaj češkoslovaških državljanov. Zato mora Češkoslovaška voditi računa o sigurnosti plovbe na Jadranu, ker ne more ostati indiicrentna, ko m Jadranu plovejo tisoči češkoslovaških turistov. Italijanska plovba v jugoslovanskem Jadranu je odvečna. Italijanska plovba se tam vzdržuje iz razlogov prestiža. Jugoslovanski potnorci uživajo že od zdavnaj gias dobrih in zanesljivih mornarjev in sicer ne samo v svoji domovini, marveč na celem svetu. Baš tam, kjer je »Karadjodje« imel stalno progo, jugoslovanski mornarji poznajo vsako čer in vsako skalo. Samo ob sebi prihaja vprašanje, ali je prišlo do katastrofe radi skrajne brez-vestnosti, ali pa morda radi nečesa drugega težjega. »Piecolo« dalje navaja, da češkoslovaški listi pišejo, da si je italijanski motorni parnik »Morosini« prizadeval, da bi konkuriral jugoslovanskemu parniku »Karadjordju«, ki je vedno poln potnikov, italijanska ladja pa potuje skoro vedno prazna. -Piccolo« tudi prinaša, da se nekateri češkoslovaški listi čudijo, da so brodolomci s »Karadjordja« bili pripeljani v Zader, ne pa v kako jugoslovansko pristanišče. K temu dodaja »Piccolo« nastopni komentar: Jugoslovanski tisk je zavzel rezervirano zadržanje ob tragičnem trčenju, ki se je dogodilo v dalmatinskih vodah, češkoslovaški tisk pa je zavzel tako zadržanje, ki ne more biti zaupno in ki ga bo zastopnik fašistične Italije v Pragi znal energično zavrniti. Češkoslovaški tisk je do sedaj mnogokrat pokazal svojo zlonamernost proti Italiji in sicer posebno takrat, kadar gre za kak incident ali vprašanje, ki se tiče Jadrana. Stvar izgleda paradoksno. Toda v krogih mlade češkoslovaške republike gledajo na Jadran, kakor na nek dlj, ki ga je treba javnosti predstaviti kot histo- rično politično polrebo slovanske rase. Vendar v ta težki incident, ki se je dogodil v Dalmaciji, ni treba vnašati političen moment. Poskuša se očitati kapitanu »Morosinija«, da je namerno izzval trčenje, kar se mora smatrati za nečastno. »Piecolo« dalje naglaša, da gre vse priznanje plemenitemu držanju italijanske posadke. Naglaša, da se bodo vzroki trčenja ugotovili in da se morajo preiskavi, ki se vrši, vsi podvreči z zaupanjem, »Piccolo« skuša pobiti trditve »Narodnih listy«, da je italijanska plovba na Jadranu odveč in trdi, da je stvarnost dokazala nasprotno, da je jugoslovanska plovba na italijanskem (!) Jadranu odvečna. Karadjordje je pravilno vozit Sušak, 9. jul. p. Italijanski list »Piccolo«, ki ima najožje zveze s tržaškimi in beneškimi lastniki ladij, in ostali italijanski listi več ne vprašujejo, zakaj se jugoslovanski tisk zadržuje rezervirano v vprašanju odgovornosti zaradi katastrofe, niti noben laški list ne skuša vreči krivdo na poveljnika »Kara-gjorgja«, nego gre ves italijanski tisk za jugoslovanskim, priznavajoč polrebo, da se o vprašanju odgovornosti ne govori, marveč, da se ima zaupanje v preiskovalno komisijo, ki bo prinesla svoj odlok. To je lepo, ker bi se tako končala kampanja, ki jo italijanski listi vodijo poslednja dva dni proti jugoslovanskim pomorcem. »Piccolo« ni bil toliko agresiven, kakor njegov tržaški tovariš »Popolo di Trieste . Kakor se ie izvedelo v ravnateljstvu pomorske plovbe, imajo parniki natančno predpisano smer. Prvi dan po trčenju je : Piccolo« iz Zadra priobčil vest, da sla »Morosini« in »Karagjorgje« plula v predpisani smeri. V tej vesti ni bilo besede, kako se je dogodila nesreča, marveč se je samo ugotovilo, da je »Morosini« udaril KaragJorgjaj v bok. Ni bilo besede o tem, v kateri bok, čeprav je to največje važnosti. V drugi vesti iz Benetk, ki jo je dala Piccolu* družba >San Marcor, ki je lastnica parnika Morosini«, se je trdilo, da je v poslednjem trenutku pred trčenjem Karagjorgje« spremenil smer vožnje in se postavil proti s Morosiniju , ki ga je sunil v bok. Bilo ni nili besede, v kateri bok. Iz te trditve bi moralo slediti, da je bil :Karagj.-rgje zadet v desni bok. V resnici pa je »Karagjorgje« zadet v levi bok. Iz lega je jasno, da on ni spremenil smeri in dn se ni mogel postaviti »\1oro3iniju« na pot. : Karagjorgje« je plul kakor predpisano na desni strani. . Morosiniju« je kazal levo stran, na kateri je bila rdeča svetilka. Pomorski predpisi odrejajo, da morata parnika ob srečanju drug drugemu pokazati rdečo svetilko in da gre drug mimo-drugega z leve strani. To je priznal tudi -Piccolo-. Povel jnik -Morosinija« izjavlja, da naš »Karagjorgje« ni spremenil predpisane smeri, nego se jo je uporno držal. To izjavo poveljnika »Morosinija; je priobčil -Piccolo v nekem poročilu iz Benetk, v katerem kapitan »Morosinija« Ollvoto trdi, da je pri Sukošunu okre-nil na levo. Ko je ugledal »Karagjorgja::, je dal signal, da bi tudi »Karagjorgje■: spremenil smer na levo. Toda sKaragjorgje t je šel dalje v predpisani smeri, celo več, ukrenil je na desno in tedaj šele je iMoroslnk okrenil na desno. Toda bilo je Že prepozno. Trčenja s Karagjorgjem: ni mogel preprečiti. Olivoto trdi, da je dvakrat zatrobil, poziva-joč »Karagjorgja?, da okrene na levo. Vsi potniki na »Karagjorgjiu pa trdijo, da »Morosini; ni dal signala, marveč da je šele trenutek pred udarcem dal signal samo enkrat, ne pa dvakrat. S tem je dokazano, da je »Morosini« menjal smer, ne pa ••Karagjorgje«, kar v ostalem dokazuje tud! dejstvo, da je Karagjorgju« razbit levi bok, kar je pri določitvi odgovornosti glavne važnosti. * Sibenik, 9. julija, p. Včeraj se je mudila na »Karadjordju« mešana komisija, ki naj bi ugotovila vzroke, ki so dovedli do trčenja »Morosinija« in »Karadjordja«. V tej komisiji so zastopniki italijanske in naše vlade in večje število strokovnjakov z obeh strani. REŠEVALNA DELA. Šibenik, 9. jul. p. Danes so se pričela prva dela za reševanje »Karadjordja«. Parnik »Salona« je pripeljal potrebne stvari za privezanje ladje in zamašitev razpoklin. Strokovnjaki so mnenja, da se bo sigurno posrečilo »Karadjordja« rešiti. Prva dela bo treba izvršiti z veliko opreznostjo. NOVA ŽRTEV. Šibenik, 9. jul. p. Iz Zadra poročajo, da je včeraj v tamošnji bolnici podlegel težkim poškodbam, ki jih jc dobil ob trčenju, natakar na »Ka-rodjordju« Albin Boršič iz Bakra. Pokopali ga bodo na Zadarskem pokopališču. Boršič je 6. žrtev strašne pomorske katastrofe. ODHOD POSLEDNJIH BRODOLOMCEV. Zagreb, 9. jul. p. Poslednji brodolomci iz »Karadjordja« so nocojšnjo noč potovali skozi i Zagreb. Bilo jih je okrog 20, po večini Cehoslo- ; vaki. Med njimi je Edmund Novakovski, čigar j zaročenka Švejdova je ob trčenju prišla ob življenje. Novakovski je zelo potrt. Najbolj ga boli, da ni mogel biti navzoč pri njenem pogrebu. Z »Morosinijem« se je moral z ostalimi brodolomci ukrcati na »Slovenca/. Italijanske oblrsti mu niso dopustile, da bi za časa pogreba ostal v Zadru. Mala antanta pristane na Briandov načrt Praga. 9. julija, as. Države Male antante bodo v prihodnjih dneh izročile svoje odgovore nu Briandov memorandum v smislu sklepa konference v štrbskem Plesu. Odgovori bodo kratki in se bodo v bistvu strinjali med seboj. Izrekel se bo pristanek na Briandovo iniciativo in se pridržki ne bodo stavili, ker jih vsebuje v smislu Male antante že Briandov memorandum sam v svojih pridržkih. Koncept odgovorov je že izgotovljen in se bo potem, ko ga odobri dr. Beneš, še koncem tega tedna poslal v Pariz. Atene. 9. julija, as. Grška vlada bo v soboto izročila svoj odgovor na Briandov memorandum. Odgovor pozdravlja načrt, vendar bo vseboval pridržke glede gospodarskega in ostalega sodelovanja nved vsemi državami z ozirom na poslednje pogodbe, ki so bile sklenjene med nekaterimi državami. Plebiscit v Posaarju 1931? Pariš, 9. julija, b. V političnih in parlamentarnih krogih kroži vest, da je prispela takoj po prekinjenju posaarskih pogajanj v Pariz deputa-cija gospodarskih predstavnikov posaarskega ozemlja. Bili so sprejeti na visokem mestu, kjer so izjavili, da ljudstvo vsled negotovosti, ki je iz zavlačevanja nastalo, trpi občufno gospodarsko škodo. Predlagali so kompromisno rešitev in sicer, da bi se naj prcbiscit, ki je po versajskem miru določen za leto 1935, vršil že prihodnje leto, nakar bi bilo zelo lahko nadaljevati pogajanja, ko bi bila dana gotovost o politični pripadnosti ozemlja. Minister 1'ernot, predsednik francoske delegacije je izjavil časnikarjem, da Francija zahteva za odkup saarskih premogovnikov vsoto 250 milijonov zlatih mark (3 milijarde Din). Nemška delegacija je to zmerno francosko terjatev smatrala vseeno za pretirano in jc prosila, naj se pogajanja prekinejo. Aeronavtična konferenca P.olgrad, 9. julija. AA. Včeraj so otvorili v Ženevi mednarodno aeronavtično konferenco Društva narodov. Na dnevnem redu te konference »o aktualna vprašanja tehničnega, pa tudi gospodarskega In pravnega značaja. V zadnjem času silijo v ospredje mednarodnega letalstva baš pravna in gospodarska vprašanja, ki vzbujajo upravičeno zanimanje kompetentnih Činiteljev. Gre za to, da najdejo na konferenci rešitev, ki bo odgovarjala interesom vseh zainteresiranih držav. Našo državo zastopa na tej konferenci inž. Tadija Sondermajer, generalni ravnatelj društva za zračni promet »Aeroput«. Delo konference bo trajalo 10 dni. Strašna rudniška nesreča Eksplozija ogljikove kisline — Dosedaj so potegnili iz rova 67 mrtvih 80 rudarjev. 2c med temi je 18 mrtvih. Prav na mesto eksplozije pa reševalci še niso mog}' prodreti. Usoda prvih 80 delavcev je povsem negotova. V rudnimi je velika panika. Svojci ponesrečenih rudarjev se v množicah zbirajo pri vhodih »ako.io nn rc^pvaina dela. VRATISLAVA, D. jul. as. V rudniku Haus-dorf pri Neurode so je pripetila strašna rud.iiška nesreča. Pop Irine je v drugem in tretjem rovu eksplodirala ogljikova kislimi in zajela 80 delavecv. Plini ogljikovo kisline so vdrli tudi v sosedne rove. kjer jc delalo nadaljnjih 1(H! do 110 delavcev. P'.-ero vsi delavci so bili takoj omamljeni in se onesvestili. Da vsaj rešijo delavce v sosednih rovih, so morali na!prej zapreti zg ja vrata v prva dva rova in prepustiti tamkajšnjih 80 dclavccv svoji usodi. Ko sc je posrečilo pognati svež zrak vsaj v sosedne rove, se jo šele moglo misliti na reševalna dela in se še sedaj marljivo vrše. Do sedaj so rešili iz rovov okoli Reševalna dela so imela do 21.15 sledeče uspehe: Iz jame so potegnili 67 mrtvih, 44 radarjev pa so šo žive prepeljali v bolnico. V rovih je še okoli 00 rudarjev. Uprava rudnika upa. da ho še mogla rešiti nekatere žive rudarje. Do rova, kjer je bila prva eksplozija, pa niso mogli priti. M omeni napetega pričakovanja v Parizu Pariz, 9. jul. Med glasovi o priliki nemškona-eionalnih izgredov v Porenju, prekinitve saarskih pogajanj in italijanskega nastopa v prid držav, prizadetih po verzajskeni miru, je največ pozornosti vzbudil članek Julija Sauervveina v »Matinu«. Sa-uervvein izvaja sledeče: Ker smo ravno pri sloviti federaciji evropskih držav, ki jo je predlagal gospod Briand, se francoski državniki trudijo, da bi publiko prepričali, da so izvzemši prav redke izjeme, vse evropske države pripravljene, da druga drugi padejo okoli vratu. Prav občudovanju vredna jc skrb, s katero naši politiki iščejo v odgovorih, ki so dozdaj dospeli na memorandum g. Brianda. one fraze, ki vsebujejo vsaj en miligram načelnega platoničnega pristanka nanj. Res je, da so vse male države, čeprav so izrazile gotove pomisleke in rezerve, pripravljene sodelovati pri uresničenju Briandovega načrtu. Toda, ako naj bo stavba solidna, je jasno, da se mora Francija sporazumeti z eno ali več velikimi silami. Z malimi državami, naj bodo še tako stabilne in Franciji zveste. Francija nove Evrope n« bo ustvarila.«' S katero ali katerimi velesilami more torej Francija računali? Z Anglijo čislo gotovo ne, zakaj za lo državo je ena puščuva v Mezopotamiji večje vrednosti nego vsi srednjeevropski problemi. l'a tudi na Italijo ni mogoče računati, vsaj danes ne, ko g. Mussoiini zasleduje Franciji diametralno nasproten načrt. Ne ostane nihče drugi ko Nemčija. Sodelovanje Nemčije pri panevropskem načrtu Francije je vseskozi mogoče, ako se bo rajh držal Stresemannove politike. Ta politika pomeni sodelovanje Nemčije z ono državo, ki v sedanjem momentu edina more Nemčiji pomagati finanriclno, ki edina more iipnslovaii Nemčiji ugodnejšo siste-matiiarijo vojnoodškodalnakih odplačil potoni prijateljskega aranžmana z Ameriko, ki edina more Nemčiji dovoliti vojaški položaj, ki hi bil dostojen tako veliko države in ki končno edina moro Nemčiji vrniti v mejah mogočnosti kontinuiteto njenih ko munikucij z vzhodno Prusijo.« Desničarski krogi, ki vehementno napadajo Brianda češ da je njegova politika, ki je računala na podporo Nemčije za ceno izpraznitve Porenja, skra-hirala, imenujejo Sauenveinove ofielozne ]>onudbe zločinsko igranje z vitalnimi interesi Francije in njenih zaveznikov (mišljena je Poljska zaradi pa-susa o Vzhodni Prusiji). V vladnih krogih prevladuje slejkoprej optimizem in prepričanje, da bo Nemčija sledila zapad-ni orijentaciji. Z veliko napetostjo se pričakuje odgovor Nemčije na Briandov panevropski predlog. Desničarji skušajo javnost prepričati že vnaprej, da bo nemški odgovor analogen italijanskemu, sklicujoč se na članek v »Timesu :, ki to trdi, češ da bo ena glavnih opomb nemškega odgovora na Briandovo spomenico ta, da jo najprej treba izvesti razorožitev •— kar je, kakor znano, tudi glavna teza Mussolinijevega in očitno naperjeno proti Franciji. Dobri poznavalci diplomatičnega polažaja pa pravijo, da bo nemški odgovor veliko bolj previden, nego se predpostavlja, in da bo pustil popolnoma odprto možnost najplodovitejšega ,sodelovanja. Braiianu v avdijenci Bukarešt, 9. jul. as. Vintila Bratianu je bil zvečer ob 7 sprejet pri kralju v avdijenci, ki je trajala eno uro. Bratianu je izročil kralju spomenico o gospodarskem in finančnem položaju države. Med avdijenco se je zbrala pred kraljevo palačo velika množica ljudi. Del množice je prirejal Bratianu ovacije, drugi del pn je odgovarjal s proli-ovncljaml. , Vezuv bruha Noapelj, 9. julija. A A. Bruhanje ognjeniku Vezuva Se ni prenehalo. Po pobočjih se vale vedno nove množine lave, ki pa ne oproža nu podnožju ležečih nuselbin. Bilanca komunistične internacionale Moskvo, 0. jul. d. Na kongresu ruake komu-nlatlfiun stranke Je podal poročilo o konmntstlCni Intemacionall M o 1 o t o v. Mololov Je izvajal, da je od leta 1928. opal»»l dvig revolucionarnega pokretn po vsem svetu. Gospodarska kriza, brezposelnost (ki jo sovjeti s »vojo eksportno politiko namenoma v Evropi pospeHu-jejo) in kolonijah)! nemiri, zlasti v Indiji, pospešujejo revolucionirnnje inus. Kot ovira pa so delovali notranji spori v komunističnih strankah Evrope. Desničarska opozicija se je razširila na komunistične stranke Nemčije, Anglije, švedske In Poljske, levičarska opozicija pa v komunističnem mladinskem pokretu. Po Mololovit je poročal M a n u i 1 s k i o proti-akciji meščanskih strank, fašizma in cerkva proti komunizmu. Poudarjal je, da protiakcija proli komunizmu ni samo nn zunaj močna, ampak da ima globoke korenine v mentaliteti zapada, zlasti »preprostih ljudskih mas«. Ruski komunizem je s tem doslej veliko premalo računal, napačno meneč, da je protikomunistlčnl pokret umetna tvorba zapadne buržuazije. Fašizem,je dejal Ma-nuilski, je silno nevaren pojav z izredno globokimi koreninami v veri, zgodovini in razvoju zapadne misli. Fakt jo, da evropske komunistične stranke, odkar je fašizem ojačil svoje delovanje, niso nič narasle. Nemška stranka n. pr. od leta 1924. dalje ne pride čez število 180.000, francoska stranka ostaja na nivoju 00.000, v Angliji pa je članstvo padlo celo na 8500! Nato so poročali zaslopniki komunističnih strank posameznih držav. Zastopnik nemških komunistov .Neumann je poudarjal solidarnost italijanskega in nemškega fašizma v pobijanju komunizma. Avstrijsko posojilo dovoljeno Vloga, ki io je igral predsednik kontrolne komisije Alberti. London, 9. julija, b. Angleški finančni krogi, ki imajo nalog, da plasirajo avstrijsko posojilo, so zahtevali, da mora predsednik mednarodne kontrolne komisije v Avstriji Alberti dati svoje dovoljenje. Alberti je prekinil svoje počitnice v Como in je včeraj prispel v London ter takoj stopil v zvezo z bankarskim sindikatom. Avstrijsko posojilo je s tem zagotovljeno. Pogoji še sicer niso objavljeni, ravnotako tudi višina posojila ne. V bančnem trustu, ki bo dal posojilo Avstriji, stoji (udi New-yorška firma Morgan, Greenfell et Cie. Zastopnik te banke je izjavil dopisniku »Financial Times«, da bo posojilo koncem tega tedna brez vsakega dvoma podpisano. Listi prinašajo v svojih gospodarskih rubrikah te vesti z velikim zadovoljstvom, Avstrija ie ena prvih držav tega dela Evrope, ki si je znala pridobiti simpatije angleškega kapitala. London, Q. jul. as. V Cily se pričakuje prihodnje dni, da bodo zaključena pogajanja za av> strijsko posojilo, katerega angleška transa znaša približno 12 milijonov funtov in jo bodi*-emitirale banke Morgan, Orenfell. Rolschild, Baring in Sta-ger. Kurz izdaje še ni končno določen. Heitmvehr grozi vladi Dunaj, 9. julija, b. V glasilu avstrijskih nacl-jonalistov »Die alpenlandische tleiinatvvehr«, piše dr. Steidle na naslov zvezne vlade, da se nikar ne igra z ljudskim gibanjem, ki je prav za prav Avstrijo ustvarilo. Vlada je sicer nameravala, piše dr. Steidle, 1 leiimvehrovce pobiti na tla in njene voditelje pozapreti. V nasprotnem slučaju bi se znalo pripetiti, da bo Avstrija postala kup razvalin. Neue Freie Presse dostavlja k temu, da jc Avstrija itak že kup črepin v gospodarskem pogledu, in žal vsa agitacija nacijonalistov ni lega. položaja mogla izboljšati. Na današnjem generalnem zboru I leinnvehrov-cev je dr. Steidle ponovil svoje grožnje. Vlada da je izbrala kot prvo žrtev majorja Pabsta, za Katerim bi naj prišel Steidle. Izgon Pabsta je škandal že zato, ker je bil on, ki je obvaroval Avstrijo proti boljševiškemu valu. Cas dela za nas, je vzkliknil Steidle. Mi nočemo nikake diktature, ne na desno ne na levo, ampak svobodno samoupravo. Demonstracije v poljski Sleziji Zagreb, Q. julija, b. Poroča sc dodatno k »Slovenčevemu« poročilu o pouličnih izgredih v Kalowicah, da so demonstracije bile inscenirane od komunističnih agitatorjev, ki so liahujskali brezposelno ljudstvo, da je začelo streljati na policijo. Policija se je čutila prisiljeno, da se brani, kar j« dovedlo do mučnih spopadov, med kalerimi je bilo po vesteh »Kurjer V/arszawski« ranjenih 3 do 9 manifestantov, Nov uradniški zakon Belgrad, 9. jul. z. V ministrstvu za pravosodje delajo strokovnjaki na novem uradniškem aakouu, ki mora biti koncem lega meseca golov. Sprejeta so vsa potrebna mnenja in materijal, lako da bo ta zakon v največji meri zadovoljil interese uradnikov. Na zakonu delajo strokovnjaki vseh ministrstev. Nov monopolski zakon Hel^nul. 9. jul. m. Glavna monopolsku uprava je Izdelala načrt novega monopolskega zakona, ki ga bo v kratkem predložila v potrditev. V zvezi s tem se bodo Izdajali tudi pravilniki, ki bodo urejali gmotni položaj monopolskih nameščencev. Kukor smo že Hvoječasno poročali, je vprašanje uslužbencev v monopolskih podjetjih v znatni meri zbolj-šano. Belgrad, 0 julija, m. Ban dravske banovine ing. Sernec jo danes prišel v Belgrad. kier ostano več dni.