Gospodar in gospodinjo
LETO 1941-XX	12. NOVEMBRA	ŠTEV. 46
Pridelke spravtjajmo skrbno
Koliko se je na naši skromno rodovitni zemlji treba truditi, preden kmet pridela živež za svojo družino, za svojo živino, pa tudi za druge, ki po svojem poklicu ne obdelujejo zemlje, to dobro vemo vsi. Dostikrat se pa ob spravilu pridelkov in še pozneje, ko jih imamo že spravljene, premalo zavedamo kakšno škodo povzroča kmet, ki svoje pridelke spravlja površno. S tem škoduje v rednih razmerah navidez res da le samemu sebi, vendar to ni res. Že v normalnih časih povzroča škodo celotnemu narodnemu gospodarstvu. Zakaj vsak pridelek ima svojo vredjiost; če se predčasno in po nepotrebnem pokvari, ga je treba kupiti drugod, največkrat izven domače dežele in šteti zanj trdo prisluženi denar, s katerim se okoriščajo drugi. V izrednem času svetovne vojne, v kakršnem živimo sedaj, je pa površno, nestrokovno in negospodarsko spravljanje pridelkov povrh še skrajno nesocialno. Če zakriviš, da se ta ali oni pridelek pokvari, namesto da bi prišel v dobro za prehrano naroda (narod ne obstoji samo iz kmetskega stanu!), si s tem oškodoval svojega bližnjega in celoten narod.
Zato je več kot umestno, da vsaka kmeteka hiša posebno letos z vso vestnostjo poskrbi, da se prav noben pridelek ne bo kvaril in pokvaril. Ker pa se Па to in ono kaj rado pozabi, bomo v naslednjem naše bralce opozorili na nekaj ukrepov, s katerimi je mogoče prepre-: čiti okvaro na najvažnejših pridelkih, ki so ji posebno podvrženi.
Najprej vzemimo krompir! Nobenega dvoma ni, da je ravno krompir poglavitna hrana za vas in za mesto. To smo na tem mestu že ponovno naglasili. Povedali smo tudi že — kar je itak splošno znano — da je letos pridelek tega nežnega živila pičel. Sedaj pa moramo dostaviti, da na žalost letošnji pridelek krompirja tudi zelo gnije. Na splošno kmetje in nekmetje tožijo, da je izredno jodvržen gnitju. Dogodi ge nam lahko,
da nam bo čez zimo toliko krompirja segnilo, da ga kmetje ne bodo imeli niti za saditev prihodnjo pomlad. Da bi ga bilo mogoče dobiti za seme od drugod^ je v sedanjih časih skoraj izključeno; pa če bi ga bilo mogoče dobiti, je veliko vprašanje, kako bi iz drugačnih zemeljskih in vremenskih razmer pripeljani krompir pri nas obrodil! Kratkomalo: vprašanje borbe proti gnilobi krompirja je letos izredno važno tako za kmetijsko gospodarstvo kakor tudi za prehrano naroda.
Naš kmet spravlja krompir največ V. kleti, razmeroma malo ga epravi v jame podsipnice. Torej je za dobro shranitev odločilne važnosti klet. Razume se,, da je v danih razmerah pač treba računati s takšnimi kletmi, kakršne pač imamo; a nekaj je važno: marsikaj z vestnostjo in prizadevnostjo lahko izboljšamo, marsikaj kvare preprečimo.
Klet za krompir ne sme biti vlažna. Zato je prva dolžnost skrbnega gospodarja in gospodinje, da klet dobro in o pravem času zračiš. S pravilnim zračenjem se iz kleti odstranjuje preveč vlažen zrak, ki povzroča gnitje. Zato bomo zračili vlažne kleti ob suhem vnanjem zraku in ob takšnem vremenu, da bo toplina zraka primerna.
Kajti za ugodno prezimovanje krompirja je potrebna tudi in v prvi vrsti pravilna toplina zraka v kleti. Navadno so naše kmetske kleti jeseni pretople, pozimi še pa rade preveč shladijo. Eno in drugo je največkrat posledica premajhne pazljivosti. Če čez poletje puščamo klet odprto, se močno segreje; je-sej» pride vanjo krompir in tudi drugi pridelki, ki jih prevelika toplina sili k •odganjanju in h gnitju. Pravilna toplina zraka v kleti se sme gibati od 2—8 stopinj Celzija. Če le kdaj pride nad 8 etopinj, bo krompir mnogo bolj gnil, če pa pade na 0 stopinj in tu dalj časa ostane, bo postal krompir sladek. Zato bodi .vsa skrb posvečena pravilni topli«
ni kleti. Če nabija na okna in stene sonce, jih zaslonimo; če so okna in vrata, pa tudi stene preslabe, da bi kljubovale mrazu, jih obložimo s slamo. Kajti zavedajmo se, da krompir, ki je nekoliko namrznil, sicer pozneje v toplejših dneh sladek okus sicer zgubi, a zato je mnogo bolj podvržen gnilobi in nikakor ne vzdrži dolgo. Sklep skrbnega gospodarja bodi: v klet, kjer je spravljena prste-nina, mora priti toplomer! To ni noben luksus in nobena potrata, ampak živa potreba. Samo če prihraniš pol košare krompirja, da ti ne segnije, se je strošek za toplomer trikrat poplačal, a toplomer ti ostane v kleti leta in leta.
Krompirja ne nasujemo v klet kar na tla, ampak ga denemo na posebna tla, ki naj bodo nekoliko dvignjena, da more tudi pod kupom krožiti svež zrak. Prav tako naj krompir ne bo nasut kar do sten, ampak denimo vmes od sten nekoliko odmaknjene stene iz lat ali pa naložimo vsaj ob stenah plast koruzni-ce, da pride tudi ob stenah do krompir-
ja svež zrak. Kupi naj ne bodo visoki več kot poldrugi meter; če so veliki, se priporoča v sredo kupa tu in tam poriniti do tal sveženj koruznice, da lahko pride tudi v kupu samem zrak do krompirja.
Neobhodni pogoj za dobro prezimo-vanje krompirja je seveda, da je pridelek spravljen v suhem vremenu. Letos je bilo vreme ugodno in je krompir prišel suh v kleti. Le na nekaj so ljudje letos polagali premalo važnosti. Prebirali so krompir zelo površno, češ saj bo vse dobro, posebno še za prodajo. Zato nujno priporočamo, da pred mrazom še enkrat vestno preberete ves krompir in spravite na kup res le zdrave gomolje. Lahko jih tanko posujete s prahom od živega apna. Samo če boste res upoštevali zgoraj naštete nasvete, si boste prihranili veliko škodo, ki letos grozi našemu kmetu in naši prehrani.
Prihodnjič se bomo seznanili še z nekaterimi navodili za spravljanje nekaterih drugih pridelkov.	(Dalje.)
O naš i prehrani: Voda, zrak
(Nadaljevanje.)
Človeško telo sestoji do 58% iz vode. Zdrav odrasel človek izloči dnevno 2 do 5 litre vode in skrbi, da ravno toliko količino vode zopet použije. Znano je, da je žeja hujša od gladu. Vodo uživamo samostojno, z živili, katerih glavni delež sestoji iz vode, ali pa z različnimi pijačami (kava, čaj, sadni sokovi itd.). Manjše količine vode pa nastajajo tudi v telesu samem pri presnavljanju živil (predvsem ogljikovih hidratov in masti). Telo izloča vodo v prvii vrsti s sečem in blatom, mnogo vode pa izgubi telo tudi s potenjem in pri dihanju. Normalno regulirajo tekočino v telesu naše ledvice. V bolezni pa prevzame to spravilo tudi koža, ko se pričnemo potiti. Za pravilno pretakanje vode po telesu in v celicah skrbi živčevje, važne pa so še nekatere žleze, kot golša in jetra. Ako pije zdrav človek vodo, pride ta v kri in jo razredči. Takoj nato pa nastopi uravnava tekočine v telesu, bi povzroči, da se morajo z ledvicami izločiti prevelike množine vode. Na ta način skrbi narava, da ima telo vedno pravšno količino vode.
Voda ima v telesu to nalogo, da raztaplja in prevaža redilne snovi po telesu in skrbi za uravnavanje telesne toplote. Kadar potrebuje telo vodo. občutimo žejo. Večkrat pa se zgodi, da ta občutek ne odgovarja resnični po rebi, ampak le navadi (pijanci). S preobilim uživanjem tekočine razredčimo prebavne sokove, ki potem težje prebavljajo hrano.
Pri bolnem človeku se voda omćajno nabira v podkožnem tkivu, kjer je vezana na soli in tako nastajajo otetllne. Med prejšnjo svetovno vojno so opazovali nenavadne otekline pri ljudeh, ki so stradali. Sprva si teh oteklin niso znali razlagati; šele vpogled v vodno uiav-navo je pokazal, da so se ti ljudje hranili večinoma z zelo slanimi prikuhami, ki so bile tedaj edine na razpolago. Ravno to sočivje vsebuje kot bitni del tekočino in soli. Soli so zastajale in s tem zadrževale vodo v telesu, leto lahko opazujemo pri močno rejenih ljudeh, ako shujšajo. Ko zgine tolšča, bi moral nastati prav za prav prazen prostor, ker
je pa te v telesu nemogoče, se na prostoru, kjer je bila prej tolšča, zbere sedaj tekočina. Zato moramo človeka, ki naj shujša, hraniti z neslano hran^ in z malo množino tekočine. Tudi ljudje, Ki se bolni na srcu in ledvicah, naj uživajo neslano hrano, da ne dobijo zateklin.
Pitna voda mora biti čista, brez duha in brez okusa, brezbarvna in enakomerno hladna. Voda mora biti osvežujoča in ne sme imeti nobenih škodljivih prime-ei, zlasti ne bolezenskih klic.
Navadna kapnica ni zelo čista. K« se hlapi zgoste v deževne kaplje, zacsiane-jo v teh kapljah še drugi plini, ki so v zraku. Te primesi v splošnem niso škodljive. Ko drvi dežna kaplja proti zemlji pa se v njej naberejo še delci prahu in razne klice. Te primesi pa lahko deževnico tako pokvarijo, da je za pitno vodo neuporabna. Te primesi tudi povzroče, da se voda ▼ kapnicah usmradi.
Dobro pitno vodo dobivamo iz zemeljske notranjosti. Imamo studence in izvire. Po kemični sestavi so vode zelo različne. Na vodo pač vplivajo notranje zemeljske plasti, skozi katere teče in se v njih navzame raznih soli. Pri prêta-kanju skozi zemeljske plasti se deževnica očisti vseh klic in je zato studenčna voda brez klic, če je dovolj globoko zajeta. Nekatere vode pa imajo v sebi razne soli, ki niso priporočljive. Tako povzroči primes železa in mangana trpek okus in barvo po črnilu. Taka voda tudi ni pripravna za pranje, ker pobarva perilo pri pranju rumeno. Nekatere vode imajo premalo kisika in so pri zajetju popolnoma bistre. Ko pa stojijo dalj ča-časa na zraku, se navzamejo kisika iz zraka in če imajo v sebi neko železno spojino, se napravi na dnu rumena use dlina.
Voda v studencih ime skoraj vse leto stalno toploto. Studenci, ki «o zelo globoki, imajo vse leto 8—10 stopinj C.
Če potuje pri izvirih voda 6kozi gore,
se ta v svojih sestavinah ne razlikuje bistveno od studenčne vode. Med potjo se temeljito očisti vseh škodljivih snovi. Če pa izvira voda iz raznih prelomov in razpok ter nima časa, da bi se med potjo dobro prečistila, je voda zelo onesnažena. Taka voda je ob deževju kalna, ker je bilo čiščenje nepopolno.
Poznamo še vodo v rekah, močvirjih, jezerih in morjih. V teh vodah je mnogo nesnage in bolezenskih klic. Pri stoječih vodah se klice zelo razmnožujejo in nastajajo zato večkrat velike epidemije. Tekoče vode pa se pri svoji poti same očistijo vseh škodljivih primesi.
Najenostavnejše sredstvo za uničevanje bolezenskih klic v vodi je kuhanje. Poznamo pa še kemične načine čiščenja, ki obstajajo v glavnem v tem, da dodajamo vodi take snovi, ki oddajajo v njej kisik, ki potem umori nezaželene primesi. Ali pa dodajamo razne kisline (citro-nova, vinska in ocetna kislina). Uspešno sredstvo je tudi klorovo apno, katerega zadostuje že 1—30 mg za t liter vode. Za čiščenje vode se nadaljo uporabljajo razni filtri (cedila), najnavadnejši filter sta pesek in oglje.
Paziti moramo, da vodnjaki niso preblizu stranišč ali nezavarovanih gnojdSć. Vodovodne cevi ne smejo biti iz sviaca ali cinka.
Tudi zrak moramo prištevati k živilom v širšem smislu, ker dobivamo iz njega za dihanje potrebni kisik. Zrak je mešanica dušika in kisika. Ima pa poleg teh dveh še vodik in žlahtne pline. Poleg teh so v zraku še hlapi vodne pare in ogljikov dvokis. Zrak je važen za človeka tudi zaradi tega, ker je prenašalec vremenskih sprememb in je tako važen činitelj v podnebju zaradi toplote, zračnega pritiska in vlažnosti. Dnevno porabi človek za dihanje 7000—81000 gramov kisika, oz. odrasel človek pri srednje težkem delu okoli 520 litrov zraka.
(Dalje prihodnjič.^

Gnojenje sadnega drevja
Pri gnojenju sadnega drevja moramo upoštevati v glavnem 3 vrste gnojil: hlevski gnoj ali kompost, umetna gnojila in apno. V glavnem pognojimo sadnemu drevju vsake 4 leta s hlevskim gnojem aii prav dobrim kompostom.
Vmes pa pognojimo tudi z umetnimi gnojili, da dopolnimo one snovi, ki jih drevo hitreje izčrpa ali pa one, ki manjkajo dotični zemlji. Vsako 7. leto potre-semo sadnemu drevju še s sprašenim apnom. Na oral računamo 15—20 q apna.
Drevesom, ki imajo posebno veliko plodov in onemu, ki raste slabeje, pognoji-mo spomladi še z dobro gnojnico. Seveda se razredčena gnojnica prileže vsakemu drevesu, vendar jo čestokrat nimamo toliko, da bi vse pognojili.
Zemlji največkrat primanjkuje dušika, kalija, apna in fosforja. Če hočemo, da nam bo drevje dobro rodilo, moramo omenjene hranilne snovi zemlji umetno dovesti. To storimo z gnojenjem. Pri tem se moramo zavedati, da velja pravilo minimuma tudi za sadno drevje. Pridelek sadja zavisi od one hranilne snovi, ki je ima zemlja najmanj! Torej, če bi gnojili z vsemi gnojili v izobilju na fosfor bi pa pozabili, bi bil pridelek majhen.
Domača gnojila za sadovnjak so gnojnica, straniščnik, hlevski gnoj in kompost. Gnojnico rabimo za zalivanje onih dreves, ki so opešala. Učinkuje jako hitro. Straniščnik je precej močnejše gnojilo, posebno dosti vsebuje fosforja in dušika. Uporabljamo ga za gnojenje pozimi, dočim polivamo gnojnico spomladi in tudi poleti, a vedno v deževnem vremenu.
Popolnoma dozorel star hlevski gnoj je silno dobro gnojilo, ker vsebuje v pretežni večini vse hranilne snovi, ki jîh drevo rabi, v pravem razmerju. Hlevski gnoj napravlja rahlo in toplo prst. Pospešuje pa tudi razvoj zemeljskih bakterij. Prav tako dober je tudi kompost, seveda, če je pravilno pripravljen.
Delovna obleka kmetske žene in delavke
' Credoč v bližnjo vas po opravkih feem sè mimogrede ustavila ob njivi, kjer je znana gospodinja s svojo deklo pravkar ruvala peso. Želela sem jima dober pridelek in medtem ko je beseda dala besedo, sem si ju pri tem delu malo natančneje ogledala. Obe sta bili opravljeni za delo, a s kakšno razliko! Dekla je imela na sebi staro ponošeno, močno nagubano krilo, ki, četudi že starinsko, je bilo še dokaj čedno in nereztrgano. Prav tako, če ne še večjo starost je bilo videti na vrhnji jopici, tako imenovani »koče-majki«, ki je imela na komolcih že velike zaplate iz podobnega blaga, a tako Spretno prišite, da si moral res že od blizu pogledati, če si jih hotel opaziti. Spredaj je imela nizek predpasnik, ki je segal le do pasu. Samo ta je bil že nekoliko umazan od dela, od mokre zemlje in rok, ki si jih je sem pa tja obrisala v predpasnik.
Živo nasprotje pa je bila gospodinja, ki sem jo'prej videla le ob nedeljah, ko je prihajala v cerkev vsa gosposko našopirjena. Ona pa je imela pri tem delu obleko, ki bi se je bržkone celo marsikatera bèracica sramovala. Ozko krilo, ki je bilo nekdaj bržkone črno, a se je svetlikalo sedaj v vseh barvnih odtenkih, je bilo na mnogih mestih tako raztrgano, da se je skozi razpoke videla Umazana spodnjica, Nekaj zaplat y kri-
čavih barvah je bilo le površno prišitih, da so le napol še visele na blagu. Vrhnji jopici je manjkalo pol rokava in izpod njega je gledal prav tako razcefran rokav stare bluze. Če bi slučajno obeli žena ne poznala, bi si mislila, da je dekla gospodinja in da je kakšno beračico najela za delo.
Prav tako dobro se spominjam nekega drugega primera iz poletja. Bila sem navzoča pri nekem manifestacijskem sprevodu. Med zastopniki raznih poklicev so šli posebej tudi delavski in kmetski zastopniki iz raznih krajev bivše Jugoslavije. Večina njih so bili še mladi možje in fantje in tudi dostojno oblečeni v svojih pražnjih oblekah. Nekaj tipov med njčmi pa je bilo že takih, da jih še danes živo vidim v spominu, šli so v sprevodu z raztrganimi jopiči, raz-cefranimi, povaljanimi hlačami. Na ko-molcdh in kolenih je vse cvetelo in prednji robovi suknjičev so bili zamaščeni do ogabnosti. Sem pa tja je na jopičih še visel kak gumb, a večinoma so bili odtrgani, tako da je šel z gumbi tudi kos blaga. A bolj ko so bili raztrgani in zamazani, bolj kričavo, vsiljivo in ošabno so se vedli. Zdelo se je, da so ponosni ne na svoj stan, ampak na svojo raz-trganost.
Nehote se vsiljuje ob takih pr' kah človeku vprašanje: »Ali je bistvo del a v«
ca v njegovem delu ali v njegovi obleki?« Če, je delavec ali kmet ali mora to res dokazovati z umazano obleko, ne z delom?«
Res je, da naj bo človek svojemn stanu primerno oblečen in da bi bilo malo smešno, če bi delavec in kmet hodila ▼ fraku na delo, toda pri še tako skromnem zaslužku je mogoče imeti vsaj čisto in zakrpano obleko. K-ijti s tem, da se našemarimo v najbolj raztrgane cape pri délu, s tem ponižujemo deio in sebe.
»Obleka dela človeka,« pravi pregovor. In vsak pregovor nosi košček stare resnice, resnice, kd se je uveljavila med preprostim ljudst'^m in prav med preprostim ljudstvom so naetali naši najlepši pregovori. Pregovor ne misli tako, da bi obleka morala pokazovati prav delavca aH gospoda, ampak sta v njem skrita dva globlja pomena. Prvi je ta, da z obleko poudarjamo svojo človeško dostojanstvo, da se torej že po vnanjo-sti močno ločimo od nerazumne ž.vali. Drugi pa je ta, da človeka marsikdaj tudi po njegovi oblelci lahko precenimo, kakšna je njegova duševnost. Telo ïn duševnost sta v tesni zvezi med seboj. 0 človeku, ki je rad raztrgan in razcapan ter upiazan, bomo hitro vedeli, da tudi duševno ni vse tako čisto in v redu pri njem. Prav tako bomo pa tu'i hitro spoznali tistega, ki v nasprotnem pretirava, ki se obiepi vedno po najnovejši modi in si prizadeva, da vleče nase pozornost vseh. 1 akega bomo brž presodiH, da polaga važnost le na zunanjost in je tudi v duševnem pogledu površej, nadut it. lahkomiseln. Kdor pa bo samo za javno mnenje lepo oblečen, e kadar je pri delu, sam za sebe, raztrgan, ta je pra-znoglavec, ki ne zna ceniti samega sebe, niti svojega dela. Zlasti kmetska in delavska gospodinja bi morali še prav posebno paziti, da bosta ona in njeni domači čisto in dostojno oblečeni pri delu. Če je že mož površen v tem, se mu že prej oprosti, zlasti če je samec. Če pa
je raztrgan Oženjen mož, bo vsak spoznal po njem slabo ženo in gospodinjo.
Ni tako težko paziti na čedno de'ov-no obleko kot si marsikatera mor<\a misli. Treba je vedno vsako luknjico sproti zašiti. Tudi otroke navadimo na to, da bodo pazili na obleko. Večje deklice si že same lahko zakrpajo, a tudi dečki naj bi znali ravnati s šivanko, saj se nikdar ne ve, v kakšen položaj bodo v življenju zašli in če si zna tudi moški kakšno malenkost zašita, mu še ne bo padla krona z glave.
Seveda tudi ni prav, če se kar s praž-njo obleko spravimo na delo. Vedno imejmo navado, da se takoj preoblečemo, kakor hitro pridemo domov in moramo na delo. S tem bomo ne samo pražnje obleke ohranili, ampak nam bo tudi dalj časa trajala.
Delovno obleko si lahko obvarujemo s cenenimi predpasniki, ki jih naj ima delovna žena vedno nekaj v zalogi. Predpasnike si lahko sama serije iz cenenih ostankov katuna. Boljše, da so predpasniki visoki nego nizki, ker ei s tem obvaruje tudi bluzo ali prsni del obleke, ki se zlasti pri kuhanju tako rad ža-rnaže.	»
Prav tako naj naj>rav5 predpasnika otrokom, deklicam kakor dečkom, kodar jim da tako delp, da bi si lahko zama-zali obleko. Prav praktični so predpasniki iz gumijastega blaga, ki pa se trenutno ne dobi več, a ga bo verjetno spet dovolj po vojni. Tak predpasnik enostavno zbrišeš z vlažno krpo, pa je spet čist. Če pride v hišo gost, bo goepodinja odložila samo predpasnik in se ji ne bo treba opraviževati, da je pri umazanem delu.
Zavedaj se torej, delovna žena, da »obleka res dela človeka« in da bo.'o po čistih in lepo гакграцШ delovnih oblekah presodili tudi tvoj značaj. Pa tudi delu samemu bo v čast, če boš vedno dostojno oblečena, kajti vsako delo je pošteno, zato zasluži, da ga oprav'jamo v dostojni obleki.	—x—
Zarnihovi
To je bila še družina sïarega kova. Pri hiši je bilo deset otrok, enajsti pa je bil že umrl, ko mu je bilo štiri leta. Pa tudi njega mati Mina ni mogla nikoli pozabiti. Kadar so ji otroci nagajali, je
vselej vzdihnila in rekla: »Ko bi vsaj Dore še živel! Nanj se mi ni bilo treba nikoli jeziti. Vedno jc bil poslušen in dober fant.« Starejši so se pri tem muzali in ei mislili: »Seveda, če bi bil on
še živ, najbrž tudi ne bi bil več tako priden, kakor živi sedaj v materini domišljiji.« Mlajši pa so si jemali materine besede k srcu in skušali s pridnostjo in ubogljivostjo doseči, da bi mati tudi o njih nekdaj tako lepo govorila. Te be-sebe 6o jim bile najboljši vzgojni pouk.
Oče Zamik je bjl kovač in je delal od ranega jutra v pozno noč, da je preživel svojo veliko družino. In se mu je več ali manj to tudi posrečilo. Kruha res da ni bilo vedno pri hiši za vse, toda kadar ga je zmanjkalo, je skuhala mati velik lonec fižola, da se je družina najedla. Več otroci tudi zahtevali niso, zakaj vzgojeni so bili v trdi šoli pomanjkanja. Skopo jim je bila odmerjena hrana, skopo tudi obleka in obutev. Pri hiši so bili navadno samo trije, štirje pari čevljev za vso družino. Poleti so skakali bosi okoli, pozimi pa so se vrstdi in je nosil čevlje le tisti, ki je moral iz hiše, drugi so bili doma v copatkah ali tudi bosi. Dopoldne je šel Tone v čevljih v šolo, popoldne pa je iste nataknila nase Marjanca. Utrjeni so bili nič kako in še otroške bolezni jim niso mogle kaj prida do živega. Nekoč je imela Minca ošpice. Štiri dni je prej polegala po hiši in nič se ji ni ljubilo, materi pa še na misel ni prišlo, da bi bil otrok bolan. Šele ko so se peti dan pokazale rdeče lise po vsem životu, se je materino srce zavzelo v veliki skrbi za otroka in zdravila ga je, kakor je pač najbolje vedela in znala. Toda bolezen ni marala dolgo ostati v tej hiši, premalo so jo negovali. Že naslednji dan je bil otrok zdrav in je hotel vstati iz postelje Ker mati deklici tega ni dovolila, je le-te izrabila čas, ko matere ni bilo v hiši, da je hitro nataknila nase lahno krilce — drugega ni bilo pripravljenega — in skrivaj smuknila vasovet k sosedovim. Po-noeno jim je pripovedovala, da je imela včeraj ošpice in ni mogla razumeti, da ji nihče tega ne verjame, zakaj za ošpicami otrok ne ozdravi v enem dnevu. Seveda se je mati nemalo ustrašila, ko je prišla domov in ni našla otroka v postelji. Bala se je, da se bolezen povrne in ji otrok umre in to bi ji bilo neizmerno hudo. Zakaj, čeprav na zunaj ni kazala svoje ljubezni in je vedno govorila: »Pri nas nihče ne bo umrl, ker nas je toliko in nikogar ne bi bilo škoda,« je vendar s čudovito ljubeznijo visela na 5lehrnem svoje številne družine. No k sreči Minci takrat ni bilo nič. preveč je
bila utrjena in ji tudi ïak pregreJek proti vsem zdravstvenim pravilom ni mogel škodovati.
Tako so bili Zarnikovi otroci utrjeni za življenjski boj. Poleg tega jim je dala domača hiša še drugo veliko doto na pot v življenje: veliko samostojnost in podjetnost. Do štirinajstega leta je imel vsak otrok pri hiši oskrbo, s petnajstim letom pa si je moral že sam preskrbeti vsakdanji kruh. Dekleta so šla služit. Sprva je bila vsaka pestema, potem je napredovala za deklo. Toda nobena s tem poklicem ni bila zadovoljna. Komaj si je nekoliko opomogla in si prihranila nekaj denarja, že je skrbela, da se je še kaj boljšega izučila. Micka je postala kuharica v mestu, Minca šivilja, Pepca pa se je spravila v trgovino. Vsaka je skušala v svojem poklicu čim več doseči in se jim je to tudi posrečilo. Pozneje so se seveda pomožile in so postale dobre in častivredne gospodinje.
Fante pa je dal oče učit obrti. Starejša dva je vzel k sebi v kovačnico, ostale pa je spravil v uk k drugim mojetrom. Ta doba učenja za fante ni bila kaj preveč prijetna, trda je bila, toda zgodaj so se navadili delati. Kadar pa je fant dokončal vajenško dobo, ga je oče poslal po svetu. Kot rokodelski pomočniki so prehodili skoraj ves takratni znani svet. Ko pa so se vrnili, so bili mojstri v svojem poklicu in so zasloveli po vsej okolici Večkrat so sosedje mater blagrovali: >Kaj se vam hoče, ko imate take otroke? Le kako ste jih vzgajali, da so vsi postali taki pošteni in odločni ljudje?« Zarnikovi materi so se ob taki priliki zasvetile oči v materinem ponosu in na tihem je hvalila Boga, da je tako blagoslovil njeno vzgojno delo. Saj jih res ni vzgajala po vseh pravilih vzgojne umetnosti, te se ni nikjer učila. Toda dve načeli sta bili, v znamenju katerih se je vršila vzgoja v Zarnikovi hiši. ki je rodila tako lepe sadove. Prvo je bil križ, ki je visel v kotu in pred katerim je vsak večer vsa družina molila rožni venec, drugo pa je bil družinski ponos. V hiši je bilo malo graje, več pa hvale. Kadar so bili otroci zbrani pri kosilu ali večerji, sta oče in mati le prerada napeljala pogovor na brate in sestre, ki so živeli v svetu in sta ponosno pripovedovala: »Da, da, naš Peter, ta je zares mož. In Tine! Kako ga vsi spoštujejo in vsa okolica ga išče, zakaj takega mizarja ni daleč na-
okoli.« In mlajši otroci, ki so to hvalo slišali, so sklepali v svojih srcih: »Tudi jaz hočem nekdaj postati častit mož, da ne bom v sramoto domači hiši.«
Ta zgodba o Zarnikovi družini je resnična, čeprav se nam danes sliši kot bajka iz davnih dnu Uči nas pa veliko.
A R N A
L E
Bodeče neže korenino posuši in stolci v štupo. Te jemlji po žličko dvakrat na dan. če peša kri, p« tudi, če se obeta vodenica, nahod àli če je v zraku kužna bolezen. Uživaš lahko za te bolezni vino, na katerem se je kuhala korenina. Za prisad, kožne in kužne bolezni pre-vrej korenino na vinskem kisu in umivaj se s tem kisom ali se kopiji v skuhi korenine.
Za utiranje déni v četrt litra žganja pest vijoličnega cvetja, pest gartrožiniih listov in pest rožmarina. Ko je stalo 14 dni, odcedi, goščo porabi za umivanje obraza ali za kopelj. — Za razdražene živce, za materničnost in otožnost pomaga ženskam vijolični čaj. Tudi za gla-; vobol, opešane živce in trganje in prsni katar. Caj od vijoličnih listov umiri oslovski kašelj. Za glavobol, ki pride od živcev, namoči cvetja na kisu in moči s tem čelo, vrat in kolena. Za vročino, ki kuha otroke pri škrlatinki, dobrcah in druge vrste izpadkih, dajaj jim večkrat po žlički vijoličnega sirupa. Narediš takole: Cvetje deni v porcelanasto skledo in opari « toliko krope da stoji za prst nad cvetjem. Ko je stalo šest ur, iztisni, prevrej odlitek in vlij na novo cvetje. To ponovi še enkrat. Potem zme-ri in kuhaj s kandidom. Kolikor odlitka. toliko kandisa.
Ricinovo olje je bolj milo odvajalno sredstvo, kakor različno soli in kolački. Duh izgubi, če ga zmešaš s kropom in osladiš s praškom saharina, ali če ga zmešaš z mlekom ali rumenjakom. Lahko se užije na mesni juhi ali na črni kavi. Usta izgubijo okus po olju, če raz-grizeš košček kruha.
Če greš na dolgo pot peš, si deni pod podplate jelšinih zelenih listov in se ne boš utrudil. Je veljalo nekdaj, ko je bilo v čevlju prostora še za kaj takega. Obkladki jelševega listja izvlečejo boleSine v kolkih. Za mrzlico prevrej 15 gramov jelšinega lubja in uživaj dvakrat na dan
?o tri žlice ali prašek lubja na vodi. o deluje še bol j kakor kinin. Če se ustavi pot na nogah in se ne počutiš dobro, si kopaj noge v jelševi izkuhi ali jih obloži z listi. Po taki kopeli oživijo omrt-veli udje.
Slabotnim pljučam dene dobro mazanje s slivovko, posebno starejšim ljudem.
Smrdljivi b^zeg ali habat je zelo znano zdravilo za vodenico. Pije se čaj od korenine in listov, 10 gramov na pol litra kropa, dvakrat na dan po osminko litra. Na vranico naveži oparjenih listov. Za prehlad kuhaj vršičke na medu in jemlji po žlički Za protin obloži bolni ud z listi. Jagode in notranji lub imajo precej strupa v sebi. Če uživaš kaj tega, se vnamejo želodec in čreva. V nekaterih krajih kuhajo tudi iz teh jagod točjak.
Živci so vznemirjeni. Potolči zelene česnove liste in naveži si jih v zatilnik in na podplate Kadar greš v močvirnat kraj ali k nalezljivo bolni osebi, po-vžij par strokov česna in deni česna v žepe. Ob času črne kuge so se mazali ljudje s česnom. Pri vsaki jedi, ki dela vetrove, mora biti česen. Ne sme pa vživeti česna, kdor ima ranjena čreva ali želodec, in sicer ne surovega in ne kuhanega. Tudi takrat ne, če ima hudo vročino.
Prah in št up a virhove korenine povzroči lahko tako močno kihanje, da poči žila v nosu Virh je strupen, žene močno na obe strani in je povzročilo neprevidno vživanje virha že večkrat bolnikovo smrt. Olje, v katerem stoji korenina čez poletje, slovi, da prežene mrzlico, če namažeš žnjim bolniku hrbet, kadar ga napada mrazenje. Prašek slovi, da odpira zasluzena jetra, vranico in zaprta čreva Jemljejo ga po ščepcu na vodi. Prah sicer ni toliko strupen, kakor sveža korenina, vendar je boljše.
Nahod u miliš, če vdihavaš takoj, ko es te loteva, sopare žajbelna in soli. Pest zajbelna in žlica soli na liter kropa. Vdihavaj večkrat na dan po več minut. Pomaga tudi kafrina sopara Na glavo si naveži česna Za hudo kihanje si uteri v teme par kapljic janežpvega olja Li-?S7 t i z med°m in limono dene dobro. Ub hudem nahodu je treba v posteljo, relinovi obkladki na prsih pospešijo ozdravljenje. Robce nahodnega vrzi takoj v vodo in jih ne peri z drugim perilom. Pri kihanju drži robec na ustih in nosu nahod se širi najbolj s kihanjem ln. z roboi, če ne ravnamo previdno ž njima Mokri robci zamežejo Žepe in torke, treba jih je očediti in posušiti. Nahod-nim diši in dene dobro fižol z oljem in - čebulo.---
PRAVNI NASVETI
Cenitev posestva v zavarovanje nujnega deleža. R. Z. M. — Oče je starejšemu sinu letos izročil posestvo, k ise je v izročilni pogodbi ocenilo na 60.000 din, dasi je vredno po vašem mnenju najmanj 500.000 din. Vam pa je imel brat-prevzemnik izplačati 15.000 din poleg ene njive, ki ste jo že dobili od očeta. Drugemu bratu, ki ga pa sedaj ni doma in se sploh ne ve, če še živi ali ne, pa bo moral brat - prevzemnik plačati 20.000 din. Vaša dediščina se vam zdi premajhna in vprašate, če lahko zahtevate povišek že sedaj od brata, ali pa žele po očetovi smrti in po kakšni vrednosti se bo tedaj posesstvo cenilo: ali po današnji ceni ali pa po bodoči. — Dokler oče živi, ne morete od njega zahtevati dediščine. To boste lahko storili šele po očetovi smrti Takrat boste smeli od brata-prevzemnika zahtevati doplačilo nujnega deleža, v kolikor dokažete, da vrednost izročene vam njive in gotovine 15.000 din ne dosegata nujnega deleža. Vrednost očetovega posestva in vam izročene njive se bo cenila po času, ko je bila izročilna pogodba napravljena in.še po času očetove smrti. Vi pa imate pravico, da v zavarovanje tega dokaza lahko že sedaj na svoje stroške predla-gnte sodno cenitev izročenega posestva. Od vrednosti posestva morate odšteti vsa bremena, preužitek očetov, dolgove, ki jih je brat prevzel, da dobHe čisto vrednost. Ker ste samo trije bratje, znaša nujni delež za vsakega eno šestino čiste vrednosti.
»llžitknrjeva hči« O. Z. V. — Tmaïe nezakonskega otroka, za katerega je nezakonski oče vedno sam skrbel in sta se nameravala tudi poročiti. Sedaj pa je fant umrl in sami težko preživljate otroka. Starši nezakonskega očeta so premožni, pa se «za otroka nič ne zmenijo. Umrli nezakonski oče po svojih starših še ni bil odpravljen, je pa tudi sam imel nekaj premoženja, ki so ga sedaj vzeli starši, Vprašate kako bi dobili kakšno pomoč za otroka. ^— Za nezakonskega otroka so dolžni Skrbeti: v prvi vrsti nezakonski oče. če ta nič nima, potem nezakonska mati; če je ta brez sredstev preide potem ta dolžnost na starše nezakonske matere. Nikdar pa ne preide ta dolžnost na starše nezakonskega očeta.' Če ima nezakonskii oče premoženje, pa umrje, preide dolžnost oskrbovati otroka kakor kak drug dolg na očetove dediče. Če so starši nezakonskega očeta podedovali po umrlem sinu njegovo imetje, potem so kot dediči dolžni iz tega podedovanja imetja poravnati oskrbovalne stroške za nezakonskega otroka
svojega sina. — Svetujemo Vam, da greste na sodišče in tam razložite varstvenemu sodniku vašo zadevo. Verjetno bo dal poklicati starše umrlega nezakonskega očeta, ki jim bo razložil njihovo dolžnost kot dedičev po sinu in boste morda brez tožbe zagotovili svojemu otroku potrebno preskrbo.
Tožba proti občini N. V. K. V. — Pišete, da ste sedaj zvedeli, da bi že pred 6 leti dobili službo, bodisi kot pometalka na železnici ali snažilka na banovini, če ne bi takrat občina na tozadevno vprašanje odgovorila, da niste sposobna za tako službo. Vprašate, če lahko po italijanskih postavah zahtevate odškodnino od občine, ki vam je s svojim odgovorom preprečila službo. — Pri nas veljajo tozadevno še vse stare, jugoslovanske postave. Če ste vedeli za to neugodno poročilo in je od tedaj preteklo že več kot 10 mesecev, odnosno če je preteklo več kot eno leto, odkar vam je škoda nastala, potem je odškodninska tožba zastarana. Če vaša odškodninska pravica še ni zastarana, potem smete tožiti za odškodnino dotičnega občinskega uslužbenca, ki je podpisal poročilo in občino. Predvsem pa boste morali dokazati škodo, to je, da samo zaradi tega poročila niste bili nastavljeni. Tak dokaz se nam zdi precej težaven in ga je težko doprinesti.
Spor zaradi preužitka. L. T. L. — Kot
vžitkar ste imeli na posetvu izgovorjen prevžitek in sicer: hrano, stanovanje in vso obleko. Ko je bilo posestvo prodano, se z novim lastnikom niste razumeli in se je zaradi tožbe od sodišča določjl ži-vežni nadomestek v naravi, za stanovanje in obleko pa denar. — V prejšnjih letih ste ta prevžitek v redu dobivali, letos pa lastnik pravi, da je izšla uTedba, da so vsi prevžitki odpravljeni. — Take uredbe ni. Sedanji lastnik je dolžan dajati tisti prevžitek, kot je bil s sodbo določen. Tista živila, ki so sedaj na karte, boste pač prejeli v mesečnih obrokih in ne naenkrat; v kolikor pa imate več prisojenega kot se dobiva na karte, pa je, po našem mnenju lastnik dolžan, da vam ta presežek preskrbi bodisi v naravi ali pa de. odgovarjajočo vrednost v denarju.	1
Lekarna
Z vinskim kisom se nateri, ko čutiš, da se ti bliža bolezen. Ker potegne tudi gorčičina kopel j za noge, če držiš noge nekaj minut v gorki vodi. Dve pesti gor-čične moke na 5 litrov vode.
Ù? glava boli od živcev, pomaga marsikomu čaša gorkega žajbeljnovega čaja. To prežene tudi srbenje, samo piti ga je treba več dni.