18 Svet ptic VARSTVO PTIC Družbena odgovornost podjetij do ptic ni več tabu // pogovarjal se je Andrej Medved Za ohranitev naravovarstvenega pomena območja nekdanjih bazenov za odpadne vode Tovarne slad- korja Ormož tudi po prekinitvi proizvodnje sladkorja je Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Sloveni- je (DOPPS) predlagalo preureditev območja v narav- ni rezervat, kar je v okviru Načrta prestrukturiranja Tovarne sladkorja d.d. potrdila Vlada Republike Slo- venije. Lastniki Tovarne sladkorja Ormož, posebej ve- činski lastnik – nizozemska korporacija Cosun, so 2. marca 2010 podarili območje bazenov v skupnem ob- segu 55 hektarjev našemu društvu z namenom vzpo- stavitve naravnega rezervata. Po Naravnem rezervatu Škocjanski zatok pri Kopru in Naravnem rezervatu Iški morost na Ljubljanskem barju je to že tretji re- zervat, kjer poleg varstva ptic in njihovih življenjskih prostorov poskušamo ptice in naravo približati tudi splošni javnosti. Lastniki so s svojo družbeno odgo- vorno potezo naredili pomemben korak v razvoju naše družbe, kar je sicer v razvitih zahodnoevropskih državah že dolgoletna praksa. O pomenu novega re- zervata za ptice in naše društvo ter splošno javnost smo se pogovarjali s podpredsednikom DOPPS in po- budnikom za zaščito območja ormoških lagun Dami- janom Denacem. 1. Zgodba o Ormoških lagunah sega že nekaj desetletij v preteklost in je rezultat partnerskega odnosa med pred- stavniki gospodarstva in naravovarstveniki. Kako gledaš danes na prehojeno pot in na velik precedens, ko je korpora- cija Cosun v sodelovanju s Tovarno sladkorja Ormož letos podarila območje neprofitni organizaciji – Društvu za opa- zovanje in proučevanje ptic Slovenije? Sodelovanje med Tovarno sladkorja v Ormožu (TSO) in ornitologi traja od samega začetka obratovanja tovarne. Na območju bazenov za odpadne vode smo ornitologi DOPPS raziskovalno dejavni že zadnjih 30 let. Med zaposlenimi, posebej pri vodstvu, smo spo- znali ljudi z veliko naravovarstveno zavestjo in ob- čutkom za pomen varstva narave, in vselej so podprli naše predloge za izboljšanje stanja za ptice v bazenih. Samo nekaj primerov: ko so nasipe bazenov začeli ko- siti šele septembra, sta pričeli gnezditi konopnica in žličarica, gladino v bazenih so regulirali tako, da voda ni preplavila gnezd polojnikov, dovolili in izdatno pomagali so nam pri postavitvi splavov za navadno čigro v letih 1997, 1998 in 2001. V tovarni smo imeli v preteklosti večkrat predavanja o pomenu bazenov za ptice. O tem smo veliko pisali v medijih, posneli smo film za RTV SLO itd. Vse to smo delali prostovoljno. Tudi ko je postal večinski lastnik TSO tuja korporaci- ja, se naše sodelovanje ni spremenilo. Ko je postalo ja- sno, da bodo TSO zaradi sprememb sektorja sladkorja v EU zaprli, smo za bazene našli rešitev v naravnem rezervatu. Vodstvo TSO je idejo podprlo, z njo pa se je strinjal tudi večinski lastnik. V praksi smo se na sestankih skupaj s komercialnim direktorjem korpo- racije Cosun g. Hansom Hogewegom in direktorjem 1: Ena glavnih nalog naravnega rezervata na območju bazenov nekdanje TSO bo varstvo ptic selivk, saj je območje eno najpomembnejših počivališč za seleče se pobrežnike in race pri nas. Na fotografiji seleče se reglje (Anas querquedula) in kreheljci (Anas crecca). foto: Davorin Tome 1 //letnik 16, številka 04, december 2010 19 TSO Jurijem Dogšo pogovarjali o pticah in varstvu narave in ti vodilni ljudje so pokazali veliko širino in družbeno odgovornost, ki je presegla vse osebne in nacionalne interese. To pa je v našem prostoru, po- sebej poslovnem, velika redkost in je res precedenčni primer. Upam, da bodo zgledu sledili tudi drugi. Ve- liko pravnih in fizičnih oseb je, ki upravljajo s pre- moženjem, kar pa jim iz različnih razlogov pomeni zgolj breme in vezanost. Donacija v naravovarstvene namene pomeni osvoboditev tega bremena in je ple- menito dejanje. Ljudem da zadoščenje in občutke, ki jih denar ne more. Njihovo delo dobi s tem nov smisel – ustvariti ali omogočiti nekaj, kar bo tisočem ptic, pa seveda ne samo pticam, omogočilo bivanje in obstoj in bo hkrati kraj pridobivanja znanja, kraj oddiha in trajnostnega družbenega razvoja mnogih generacij. 2. Ozaveščenost predstavnikov gospodarstva glede dolgo- ročnega pomena ohranjanja narave za blaginjo nas samih je absolutno nizka. Le redki se zavedajo načel trajnosti v poslovnem svetu. Kako ocenjujete prizadevanja odgovor- nih državnih institucij do tega perečega vprašanja? Gre za enega večjih družbenih problemov, ker večina pri nas še vedno razmišlja preozko. Prizadevanja za ohranjanje narave imajo mnogi za atribute nazadnja- kov in aktivistov, ki ovirajo družbeni in gospodarski razvoj. Narava ni prepoznana kot vrednota in pro- blem je, ker je ljudje ne znajo trajnostno izkoriščati. Ne trdim, da je treba ustvarjati zaprte rezervate za ži- vali in rastline brez ljudi, nasprotno. Rezervati z var- stveno vlogo morajo biti v socialni in družbeni funk- ciji – za ljudi. Številni primeri iz tujine dokazujejo, da je to možno in da se celo zelo dobro obnese. Mnoge takšne rezervate sem obiskal, govoril z zaposlenimi v rezervatih in domačini ter se prepričal na lastne oči. Cele vasi in regije živijo od varstva narave. In pri nas? Kljub ogromnemu potencialu se vedemo, kot da smo država brez kakršnihkoli naravnih bogastev. Lažje boste šli na safari v Kenijo ali Tanzanijo kot na voden ogled rjavega medveda pri nas. Kje lahko denimo tuji obiskovalci Cerkniškega jezera prespijo, če pridejo k nam na večdnevne počitnice? Samo eno možnost imajo, pa gre za Cerkniško jezero; kje smo torej dru- gje? Odgovorne državne institucije bi tukaj morale narediti več v smislu spodbujanja in pomoči. Ljudem so predpisali Naturo 2000, nihče pa tem ljudem ni po- kazal, kako Naturo uporabiti za lokalni in regionalni razvoj. Zato jo žal mnogi doživljajo kot oviro, čeprav je velika priložnost. 3. Območje rezervata Ormoške lagune je antropogeno, vendar ima kljub temu posebne naravovarstvene vredno- te. Kateri cilji so z vidika zagotavljanja razvoja rezervata ključnega pomena? Nujno je treba zagotoviti oziroma ustvariti nov sis- tem dovoda vode v bazene, ker starega ni več, s tem je povezano uresničevanje varstvenih ciljev. Zagoto- viti je treba vzdrževanje in upravljanje območja. Na primer preprečevanje zaraščanja – imamo načrte za kontrolo s pašo. Podobno kot so v Naravnem rezer- vatu Škocjanski zatok istrski boškarini, bomo imeli v bazenih vodne bivole. Cilj je razvoj produktov, ki bodo omogočali samostojno in trajno funkcioniranje rezervata, da ne bili odvisni le od projektov in držav- ne pomoči. Na slednjo sicer upravičeno računamo, saj tukaj uresničujemo nacionalne in mednarodne inte- rese varstva narave. S prenosom lastništva bazenov na DOPPS je pridobila predvsem Slovenija, saj bo lah- ko na območje bazenov prišel vsakdo, tukaj pridobil znanje ali samo užival in se sprostil. In pridobile so 2: Za postavitev in vzdrževanje skupaj postavljenih petih gnezditvenih splavov za navadne čigre v lagunah smo od leta 1997 opravili 19 celodnevnih akcij, sodelovalo je 28 prostovoljcev. Na fotografiji Iris Petrovič čisti površino splavov in namešča nova zavetja za mladiče čiger. foto: Damijan Denac 3: V letu postavitve treh novih splavov za navadne čigre (2001) so v TSO v letnem poročilu namenili varstvu ptic celotno poglavje in navadna čigra je krasila sleherno stran. Varstvo narave je postal pomemben del proizvodnega procesa. 2 3