•5 -M IM!!
!lš—LJAP*
Poštnina plačana £ gotovini.
L. VM št, V a
krni
j>rii#i
(„Jutro" xn., 211 b)
Ljubliana, 14« septembra lfjl
Cena 2 Dir
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. - Telefon št 3122. 3123, 3124 8126, 3126.
fatseratni oddelek: Ljubljana, Seleo-burgova ai — Tel 3492 in 2402.
Podružnica Maribor; Aleksandrova cesta it 13. — Telefon št 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica St H. - Telefon St 190.
Podi^žnieO Jesenice: pri kolodvor« št. 1O0.
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St 42.
Podružnica Trbovlje: t hiši dr. Banov earmerja.
Ponedeljska izdaja
Pooedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej in velja po pošti preje-mana 4 Din. po raznašalcih dostavljena 5 Din mesečno.
Uredništvo:
Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefon St 3122, 3123. 3124. 3125 in 3128.
Maribor: Aleksandrova cesta 13. Telefon St 2440 (ponoči 2562).
Celje: Kocenova ul & Telefon št 190
Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifu.
Dvanajsturna revolucija v Avstriji
V noči od sobote na nedeljo so Heimwehrovci pod vodstvom dr. Pfrimerja zasedli glavne kraje zgornje Štajerske in Nižjeavstrijske ter proglasili revolucijonarno vlado - Vlada je alarmirala vojaštvo ter upor v par urah zadušila - Dr.
Pfrimer je pobegnil ostale voditelje pa so večinoma aretirali - Na Dunaju je mir
Dunaj, lj. septembra č. V pretekli noči so na gornji&i in vzhodnem štajerskem skušali člani Heimwehra izvesti državni prevrat, kar jim ,e sprva uspelo. Štajerski člani Meimwehra pod vodstvom dr. Pfrimerja so zasedli železniške postaje Murzzuschlag, Knittelfeld, Bruck a. M., Judendorf, Fohns-dorf in ostale večje kraje ob Muri. Dr. Pfrimer je odvezal prisege zvestobe republiki vse oficirje in moštvo avstrijske vojske ter pozvtd tudi uradništvo, naj se pridruži njegovemu pokretu ter prizna njegovo vlado. Že v teku noči so skušale štajerske oblasti zbrati orožništvo v ostalih krajih vzhodne štajerske, vendar pa jim to zaradi slabih zvez ni uspelo. Niti v Gradcu ni bilo toliko orožništvo, da bi ga mogli poslati v kraje, kjer je bila potreba. Dunajska vlada, ki je takoj zvedela za prevrat, je odredila potrebne ukrepe in kakor se poroča, se je avstrijski vojski že posrečilo, da je zadušila revolucionarni pokret in vzpostavila zopet red. Br. Pfrimer je baje že pobegnil v Italijo. V vsej Avstriji vlada veliko razburjenje. I no-zemci beže trumoma.
Dunaj, 13. septembra. Heimwehr, ki stoji pod vodstvom dr. Pfrimerja, je danes poskusila izvesti puč v Avstriji. Pri deželni vladi v Gradcu so davi prispele vesti iz Brucka, Knittelfelda, Leobna, Miirzuschlaga in Judenburga, da korakajo heimvvehrovske patrulje po cestab imenovanih mest. Nadaljnje vesti so javile, da namerava Heimwehr izvesti ptič ter da je
zasedla poslopja okrajnih glavarstev v Brucku. Miirzzuschlagu in Judenburgu.
Po nalogu zvezne vlade je prišlo iz Gradca in Brucka na pomoč vojaštvo, ki je Heimwehrovce spodilo iz zasedenih okrajnih glavarstev in vzpostavilo mir v teh krajih.
Do krvavih spopadov
je prišlo v Kapfenbergu. Heimwehr je z dvema strojnicama napadla tamošnji Delavski dom. Pri streljanju sta bila
dva delavca ubita, 4 pa so težko ranjeni
Dalje je prišlo do nasilstev v raznih gornještajerskih občinah. V Voitsbergu je Heimwehr aretirala socialnodemo-kratskega poslanca Elserja in tamošnje-ga socialnodemokratskega župana. — lieimwehr je nato
zasedla mostove preko Mure v Liebenau in Kreuzdorfu, kaznilnico v Metzendorfu in zapore okrajnega sodišča v Kindsbergu.
Proti poldnevu so prišle iz Gornje Avstrije vesti, da nameravajo tudi tamkaj Heimwehrovci izvesti puč in da pripravljajo vse potrebno, da bi zasedli železniško progo. Iz Linza so odposlali v ogrožene kraje vojaštvo. Popoldne so prišle vesti, da je mir tamkaj zopet vzpostavljen. Zvečer je vlada dobila poročilo, da so oddelki Heimwehra vdrli v Amtsstatten in da poskušajo zasesti progo zapadne železnice ter da hočejo vzdolž te železniške proge
prodreti proti Nižje-Avstrijskemu. Iz St Poltna je šla Heinmehrovcem nasproti brigada zvezne vojske, da ustavi njihovo prodiranje in da jih razprši. V Leobersdorfu ob južni železnici so Heimwehrovci skušali organizirati lokalen puč. Zvezna vojska je vkorakala v ta kraj ter vzpostavila mir. V Klosterneuburgu je 700 močno oboroženih Heimwehrovcev postavilo v bližini mesta taborišče ter ga je vojaško utrdilo. Ker je bilo orožništvo proti močno oboroženim Heinmehrovcem brez vsake moči, je bila konsignirana posadka v Klosterneuburgu. Napadalni oddelek zvezne vojske je sežgal taborišče, razorožil Heimwehrovce ter aretiral voditelje. Zvečer se je govorilo, da je
vlada izdala tiralico proti voditelju
Heimwehra dr. Pfrimerju in njegovemu tovarišu inž. Rauterju. Govori se, da je dr. Pfrimer že aretiran, da je pa inž. Rauter pobegnil.
Zdi se, da }e
prehitro prišlo do tega puča. Puč bi se moral izvesti, kakor doznava vaš poročevalec, šele koncem tega meseca in sicer v vseh provincah Avstrije naenkrat Dr. Pfrimer pa je prekmalu udaril, zaradi česar HeimwehrovcI na Koroškem, Solnograškem, NižjeavstriJ-skem in na Tirolskem niso stopili v akcijo in je, kakor se zdi, puč končal z neuspehom.
Dunaj, 13. septembra. 5. Socialno demokratska stranka je zahtevala od vlade, naj takoj nujno uporabi vsa sredstva državne sile, da zaduši poizkus pre-
vrata ln aretira osebe, ki so ga povzročile. Za nasprotni primer izjavlja socialno demokratska stranka s strokovnimi organizacijami vred, da si pridržujejo svobodne roke, ako se bi to ne izvršilo v najkrajšem času in da bodo uporabile vsa sredstva, ki so jim na razpolago v svrho zadušitve prevrata in vzpostavitve miru.
Vlada je odposlala vojaštvo
Vlada dr. Burescha izjavlja, da je podvzela vse potrebno, da bo prevrat še v teku dneva likvidiran. V razne kraje Zgornje Štajerske je bilo odposlanih več vojaških čet. Pristaši Heimwehra so bili iz posameznih krajev na Zgornjem štajerskem pregnani in so se zatekli v gore. V dolini okoli Linza so se Heimwehrovci zbrali v velikih skupinah oboroženi s strojnicami. Doslej ni bilo večjih spopadov. Kakor se je izvedelo, je v Kapfenbergu na Štajerskem došlo do spopada med člani Heimwehra in delavci, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, dve pa hudo ranjeni. Doznava se, da je dr. Pfrimer pobegnil v Judenburg, za njegovo trenutno bivališče pa se ne ve.
Starhemberg podpira Pfrimerja
Trdi se, da je Starhemberg izdal na-redbo, naj Heimvvehrovci sodelujejo pri poizkusu prevrata. Vlada je odredila aretacijo dr. Pfrimerja. Doznava se pa kot gotovo, da je že snoči Starhemberg pozval brigadnega poveljnika v Linzu polkovnika Weilerja, naj se vojaštvo pridruži Heimwehru. kar pa je polkovnik odbil in sporočil zadevo dunajski vladi, ki je podvzela potrebne ukrepe.
Na Dunaju mir
Na Dunaju je v ostalem popolen mir. Samo socialistični delavci so alarmirali svoj Schutzbund, ki se nahaja zbran v večjih skupinah zlasti okoli Dunaja. Dopoldanska posebna izdaja »Abeiter-zeitung« ostro očita štajerskemu deželnemu glavarju dr. Rintelenu, da ni pravočasno podvzel potrebnih ukrepov za uspešno zadušitev poizkušenega prevrata, temveč je nasprotno postopal tako, kakor da bi se hotela cela stvar s strani vlade sabotirati.
Pohod Heimwehra
Dunaj", 13. septembra, č. Ob 2. zjutraj je prejela centrala republikanskega Sohutz-bunda na Dunaju poročilo iz Brucka ob Muri, da so oboržene heimwehrovske tolpe s strojnicami odšle v pohodu v neznano smer. Takoj zp so došle vesti iz Schlad* mitza io nekaterih drugih manjših krajev na Štajerskem ter iz Judenburga io iz Kirchdorfa na Zgornjem Avstrijskem, da so Heimwehrovci zasedli te kraje. Ob 2.30 zjutraj je prejel Schutzbund brzojavno vest, da so se pri voditelju štajerskega Heimwehra dr. Pfrimerju zbrali tudi vsi ostali heimwahrovski voditelji, med njimi tudi njegov znani prijatelj Tiibor. V istem času so javljali iz Judendorfa, da &o člani Heimwehra zasedli okrajno glavarstvo. Povsod so naibiti lepaki s proglasom dr. Pfrimerja, da je prevzel oblast v svoje roke. Ob 6. zjutraj so zasedli oboroženi Hemwehrovci s strojnicami mesto in kolo* dvor Bruck ob Muri. Del Heimwehra je zasedel Fonhsdorf. Močnejši oddelek Heim-wehra je prišel tukaj v občinsko poslopje ter sporočil socialno-demokratskemu župa* nu Horvatku, da je Heimwehr preivzel obllast v svoje roke ter ga pozval, naj se 6tavi v službo nove vlade. Ker je Horva-tek to zahtevo odklonil, so ga aretirali. Ob 6. zjutraj je bil dunajski republikanski Sohutzfeund alarmiran, socialistični centralni odbor pa je zbran v permanencr. Socialni demokrati so izdali proglas, v katerem priporočajo vsem delavcem naj ohranijo najstrožjo disciplino, naj nikogar ne na-
padajo, pač pa se odločno branijo. Iz Duna* ja je odšel poseben vlak policistov na Štajersko. V teku dopoldneva sta odšla tudi iz Gradca dva posebna vlaka z vojaštvom na Zgornje Štajersko.
Mobilizacija na Dunaju
Po službeni objavi, izdani dopoldne, trdi dunajska vlada, da je vSe pripravljeno, da se vzpostavi red v nekaj urah. V Gradcu in na Dunaju vlada popolen mir. Na Dunaju je mobilizirano vse vojaštvo, ognje-gasci, policisti in orožniki pa so v pers manentni službi. Danes popoldne so se pričakovali na Dunaju komunistični izgredi, ker hočejo komunisti izkoristiti nastale pri« like v svoje namene. Dogodke pretekle n°-Či del občinstva ostro obsoja češ, da bodo škodovali v poslovnem pogledu Avstriji, d očim se drugi iz poizkugenega prevrata norčujejo in mu ne pripisujejo nobene važs nosti.
Zakaj je prlSlo do puča
Dunaj, 13. septembra, č. Ob 1.30 popoldne se je izvedelo, da ima Heimwehr Kapfen-berg še vedno v svojih rokah. O znanem voditelju ultra-radikalnega dela Heimwehra dr Pfrimerju je znano, da se je pred par dnevi pogajal s Starhembergom in da je potem izjavil, da se je z njim sporazumel. — Nekateri pravijo, da je Heimwehr izvršil prevrat po starem načrtu, drugi pa mislijo, da »o se Heimw»hrovci razburili zaradi zahteve socialističnega kongresa, naj se izvede nacionalizacija vseh podjetij, kar so hoteli na ta način s silo preprečiti.
Helmwehrovel se zopet umikajo
Dunaj, 13. septembra, č. Davi ob 9. so prišle vladne čete v Bruck ob Muri. Ob tej priliki so bili osvobojeni oni policisti, ki jih je Heimwehr njel. Na Zgornjem Avstrijskem so Heimwehrovci v nekem kraju ujeli okrajnega glavarja, vendar pa je tudi njega oprostilo vojaštvo, čim je zasedlo okrajno glavarstvo. V dobro poučenih krogih trdijo, da bo v teku dneva mir vzpostavljen po vsej Avstriji.
Dunaj, 13. septembra. 5. V Brucku ob Muri, v Kirchdorfu in vseb tamošnjih krajih kakor tudi na Dunaju je bil ob 11. dopoldne mir. Službeno javljajo, da je varnostni aparat po vsej državi na delu Iz socialno-demokratskih krogov se doznava, da je republikanski Schutzbund v strogi pripravljenosti. Razen tega se je odpeljalo z Dunaja več bataljonov policije v mnogoštevilnih avtomobilih na Štajersko. Davi ob pol 7. so odšle vojaške formacije tudi iz Gradca. Zatrjuje se, da je bil Heimwehru objavljen ultimat, po katerem se ima vdati do poldneva, vendar pa se ta vest ne potrjuje.
Pfrlmerjev proglas
Gradec, 13. septembra. Vodja štajerskih Heimwehrovcev dr. Pfrimer je izdal proglas, ki ga razširjajo Heimwehrovci in v katerem izjavlja, da bo izdal začasno ustavo in po heimwehrovskih načelih prevzel oblast v državi. Dunaj bo kot zvezna država črtan in zopet priključen Dolnji Avstriji. Dr. Pfrimer je podpisal proglas kot vodja avstrijske države in ga zaključuje z izjavo, da je v najvišji stiski pozvan za vrhovnega čuvarja avstrijskega naroda.
Položaj ob 6. zvečer
Dunaj, 13. septembra. Situacija na Gornjem Štajerskem je ob 6. zvečer približno naslednja: Okoli 1000 pučistov je zbranih nedaleč od Leobna. drugih 1000 pa v okolici Knittelfelda in pri Judenburgu. Kolodvore v Selzthalu. Grobnitzu in Liezenu so zasedli Heimwehrovci. Oddelke Heimwehra, ki so se udeležili puča. potiskajo oddelki zvezne armade med Leoben in Judenburg. Pehota koraka iz Celovca in bo najbrž že v nekaj urah stopila v akcijo Graška sar-nizija je v Brucku ob Muri izgnala Heimwehrovce in zasedla Kapfenberg. Vlada izjavlja zvečer, da upa še tekom noei popolnoma likvidirati upor.
Aretacije Heimwehrovcev
Dunaj, 13. septembra. Tekom današnjega dneva je bilo tukaj aretiranih 44 Heimweh-rovcev. Dunajski kolodvori so močno policijsko zastraženi, tudi vsa državna poslopja so strogo zastražena. Miru do sedaj niso nikjer motili.
Razkol med Heimwehrom
Dunai. 13. septembra. Nižleavstriiskl (krščansko - socijalni) Heinro ehrovci so
i/dal) oroelas. v katerem iziavliaio. da z dr. Pfrimerjevim pučem nimajo ničesar
skupnega, ga obsoiaio in bodo aktivno nastopili proti vsakemu takemu ooskusu. Istočasno dajejo svoie sile in formacije vladi na razpolago, da bi mogla čimprej vzpostaviti mir ln red.
Inomost. 13. septembra. Deželno vodstvo tirolskih Heimwehrov objavlja, da ga ie dr. Pfrimerjev puč presenetil in nima nobene zveze z njim. Obenem obžaluje, da
s takimi akcijami diskreditira ves pokret Vodstvo Doziva vse člane, nai ohranijo mirno kri.
Hitlerjevci pustili
Pfrimerja na cedilu
Dunaj, 13. septembra. Tudi narodni socialisti so danes izdali proglas, v katerem izjavljajo, da te akcije Heinvvvehra ne bodo podpirali.
Klavern konec nekrvave revolucije
Dunaj, 13. septembra. Po vesteh rt Štajerske ni do 2. popoldne nikjer došlo do spopadov med Heimwehrom in vladnimi četami. Dva bataljona iz Gradca, in Celovca sta bila poslana na sever pirott Heimwehru, ki se je umaknil iz Brucka v Leoben. V Kapfenbergu in v kopališču Ausee je še vedno mnogo formacij Heim-wehra. Na Solnograškem sploh ni bilo močnih koncentracij Heimatschutza, kakor tudi ne na Zgornjem Avstrijskem. Orožništvo je v vseh teh krajih takoj vzpostavilo normalne razmere in aretiralo večja število članov Heimwehra. Republikanskemu Schutzbundu, ki je po vsej državi v pripravljenosti, ni bilo treba stopiti v akcijo. Vlada zagotavlja, da je gospodar položaja in da bo v nekaj urah povsod zopet vzpostavljeno zakonito stanje. Mnogo članov Heimwehra je bilo aretiranih. Ponovno se trdi, da je dr. Pfrimer pobegnil v Italijo, vendar pa ta vest še ni potrjena. Na Dunaju ni bil mir nikjer kršen, toda pred vsemi javnimi poslopji stoje podvojene straže.
Zunanjepolitične posledice
Dunaj, 13. septembra. Zunanje politične posledice heimwehrovskega puča, ki pomeni brezprimerno pobalinstvo, bodo za Avstrijo najbrže zelo neugodne. Iz Ženeve že poročajo, da so se zaradi tega upora ustavila pogajanja zaradi dovolitve novega posojila za Avstrija Zvezni kancelar dr. Buresch in finančni minister dr. Redlich nameravata Jutri z letalom odpotovati v Ženevo, da bi pomirila duhove.
Proglas avstrijske vlad?
Izdajalskih poskus neodgovornih elementov se je zaradi treznosti prebivalstva na vsej črti izjalovil — Vojska in orožniStvo na strani vlade
Dunaj, 13. septembra, g. Prevratni poizkus Heimwehra se Je popolnoma izjalovil, tako da ni nobenega vzroka za kako vznemirjenje. — Zvezna vlada je izdala naslednji manifest:
Sodržavljani! V uri najtežje bede naše domovine je majhen del državljanov brez vsake odgovornosti in brez vsake vesti spravil našo avstrijsko domovino v zločinski lahkomiselnosti v položaj, iz katerega bi lahko v notranjih in v zunanjih odnošajih nastale nepregledne nevarnosti. Naloga vsega naroda, predvsem pa njegovih poklicanih voditeljev in ustavne vlade je nastopiti proti tem nevarnostim z vsemi zakonitimi sredstvi in s potrebno strogostjo ne samo vzpostaviti prekršeni pravni red, temveč tudi izvesti vse ukreje, da se hitro uduši zločinsko podjetje in da bo ponovitev takih veleizdajalskih pustolovščin za vso bodočnost onemogočena. V tej usodni uri obstoji dejstvo, da ima zvezna vlada na razpolago izkušena in zanesljiva sredstva, namreč zvezno vojsko, policijo in orožništvo, ki so popolnoma v rokah vlade in ki so kos vsem situacijam. Tudi zvezne železnice, pošta, brzojav in telefon so popolnoma izvršile svojo nalogo. Z zadovoljstvom se ugotavlja, da je bil po zaslugi zavednosti vseh državnih organov in zvestobi velikanske večine naših sodržavljanov do zakonov z ogorčenjem in gnusom odbit zločinski napad in da se je velikanska večina državljanov zbrala okoli svoje ustavne vlade. Zaradi tega je bila ta pustolovščina omejena na del zveznega ozemlja in je tudi tam ostala brez uspeha. Zvezna vlada bo zavedajoč se svoje dolžnosti takoj in po vsej strogosti zakona poklicala krivce na odgovornost
Atentat na orijentekspresni vlak
na Madžarskem
V pretekli noči so komunisti 30 km od Budimpešte pognati v zrak železniški viadtikt baš v trenutku, ko je vozil čezenj OE vlak — Lokomotiva in šest vagonov je z mostom vred padlo v 100 m globok prepad — Do sedaj 30 smrtnih žrtev — Komunisti groze z
nadaljnimi atentati
Budimpešta, 13. septembra, č. V pretekli noči ie strašen zločin razburil vso Budimpešto. Okrog 3. ponoči ]e brzo-vlak, ki }e krenil ob 2. ponoči z vzhodnega budimpeštanskega kolodvora, zle-tel v zrak pri Bia Torbagy, 30 km daleč od Budimpešte na progi proti He-gyeshak>nu. Takoj so bili odposlani štirje pomožni vlaki z železniškim osob-jem, zdravniki, bolničarji, raznimi reševalnimi pripravami in zdravili. O katastrofi smo zvedeli naslednie podrobnosti:
Na omenjenem mestu so pognali komunisti v zrak del viadukta in sicer v času, ko Je vozil preko njega brzovlak.
Viadukt vodi nad prepadom, globokim 100 metrov. Da gre za komunistični atentat ie razvidno iz listka, ki so ga atentator]] pustili v kuverti poleg kraja zločina in na katerem ]e napisano: »Ker nam kapitalistični sistem noče dati dela, si ga hočemo najti sami.«
Prav na mestu kjer se je dogodila eksplozija. Je prepad najbolj težko pristopen. Zato ]e razumljivo, da se do 10. dopoldne še ni moglo izvedeti točno število mrtvecev. Do tedaj so namreč izkopali izpod razvalin 10 trupel in 18 hudo ranjenih. Od vlaka, ki ]e imel 12 vagonov, je padlo v globino 6 vagonov
in sicer štirje potniški in dva poštna voza.
Na mesto nesreče so prvi prispefi orožniki in policisti, ki so pričeli takoj z reševanjem. Prihitelo je tudi civilno prebivalstvo iz okolice, toda zaradi velike strmine reševalno delo počasi napreduje. Iz globine se čujejo obupni klici hudo ranjenih. Iz Budimpešte je bila odposlana posebna skupina političnih detektivov, da preiščejo, v kolikor ie mogoče, okolico in ugotove. kako ie bfl atentat izvršen.
Prvo vest o atentatu je prejel par minut po eksploziji prometni uradnik v Torbagyju od čuvaja skretničarja, od-
daljenega le en km od viadukta. Ce-prav je bilo to sporočilo precej nejasno in je skretničar jecljal v prevelikem razburjenju, je uradnik takoj skočil k aparatu ter ustavil arlberški vlak, ki je pravkar prihajal na postajo in tako preprečil, da ni vozil dalje preko drugega podminiranega viadukta. Prometni uradnik je takoj sporočil dogodek na vzhodni kolodvor v Budimpešti in tako se je tukaj izvedelo za nesrečo. Ljudje so bili že zaradi tega razburjeni, ker arlberški vlak ni bil predpisno napovedan s postaje izza viadukta. Da pa je katastrofa tako ogromna, ni nihče niti slutil.
Takoj so odposlali na mesto nesreče pomožne vlake, v avtomobilih pa tudi policiste, orožnike in vojaštvo, ki so v velikem krogli obkolili mesto nesreče, dočim so vsi ostali započeli z reševalnimi deli, kolikor je bilo mogoče. V bližnjem grmovju so našli kovček iz vul-kaniziranega platna, v njem pa listek z napisom: »Mi bomo te atentate vsak mesec ponavljali; naj sprejmejo vsi na znanje, da imamo močne zaveznike in da so naši ljudje vsak na svojem mestu. Občutili boste našo moč! Ako nam ne daste dela, si ga bomo našli sami.«
Potek preiskave je pokazal, da je bil komunistični atentat izveden na prav enak način kakor atentat pri Ju-terbogu na ekspresni vlak Kassel— Berlin. To zlasti dokazuje mina, ki je bila položena na drugi viadukt. Peklenski stroj je bil postavljen pod viadukt in z električnim vodom spojen z baterijo tako da je bila žica pritrjena na tračnice. Lokomotiva prihajajočega vlaka je vzpostavila kontakt in tako povzročila eksplozijo. Pri preiskavi povzročila eksplozijo. Pri preiskavi druge bombe, ki so jo odstranili z največjo opreznostjo, so dognali, da je bila napolnjena s silno množino eksploziva, namreč z 1.5 kg ekrazita.
Eksplozija na dunajskem viaduktu je bila tako močna, da je vrglo lokomotivo s petimi vagoni vred več metrov visoko v zrak, nato pa v prepad 60 metrov globoko, nakar se je zarila skupaj z vagoni tri metre globoko v zemljo.
Pri tem so se zarili vagoni drug v dru- I atentatom. Vlak iz Arlberga je moral
cra aro in oa o otmiim	------------	__m__t_____• ,o ____ • • i v 1
gega m so s svojim rušenjem povzročili silen trušč
Drugo bombo na sosednjem viaduktu so po demontiranju izročili vojaškim oblastem v preiskavo.
V okolici treh kilometrov od kraja katastrofe kakor tudi v samem Torba-gyju je vse pokrito od posameznih koščkov železa in trsk razbitih vagonov, kosi tračnic in viadukta so posuli cel kilometer naokoli vse ceste in okolico. Prizori na bližnjem polju so strašni. Vsak hip najdejo kako odtrgano roko ali nogo, ne da bi mogli dognati, kje je truplo. Prav po teh odtrganih udih sklepajo, da je žrtev najmanj 22. — Doslej so mogli agnoscirati samo neznatno število žrtev. Med drugimi 38 letnega belgijskega inženjerja Jeanna Leopolda Renarda iz Beaumonta, ter odvetnika dr. Herzega Jakubowicza z Dunaja. V oddelku nekega spalnega vagona so našli pritisnjeno v kot truplo mlade dame v orni pyjami, a je še niso mogli agnoscirati. Po njeni prtljagi in obleki se vidi, da je pripadala elegantnemu svetu. Na čudežen način se je rešil madžarski veleposestnik baron Palffy-Daun, ki ima svoje posestvo v Biczki pri postaji, ki se nahaja takoj za Torbagyjem. Preden je vlak zavozil na viadukt, je vstal in stopil k vratom, da bi lahko čimprej na svoji postaji skočil z vlaka. Ko je vlak prispel na viadukt, je Pa'lffy začul eksplozijo in kot bivši vojni letalec se je takoj zavedel, da gre za bombo, in je skočil skozi vrata, pri čemer je dobil samo malenkostne praske. Na mestu, kjer se je pripetila eksplozija, ima proga preko viadukta vzpon, zato je vozil brzovlak le z brzino 30 km na uro. Samo to je rešilo barona Palffyja in ostalih šest vagonov, ki so se vzdržali na progi. Ce bi vlak vozil z normalno brzino, bi padlo v prepad vseh 12 vagonov, ker bi se noben izmed njih ne mogel ustaviti na viaduktu. Vso noč in danes ves dan so močne skupine policistov in orožnikov patrulirale po vsej okolici katastrofe in so tudi aretirale dve še neznani osebi, o katerih pa domnevajo, da nimata direktnih zvez z
čakati v Torbagyju 12 ur in je došel šele ob pol 12* dopoldne na budimpe-štanski vzhodni kolodvor.
Budimpešta, 13. septembra, č. Ob 11. dopoldne še ni bik) točno znano število smrtnih žrtev katastrofe pri Bia Torba-g.v. Znano je bilo do tega časa, da so našli 22 trupel pod razvalinami vlaka v globini pod viaduktom. Končno število se v teku dneva ne bo zvedelo, računajo pa, da je vsekakor nad 30 smrtnih žrtev.
Budimpešta, 13 septembra. V ponesrečenem vlaku so bili potniki večinoma iz Carigrada. Beograda. Aten. Angore. Sofije. Subotice in Bukarešte v kopališče v Ostende. v London itd. Eksplozija se je dogodila točno v času. ko se je nahajal na progi proti Dunaju OE na polovici viadukta. Vlak je imel 12 vagonov. v katerih fe bilo kakih 120 potnikov, ki so večinoma spali. Lokomotivo vlaka, poštni vagon in pet spalnih vagonov je eksplozija dvignila med silnim truščem v zrak, nakar so padli v prepad. Od preostalih šest vagonov so trije ob viseli v zraku na riaduktn. na progi pa so ostali samo trije.
Sreča v nesreči je bila. da je nasproti prihajajoči arlberški ekspresni vlak. ki je vozil z Dunaja, imel zamudo, da je 10 minut po eksploziji došel v Torbagy. kjer ga je prometni uradnik mogel pravočasno ustaf-viti. Kakor je preiskava ugotovila, je bila namreč sreča v tem. ker ni bil odposlan preko drugega viadukta, ki ie bil istotako podminiran. Le par minnt razlike jc preprečilo še večjo katastrofo.
Uradni komunike
Budimpešta, 13. septembra. AA. Po uradnem komunikeju, ki ga je danes ob 13. izdala uprava državnih železnic, znaša število žrtev 22 mrtvih in 14 ranjenih. Trupla so prepeljali v .mestno prosekturo, ranjence pa šo razmestili po budimpeštanskih bolnicah.
Železna struktura viadukta je le neznatno poškodovana. Promet med Budimpešto in Dunajem se vrši po paralelnem viaduktu, ki ni bil poškodovan. Proga bo v 24 urah očiščena. Železniško osobje, ojačeno z orožništvom, strogo pazi na to, da se nihče ne približa progi. Oblast je ukrenila vse potrebno, da izsledi atentatorje.
Astaloš drugič
remiziral z Aljehinom
Kostič je premagal francoskega mojstra dr. Tartako-werja — Pire in dr. Vidmar sta delila točki s svojima
nasprotnikoma
Bled, 13. septembra, vel. V današnjem XVI. kolu med narodnega šahovskega turnirja so se odigrale naslednje partije: Spielmann—Stoltz. Ko6tič—dr. Tartakower. dr. Aljehin—dr. Astaloš, Maroczv—dr.Vidmar, Kashdan—Colle, Bogoljubov—Niemcovič in Flohr—Pire.
Spielmann je proti Stoltzu igral dobro in dobil kmeta. Popoldne pa je popustil in mladi Šved je dobil napad, v katerem je zmagal.
Kostič in dr. Tartakower sta igrala nenavadno otvoritev. Dr. Tartakower je zelo nepazljivo igral in Kostič je dobil kmeta. Poooldne je Kostič v končnici zmagal.
Dr. Aljehin je proti dr. Astalošu igral damski gambit. Dr. Astaloš pa se je želo dobro branil in že drmoldne dosegel remis.
Maroczy in dr. Vidmar sta igrala zopet igro štirih skakačev. Partija pa je prav kmalu postala zelo mirna ter je že dopoldne končala remi6.
Kashdan je proti Co!Jeju igral zanimivo igro, ki je zgodaj prešla v končnico. To pa je Kashdan zelo dobro igral in že do* pappe zmagal.
' Io čudno je potekla partija med Bogo-ljubovom in Niemcovičem. Že pred začetkom igre je bilo nekoliko razburjenja Bos goljubov je imel bele figure in s tem tudi prvo potezo. Ob 9. uri ga še ni bilo. tudi ob 9.15 so ga še čakali. Prišel je ob 9.30 ter s tem zgubil pol ure za premišljevanje. Bo-
goljubov je začetkoma dobil dobro igro in skoraj že popolnoma dobljeno partijo. Ob 14. uri je bila partija prekinjena v poz-ciji, v kateri ni bilo dvoma, da bo Niemcovič zgubil. Popoldne se je NemcoviČ branil z vso močjo. Bogoljubov ni pazil ter je celo zašel v majhne težkoče. Partija -'e bila pre* kinjena v poziciji, ki je ugodnejša za N'em-coviča. N"i izključeno, da bo Niemcovič do« bil. vendar pa je renrs verjetr--'ši.
Flohr in Pire sta igrala zelo zanimivo partijo. Flohr je otvoril s kraljevim kmetom. Pire je za napad žrtvoval dva kme« ta. Partija je dopoldne 6 ponavljanjem potez končala rems.
Danes sta se končali tudi dve prekinjeni partiji in sicer brez vsakega boja. Kashdan in dr. Astaloš 6ta se zedinla na remi6. pri drugi partiji pa 6e je Kashdan vdal dr. Tar* takow-erju.
Stanje po XVI. kolu je naslednje: Dr. Aljehin 13 (1), Kashdan 9 (1), Bogoljubov 8 (2V Niemcovič 8 n), dr. V-7 in pol (2), Spielmann 7 in pol (1), Flohr, Kostič 7 in pol, dr. Astaloš, Mar<>czy, Stoltz 7, Colle 6 in pol, dr. Tartak0wer 6 (1), Pire 5 in pol (1).
V jutrišnjem XVII. kolu se bodo odigrale naslednje partije: FlohT—Spielmann, Prc— Bogoljubov. Niemcovič—Kashdan, Colle— Maroczv, dr. Vidmar—dr. Aljehin. dr. Astaloš—Kostič, dr. Tartakower—Stoltz.
Fo zaključku prve polovice turnirja na Bledu
Tabor narodnih borcev v Laškem
Lepo uspela skupščina naše delavne narodnoobrambne organizacij-!
Družbe sv. Cirila in Metoda
Laško, 13. seDtembra.
Eno naših najmlaiših mest. letovišče Laško ob Savinji, ie danes soreiemalo v svoji sredi številne delegate delavne narodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda. V Laškem se je ob priliki 40-letnice obstoia Dodružnice CMD vršila XLII. redna velika skupščina CMD, ki :e potekla izredno svečano in v najlepšem redu. Delegate. ki so prišli v izredno velikem številu od vsepovsod, od severa in iuga. zlasti v velikem številu Da od naše ogrožene meie. ie pozdravil na postaji predsednik nodružnice c. Ivan Cetina. ki se ie zahvali! za nadvse časten ooset. omenjaioč obenem tudi slavje 40-letnice nodružnice. nakar so se delegati podali s perona nroti noslopiu termalnesra kopališča. kjer so iih na potu oričakali sokolska mladina in Sokoli v kroju. Pod slavolokom je nrvomestnika CMD in ostale d°'~~ate nagovorila mala Sokolica Brinarieva. ki i;m ie želela dobrodošlico in obljubila, da bo tudi mladina znala braniti narodne ideale in bo Dosnemala v delu stare borce, ki so znali vedno in Dovsod braniti našo zemljo in našega človeka. Po tem Dozdravu so odšli delegati do poslopja radiotermal-nega kooališča. kjer se je pred redno skupščino vršila zaupna seja odbora ;n delegatov. Po končani seji so se zbrali vsi delegati in delegatke v veliki leni dvorani kopališča. kjer ie kmalu no 11. otvoril zbor nrvomestnik dr. Rado Kušei.
O. nrvomestnik ie v Drvi vrsti nezdravi! pomočnika bana g. dr. Pirkmaier.ia. za-stonnika ljubljanskega žuoana občinskega svetnika g. Likozaria. sreskega načelnika g. Ludovika Pinkavo. Dredstoinika sodišča v Laškem g. dr. Pernata, laškega žuoana g. dr. Roša. zastopnika Sokola kraljevine Jugoslavije brata Smertnik.a iz Celja, dalje stare narodne borce g. dr. Hra-šovca iz Celja, nadzornika g. Potoč";ka. go. Svetkovo. go. Šentiurčevo in go. Bevkovo in vse dame. ki so si stekle zasluge za družbo, nanosled vse številne delegate, zlasti \t obmejnih krajev. Za tem ie e. predsednik obrazložil oomen in delovan?e družbe nred prevratom in ugotovil potre-bo obstoia CMD do Drevratu. V sedanjih razmerah se nudi vsepovsod na narodno-obrambnem ooliu vedno več dela. V Dre-teklem letu ie delovalo 88 oodružnic. to ie 5 več kakor v letu 1929.
V nadaljniem govoru se ie g. orvomest-nik spominjal vseh v preteklem letu umrlih članov, zlasti oa predsednika Notajske zbornice in Dredsednika CMD notarja g. Aleksandra Hudovernika. katerih soomin so navzoči počastili s trikratnim vzklikom: Slava! Zatem ie g. nrvomestnik apelira! na članstvo, da se še vneteie posveti delova-niu za družbo in naš narod, in ie zaključi! govor z besedami: »Omogočite družbi. da razširi svoie delo. kaiti no niei pomaga nailažie vsak izmed nas onim našim bratom in sestram, ki so pomoči naiboii notrebni.
Skupščino so nato oozdravili župan z. dr Roš. želeč vsem udeležencem naiDri-srčne;šo dobrodošlico pomočnik b?"a g. dr. Pirkmajer. kj se ie prisrčno zahvali! za pozdrav, obenem Da naglašal Dotrebo. da se oritegne k delu v družbi tudi mladina. tako akademska kakor srednješolska, brat Smertnik v imenu Sokola, ki ie ome-nia! skupno borbo Sokola in CMD za :n-terese našega naroda, g. Likozar kot zastopnik liublianske mestne občine, profesor z. dr. Božič v imenu Kluba koroških Slovencev, ki ie omenjal cilje te organiza-
cije. ki so DODolnoma blizu ciljem CMD. in šolski nadzornik z. Potočnik, ki ie naglašal ootrebo. da se vceDlia mladini še večja ljubezen do rodne grude, kar ie naloga učitelistva. ki nai dela oo programu CMD v blagor naše lene države.
Prvomestnik g. dr. Kušej je nato prečital besedilo vdanostne brzojavke, ki se je odposlala z zbora Nj. Vel. kralju Zatem je prečital pozdravne brzojavke skupščini, ki so jih poslali minister za gradbe dr. Albert Kramer, ljubljanski župan dr. Dinko Puc, odbornik dr. Dereanl in podružnice z Jesenic. Črnomlja in Kočevja.
Lepe besede na skupščino je naslovil nato zastopnik akademske mladine akademik g. Ivo Brnčič; za njim pa je izpre-govoril še zastopnik srednješolske omla-dine g. Tugomer Prekoršek.
Tajniško poročilo je podal g. inž. Janko Mačkovšek, ki je izvajal: Martirij, ki ga prenaša del našega naroda ob razvalinah svojih narodnih domov, v požganih bivališčih naših kmetov, ob razpuščenih prosvetnih društvih, ob uničenem narodnem šolstvu, ob razbiti zadružni in narodni organizaciji, z nasilno potujčenimi krstnimi in rodbinskimi imeni, ob uničenem svojem časopisju in izrinjevanju iz cerkve in ob poslovanju izrednega tribunala— ta martirij je tolikšen, da ni besede, s katero bi mogli izraziti svoja čustva ob mislih na to trpljenje. Oddolžimo se jim le z vzklikom, ki prihaja z globočine srca: »Slava jim!« V teku zadnjega leta smo doživeli nov zanimiv pojav glede manjšinskega
šolstva v Jugoslaviji. 2e do sedaj dobro razvito nemško manjšinjsko šolstvo je doseglo novo okrepitev. Najnovejše zadevne odredbe se zlorabljajo. Če se hoče nekdanje odpadništvo ponovno organizirati in če se za nemške šolske akcije lovijo slovenski otroci in se starši teh otrok z neresničnimi navedbami spravljajo v zmoto in se celo zlorablja njihova gospodarska odvisnost, je treba takemu postopanju napraviti brezobziren konec.
Blagajniško poročilo je podal namesto odsotnega dr. Janka Kersnika g. prvomestnik in je razvidno iz tega ugodno' finančno stanje družbe. Istotako je podal prvomestnik poročilo nadzorništva s tem, da je prečital pismo nadzornika g. dr. Ravniharja, ki predlaga odboru razrešnico, delovanju pisarne CMD pa še posebno pohvalo.
Pri volitvah 5 članov v družbeno vodstvo so bili izvoljeni naslednji člani: gg. dr. Ernest Dereani, inž. Janko Mačkovšek, Ivan Prekoršek in Miro Senekovič. Namesto umrlega g. Aleksandra Hudovernika je bil izvoljen g. Fran Jamšek. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: gg. dr. Vladimir Ravnihar, Matija Rode. Albert Sič, Martin Majcen in Evgen Lovšin, v razsodišče pa gg. Matija Marinček Franc Pahernik, dr. Fran Tekavčič, dr. Janko Tekavčič, dr. Janko Žirovnik in dr. Lasič. Za tem je bil soglasno sprejet proračun za leto 1931., nakar so pri slučajnostih posegli v debato gg. dr. Lasič. Ivan Prekoršek, g. Anton Verbič in nekateri drugi, nakar je bila lepo uspela skupščina zaključena.
Vode so zopet upadle
Velike poplave pri Kranju — Smrtna žrtev naraslega potoka — Včeraj so spričo lepega vremena začele vode
zopet padati
Ljubljana, 13. septembra.
Nalivi so po vsej dravski banovini povzročili večje in manjše poplave. Sava je z Gorenjskega pritekla močno narasla; od Zaloga dalje pa je z Ljubljanico združena prestopila bregove in poplavila obrežna polja od Zaloga do Hrastnika proti Zidanemu mostu, f<jer je dobila nov močan dotok Sa» vinje. Od Zidanega mosta dalje je drvela Sava proti Brežicam v nezadržnem naletu in je na vsej svoji poti povzročila mnogo š>kode. Vsa sreča je, da je današnja nedelja prinesla zopet lepo vreme in so vode za» čele padati.
.
Kranl. 13. septembra.
Nalivi zadnjih dni po vse? Gorenjski so Dovzročili. da sta naši reki Kokra in Sava z vsemi nritoki vred močno narasli in delno DrestODiii bregove. Naihuiša nevihta ie divjala v noči od Detka na soboto. V soboto ziutrai sta Sava in Kokra nosili s seboi velike hlode. Po Kokri ie nlaval del mostu in polno drug? navlake, kar ie pričalo, da ie bil v gorniih delih silen vihar. Naiboii sta bili zaradi poplave nrizadeti in poškodovani cesti Kranj - Jezersko in Krani -Cerklie.
Kakih 300 metrov od znane Povšnarieve gostilne se ie na dveh kraiih zaradi nalivov sesedla zemlia in cesta ie bila tako močno poškodovana, da so io morali včerai za avtomobilski promet zaoreti. Danes dopoldne so nrebivalci cesto toliko PODrav-li. da ie bil promet zopet motroč.
Pred nekai dnevi ie odnesla voda blizu Krania iez Mavrieve elektrarne, v noči od Detka na soboto Da ie ogromna množi-
na vode zooet pridrla in odnesla še en del jezu.
Blizu Komende ie včeraj obtičal sredi najhujšega naliva in zaradi hudournika s hriba avtobus, ki vozi na Drogi Jezersko-Krani. Samo požrtvovalnosti vaščanov se ?e zahvaliti, da so avtobus rešili Dred katastrofo.
_ Silni nalivi so ža! zahtevali tudi človeško žrtev. Ob ootoku Reki ima svoi m:in posestnik Anton Osel. V soboto ie narasli Dotok ogražal niegov mlin in zatvornico in da oboie reši Pred katastrofo, ie odšel k zatvornici. da io odpre. Pod nogami se mu ie prelomil tram in Dadel ie v vodo. ki ga ie nesla proti CerkJjam. kier so ooz-neie potegnili niegovo truplo iz vode.
Danes poooldne so se vršile strelske vaje na strelišču kraniske strelske družine. Udeleži! se iih ie tudi uradnik »Jugo-češke« Gutler. ki se ie avtomobilom odpeljal tia. Pot ga ie vodila mimo Save. ki ie zelo narasla. Avtomobil ie obstal v vodi. vendar so ra pozneje s konii izvlekli. Ko se ie Gutler oozneie vračal, ie avto zopet obstal v vodi to pot ga Da niso mogli več izvleči in so z a morali pustiti v narasli Savi. Če bo voda še narasla. DOtem ie avtomobil izgublien.
Pouk živih jezikov (nemščine, francoščine, angleščine, Španščine, italijanščine) v tečajih in za posameznike. Poučujejo kvalificirane učne moči Prijave se sprejemajo dnevno od 18 do 19. Beethovnova ulica 7, pritličje. — Prof. S. J. Guinot-Jeras.
Bled, 11. septembra. Preteklo sredo je bila končana prva polovica velikega turnirja na Bledu. Pomemben turnir leži z njo že pred nami. Cel turnir. Vsak izmed štirinajstih mojstrov je igral že z vsakim drugim svojo partijo.
Blejska prireditev je zasnovana v velikem stilu, še en cel tak turnir bo tvoril njen drugi del. še enkrat bo vsak igral z vsakim svojo partijo. To pot pa z zamenjanimi figurami. Kdor je imel v prvem turnirju bele, bo dmel v drugem črne.
Lajiki si predstavljajo, da morata dva tako slična turnirja končati slično. Podvojil bo preprosto rezultate, točke v tabeli in domišljeval si bo, da že ima končno sliko velikega dvokolnega turnirja v rokah. Videli boste, da ne bo tako. Videli boste, da ima razpoloženje igralcev velik pomen, da premostuje uspešno malenkostne razlike med silami veliko mojstrov. Videli boste, kako važno je igralcem nuditi priliko. da igrajo z'belimi in s črnima figurami.
Zato je vendarle zanimivo, ogledati si natančneje prvi sedaj končani turnir, prvo samostojno polovico blejskega veleturnirja, turnir, ki bi že sam zase imel v šahovski zgodovini velik pomen. Saj je združeval skoro tri tedne najmočnejše igralce sveta. Z malenkostnimi izjemami.
Prav za prav preteklo sredo prvi turnir prvi turnus blejskega veleturnirja še ni bi! popolnoma končan. Dve partiji sta ob-viselL čakati bi morali tedaj še do prihodnjega torka. Takrat prideta po turnirskem redu te dve igri zopet na vrsto. Toda vidi se mi, da so z vso pravico že danes lahko govorim.
Od onih dveh nedokončanih partij je pred vsem prva, ki sta jo 'igrala Bogoljubov in Astaloš, že zaključena. V prekinjeni poziciji je imel Bogoljubov tako imenovani večni šah v rokah. Njegova lama ie lah>o nadlegovala nasprotnikovega kralja s šahi brez prestanka v vsaki potezi, ki bi še prišla. v vsa »saeculal, saeculorum«. Bogoljubov pa druge pametne možnosti ni imeL Pa je Astalošu povedal, da stojita pred »večnostjo«. Seveda sta se takoj zmirila in zedinila na remis.
Prekinjena partija Kashdan-Tartakower je za Američana izgubljena Tako gotovo in neizprosno izgubljena, da sem jo kar zapisal ▼ tabelo. Pa mislim, da sem storil vse. kar sem smel in moral ln zato bom govoril o prvem delu blejskega turnirja, kakor d a ga imam res že celega pred seboj.
Na prvem mestu vidimo svetovnega mojstra dr. Aljehina z 11 in pol točke. Tako se tudi spodobi boste rekli, saj je prvi na svetu. V redu! Toda. ali se spodobi, da ima 4 točke več kakor najbližji njegov konkurent? Po trinajstih partijah? Je li v redu. da je dosegel skoro 90 odst vseh možnih točk v takem turnirju?
Običajno ima prvi zmagovalec v mednarodnih turnirjih približno 75 odst. vseh možnih točk. Primeri se. da zadostuie manj Seveda doseže včasih tudi več. Toda 88 odstotkov? To Je mnogo, zelo mnogo. Tem več je to. ker turnir nima slabih Igralcev, tako imenovanih »sigurnih točk«.
Res je. da na Bledu vsi velemojstri, ampak res vsi, igrajo zelo medlo. Res je. da je Aljehin Imel dokaj sreče. Rešil Je Izgubljene partije proti Astalošu, proti Kashdanu. Vkljub vsemu temu pa je niegov uspeh vpndarle ogromen Samo enkrat je dr. La-sker dosegel več. V pariškem turnirju leta 1900. Tisti turnir pa ni bil tako močan, kakor je naš blejski.
Ni verjetno, da bo Aljehin v drugi polovici našega veleturnirja ponovil svoj uspeh Verjetno pa tudi ni. da bi ga v drugem delu veleturnirja še kdo vjel. Nihče ne more premostiti tistih štirih točk, ki tvorijo svetovnemu prvaku na Bledu nrestol. Aljehin je že odnesel prvo nagrado.
To dejstvo iemlje seveda naši prireditvi velik del sportnesa čara Nihče se prav za prav ne zanima več ia prvo nagrado. Aljehin igra sedal tako relfoč hors ccncours Aljehin je na Bledu kasta zase Moeoče tu-d! snloh v šahovskem svetu Ni izključeno.
Tem zanimivejša pa Je in bo na Bledu borba za drugo nasrado. za nadaljnjih net nazrad soloh Ta borba Je bila do sedaj Izredno trda. nenavadno žilava Pozabimo tedal na Aljehina in mislimo si. da res igra •izv°n konkurence Na drugem mestu najdemo mladega
Američana Kashdan a s 7 in pol točke. Dosegel je tedaj okroglo 58 odstotkov vseh možnih točk. To je malo, za drugo nagrado izredno malo. Zato pa je Kasffdanovo mesto zelo ogroženo. Pol točke za njim stoji cela četvorica: Bogoljubov. Flohr, Spielmann in Vidmar Vsi štirje imajo 7 točk.
če bi v sredo že bil turn-ir končan, bi Koshdan odnesel drugo nagrado, Bogoljubov Flohr, Spielmann in Vidmar pa vsak četrtino vsote nadaljnjih štirih nagrad. Veliki mojstri kakor Njemcovič in Tartakovrer bi odšli brez nagrade. Da, tako bi bilo. Mladiča Kashdan in Flohr sta jih izpodrinila.
Bomo videli, če bo tako ostalo. Njemcovič se ne da izločiti, že se je pririnil na sedmo mesto. Tam je ob koncu prve polovice stal s 6 in pol točke. Pol točke samo pa je v obljubljeni deželi. Kaj res mislite, da je ne bo našel?
Pa saj imajo teoretično še vsi igralci dobre šanse na nagrade, šest igralcev je imelo 5 in pol točke. Do drugega mesta sta vsem manjkali dve točki. To vendar ni tako hudo. Vsi še upajo, vsi še lahko upajo.
Da je naš Pire s 4 in pol točke ostal na zadnjem mestu, nam seveda ni prav. Zaslužil je več. še vedno sem prepričan, da se bo popravil. Pa saj se popravlja, vidno popravlja. Zadnja kola je že dokaj bolje igral. Ko bo popolnoma premaga! depresijo, se bo pognal navzgor. Mislim, da dobro prorokujem. Simpatičnemu mlademu, zelo nadarjenemu našemu mojstru moramo želeti uspeha.
Ni odveč, če si ogledamo tudi vrstni red jugoslovenskih mojstrov. Dosegli so: Vidmar 7, Astaloš in Kostič 5 in pol, Pire 4 in pol točke. Vidi se mi, da so vsi štirje dosegli premalo. Vsi štirje niso v najboljši formi.
Preteklo sredo, ko smo igrali zadnje kolo prve polovice našega veleturnirja, smo menda vsi čutili, da zaključujemo turnir. Poznalo se je v igri. V zadnjem kolu se rade dogajajo neverjetne reči. Razburjenje jih prinaša. Pa so se tudi to pot primerile dve, lajiku nepojmljive stvarice.
Prva v Pirčevi partiji. Naš nervozni mojster je slabo stal. Pa se je energično poskušal rešiti. Ni mnogo manjkalo do uspeha Toda kaj se primeri? Pire prezre mat v eni potezi, čisto preprost mat, ki mu ga je Colle dal s trdnjavo na prvi liniji. Kako je to mogoče? Kajne, kako je to mogoče! živci!
Druga komična, tudi neverjetna reč se je primerila velikemu Bogoljubovu. Kmeta je imel več v končnici dam z Astalošem. Pa ga je žrtvoval, ker je mislil, da bo nasprotniku dal mat v dveh potezah. Ta mat je celo napovedal, glasno in razločno. Profesor iz Sarajeva se je seveda močno prestrašil. Potem pa je mat prav preprosto ubranil in partija Je tekla naprej. Kaj pravite? Neverjetno! živci so huda reč. če ne verjamete, pa si Jih pridite pogledat Vse-dite se maio k Njemcovičevl partiji in zadovoljni boste.	Dr. Milan Vidmar.
Sreča v avtomobilski nesreči
Kranj, 13. septembra. Snoči sta se peljala sfcozi Kranj v elegantni limuzini, last ljubljanskega avtotak-sija Mihe S., dva starejša gospoda na Bled. Davi se je vsa družba precej vesela vračala proti Ljubljani. Ko je avtomobil privozil pred omenjeno tovarno, se mu je pripeljal nasproti ndki ljubljanski avto. Šofer S. je nagšlo okrenil na desno, ker pa volana ni imel preveč v oblasti. 6e je nenadoma znašel v obcestnem jarku. Naglo je zagrabil za krmilo in ga okrenil na nasprotno stran. Posledica je bila. da je avto preko ceste švignil na levo stran, se zvrnil v levi jarek ob cesti in pokopal vso družbo pod 6©boj.
Avtomobil se je precej razbil, streha je uničena, razbite so šipe in precej je trpela vsa karoserija, dočim so veseljaki s šofer« jem vred ostali nenoškodovani. škoda znaša okrog 20.000 Din. šofer je v kratkem razgovoru s kranjskimi orožniki 6večano zatrjeval, da je nasprotni avtomobilist kriv nesreče. Nato je sedel za volan avto« mobila. ki so ga bili izvlekli na cesto in katerega motor je ostal nepoškodovan. Odpeljal se je proti Ljubljani, dočim sta oba gosnoda iz Ljubljane zaradi večje sigurnost? sedla na vlak in se odpeljala v Ljub. ljano.
Lep prosvetni praznik v Preski
Otvoritev nove moderno zgrajene osnovne šole
Medvede, 13. septembra.
Dane« dopoldne Je bila t Preski s slovesno otvoritvijo izročena svojemu namenu novozgrajena osnovna šola. S tem je temeljno prosvetno delo v medvodski občini storilo velik korak naprej v razvoju sodobnega šolstva. Novo, moderno 4n vsem predpisom ustrezajoče šolsko poslopje je najboljše jamstvo, da se bodo pri šolski mladini že doslej doseženi dobri uspehi še z bolj šali, tako da nova šola svojim sosedom ne bo le vzgled v pogledu svoje lepe zunanjosti, temveč še vse bolj zaradi svojega vzornega delovanja. Saj bo nova šola najlepša vzpodbuda dn opomin k marljivosti učencem kakor tndi uČSteljstvu. Bremena, ki si jih je z gradnjo šolskega poslopja naprtila občina, pa bodo rodila zlate sadove prosvetnega in kulturnega razvoja Medvod, ki stopajo z današnjim dnem v krog najnaprednejših slovenskih občin.
Novo šolsko poslopje stoji nekaj minut ©1 glavne ceste in kolodvora v Medvodah v vasi Preski. Prostor je na vzvišenem prostoru in kraljuje šola daleč po vsej Savski dolini od Sorskega polja proti Mednemu, šmarni gori in dalje do zasavskega hribovja. Proti severu je najlepši razgled na Kamniške planine, proti zapadn pa se vzdigujejo pobočja Polhovgrajskih dolom! tov. Lepšega prostora za šolo res ni bilo mogoče izbrati.
V	poslopju so v visokem pritličju in pridem nadstropju po tri velike !n svetle učil irrce z novo opremo, nadalje konferenčna soba, pisarna upravitelja, sobe za učila in v vsakem nadstropja ločena, higijenično ■urejena stranišča Vse učilnice in drugi prostori imajo dohod iz prostornih, vzdolž T-sega poslopja tekočih hodnikov. Na hodnikih je napeljan vodovod z zavarovanimi umivalnicami Vsi prostori so tudi zadostno opremljeni z električno razsvetljavo, ki jo napaja tok iz kranjske elektrarne. V pri-zemlju so poleg shramb dn kleti pripravljeni prostori za gospodinjsko šolo. V severnem traktu so s posebnim stopniščem in vhodom ločeno stanovanje upravitelja in sobe za učiteljstvo. Ves šolski prostor je zagrajen z lično ograjo, sadni in ze-ilenjadni vrt pa sta zavarovana z nizkim betonskim zidom. Na vrtu sta tudi dve topli gredi, tako da bo učencem omogočen tudi koristen pouk o vrtnarstvu in sadjarstvu.
V	visokem podstrešju pa Je kasneje po potrebi mogoče opremiti stanovanjske ali učne prostore.
Stavbo je zidala ljubljanska tvrdka Miroslav Zupan kar najsolidneje io je bilo pred tremi dnevi pri kolavdaciji soglasno mnenje vseh izvedencev, da je to ena naj-•vzornejših, lepih in z misel no zidanih šolskih poslopij v banovini
*
Slovesna otvoritev se je pričela z mašo ob 10., po kateri je bil v sprevodu obhod skozi vas. V sprevodu so bili vsa šolska mladina z upraviteljem in učiteljstvom, zastopniki oblastev, občinski odbor z županom, orožniki, gasilci, Sokoli v kroju, narodne noše in drugo občinstvo. Zbrala so se pred šolo, ki je bila vsa okrašena z zastavami, okrog nje pa so bil-1 postavljeni okrašeni mlaji.
Vse zbrane je pozdravil župan g. šušter-šič Ivan, med njimi zastopnika bana banovinskega nadzornika g. Andreja Rapeta, sreskega poglavarja g. Andrejko, nadzornika g. štruklja, gradbenega vodjo g. inž. škofa, graditelja g. Miroslava Zupana, domačo duhovščino in učiteljstvo sosednih šol, nato pa je šolska mladina skupno z Bčiteljstvom zapela državno himno.
Gradbeni nadzornik g. inž. škof je teročil ključe dovršene stavbe g. županu, ta pa upravitelju g. Kržišniku, katerega je prosil, naj tudi v novem poslopju vzgaja mladino z isto ljubeznijo kakor v starem.
Domači g. župnik je pojasni pomen bla soslovitve in opravil obrede ob asistenci dvf-h duhovnikov.
Banovinski nadzornik g. Rape je ▼ za stopstvu g. bana, ki je bil zadržan, Sestala! k napredku občine; prav tako je izročil čestitke prosvetnega šefa g. Mazija Nato je nadaljeval:
»Otvorjeno je torej m blagoslovljeno svetišče, ki ste ga še nedavno zasanjali v vaših srcih. Ta dom vas vseh skupaj je še l>rav p>osebno tvoj, ljuba mladina.
Ljubezen tvojih staršev ga je zidala, ona ljubezen, ki ne pozna mej. ona materinska in očetovska ljubezen, ki ne išče povračila., ker je sveta, ker je nesebična kakor nobena druga.
Življenje je sicer hudo in hude so žrtve, ki ste jih položili na oltar tega domu.
Mnoga znojna kaplja je obvisela na tem oltarju, dnogo truda, samozatajevanja in trpljenja krasi ta novi dom.
In vse to je tem večji, tem lepši dokaz vaše ljubezni do otrok. Zato pa ta novi dom danes blesti v toliko večjem sijaju, saj ga obžarja ljubezen.
Pa še nekaj krasi ta lepi dom ia upam, j da ga bo krasilo vedno. Vidi se mi, kakor da bi objemal vso to lepo stavbo svetal ogenj — ogenj, ki trm je ime hvaležnost otrok.
Resnično, ljuba mladina, tebi je posvečen ta dom, tebi je zidam. Glej zato, da bo ljubezni staršev najlepša zahvala tvoja vztrajna pridnost, ki ti jo daj Bog v obilni meri.
Starši naj bodo kdaj nate ponosni. Sola naj ti bo drugi doni, ki bo gojil v tebi dvoje velikih, dvoje lepih sil:
krepost telesa in duha. lepoto duše tn srca.
Ob tefc lepili lastnostih, ljubi otroci, boste vredni in vrli državljani in boste v čast narodu in domovini.
lin vi Preščani! Kaj ne, danes gledate s ponosom na to delo svojega pravega razumevanja za vzgojo in pouk. Bodi Vam to poslopje vedno v ponos, bodi vedno znamenje vaše lepe ljubezni do mladine.
Gospod upravitelj! Prejeli ste danes ključe tega svetišča. Bodite mu veren in zvest čuvar! Prav nič ne dvomim, da to tudi boste prav kakor doslej.
In vi učitelji te šole! Iz kamena boste delali kruh. Reči hočem, v nepopisane otroške duše boste sadili sadike plemenitosti, lepote in dobrote. Kot blagotvoren studenec naj se pretaka vaše delo v vso okolico tudi izven štirih sten, da bo tudi po Vašem delu blagoslovljen ta novi dom.
Naj končam z besedami, ki sem jih zapisal ob neki podobni priliki:
Na) ta današnji blagoslov razlije se čez novi krov, da v njem bo rasla, v njem bo klila za čast rodu in doma sila!
Kot načelnik ljubljanskega okraja je g. Andrejka iskreno čestital medvodski občini ln vsem, ki so pomagali, da se je dvignila ta krasna stavba Za šolo, k! je najbolj premišljeno ln smotreno zidana, je Izrazil vse priznanje županu, občini, gradbenemu odboru in graditelju; >Naj bo ta 6tavba vzor za druge, trdnjava dobrote, lepote tn plemenitosti v zarji svobodne Jugoslavije.«
šolski mladini, ki j« dobila z novo šok) najlepše darilo, pa je čestital nadzornik g. štrukelj.
Govoril je še upravitelj g. Kržišnik, ki je omenil, da je šolska mladina sreča, radost, up in bodočnost naroda, zato ni zanjo nobena žrtev prevelika.
šolar Trampuž se je v imenu otrok vsem prav pogumno zahvalil ln obljubil, da se bodo v lepih prostorih radi učili, da bodo v veselje staršem in učiteljem, domovini pa v čast in ponos.
Vršila se je kratka slavnostna seja občinskega odbora in je bila Nj. VeL kralju Aleksandru odposlana udanostna brzojavka.
Občina je pogostila vse učence, povabljenim gostom pa je priredila banket, ki ga je okusno pripravila tvrdka Slamič.
Naj uspeva nova šola po geslu, ki stoji na njej: Jugosloven bodi vedno zaveden, da domovine sin boš vreden!
Mariborski nedeljski dogodki
Noč groze
v Savinjski dolini
Naraščala je Savinja In zopet Je zločinski požigalec zanetil požar pri Gomilskem — Zgorel Je Košeninov kozolec na Dragopolju
Maribor, 13. seotembra.
Po viharnem nalivu v soboto le bilo davi še nemirno vreme, ki ni obeta!-* ničesar dobrega. Naenkrat oa se je nebo zjasnilo in popoldne ni bilo videti niti najmanjšega oblačka. Nočna nevihta je na vrtovih napravila prav vidno škodo. Kot ostanek prošlih jutranjih ur. ie ostala močno kalna
Drava, ki le nrecel narastla
in je nosila s seboj cela debla. Danes le bila orva nedelja, ko ni bilo videti na Dravi niti kooalcev. niti čolnarjev.
Popoldansko zanimanje ie bila vsekakor napovedana motociklistična dirka na Tez-nu. Zaradi silnega deževja oa se ie arena tako zmehčala, da so morali dirko v zadnjem hipu odpovedati iz varnostnih oz i rov. V prvih popoldanskih urah je Tržaška cesta neverjetno oživela. Po njej so švigali motociklisti. avtomobili in avtobusi pločniki oa so bili polni občinstva. Okrog 15. po prvem treningu se le izvedelo, da se dirka zaradi oolzkeea terena ne bo vršila. kar so mnoštevilni posetniki spreieli z mešanimi čustvi na znanie.
Policijska kronika
nedelje vsebuje dve aretaciji. 12 prijav in 5 poročil. Krošniar Josin Bibič se je pregrešil proti predpisom o prodaji. Franc Hubman je moral v policijske zapore zaradi poteouštva. Od 12 prijav se iih tiče osem raznih prometnih grešnikov, dveh
ljubiteljev tuje lastnine in dveh pretepa-čev.
Prav značilna za današnjo policijsko kroniko ie ugotovitev, da v časa od sobote na nedelio ni bil zaprt niti prijavljen
noben razzraiač.
kar je v vrsti letošnjih nedeljskih kronik osamljen pojav.
Kronika nezgod
izkazuje naslednje težje primere: V Ko-nrivniku pri Franra ie bal od neznanih ljudi napaden 22-letni posestnikov sin Fran Maroh. Vinjeni ponočnjaki so ga brez povoda napadli s koli ter ga tako zdelali, da ie dobil na glavi in oo vsem telesu opasne poškodbe. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Orožniki v Račah so napadalcem že na sledu. — V delavnici državnih železnic je prišel med delom 36-letni kotlar Josip Rozman tako nesrečno med jertne-nie stroia. da mu je zlomilo levo nogo. Ponesrečenca so prepeljali z reševalnim avtomobilom v splošno bolnico. — Pri Sv. Petru nižje Maribora je nadel s hruške 56-letni posestnik Franc Rankovec. Odlomila se mu ie veia in starec si je zlomil levo nogo. Tudi njega so prepeljali v bolnico. V tekstilni tvornici Hutter isi drug v Meliu ie stroi odtrga! 40-letni deiavki Heleni Epihovi kazalec desne roke in ji rani! tudi druge prste. Enaka nezgoda je zadela 19-letno Matildo Kristlievo v tekstilni tvornici Doktor in drug na Ruški cesti. Obe nonesrečenki so oddali v bolnico.
Z dinamitom nad ribe
Groblja, 13. septembra. Kakor da se je vse zavezalo proti dolini! Ves dman nalivi z nevihtami in točo. Iz vseh krajev so prihajale popoldne vesti, da Savinja s potoki grozeče narašča. Ko je legal mrak na zemljo, je že pričela Savinja prestopati visoke nasipe in trgati obrežja. Pod grobelj-skim mostom je utrgala za 50 m nasipa na šempeterski strani in so se pričele valiti umazane vodne mase po travnikih in njivah vse pokončujoč in opusto-šujoč proti Rojam in dalje proti Vrbju. Preplašeni kmetje so reševali pohištvo in drobno živino na podstrešja in s strahom in žalostjo v srcu gledali, kako uničuje neutolažljiv vodni element trud njihovega dolgoletnega dela. Strahotno je hrumelo valovje v temni noči in kratilo počitek tudi neprizadetim, — kar je buknila pri Gomilskem spet ogromna bakla proti nebu.
Žalski gasilci so bili baš pri slavnostnem obhodu na predvečer zlatega jubileja svojega gasilskega društva. Takoj so pustili slavje in so hiteli na požarišče Od vseh strani se je mešal v bobnenja razsrjenih valov turobni glas gasilskega roga.
Kmalu po deveti uri je nastal požar v Košeninovem kozolcu na Dragopolju pri Gomilski in je bila skoraj nova stavba v kratkem času žrtev plamena. Skupnim naporom številnih gasilskih društev se je posrečilo obvarovati drugi kozolec, novo gospodarsko poslopje in hišo g. Košenine, ki ga udarja nesreča za nesrečo. V teku zadnjih treh let mu je zlobna roka zanetila že tretjič da mu je dvakrat pogorelo gospodarsko poslopje. Enkrat je porezal neizsleden zločinec jezike trem njegovim konjem.
Silna razburjenost se vedno bolj širi po dolini in si ljudstvo pred prazniki in nedeljami sploh ne upa več v posteljo. Gasilna društva so v teh večerih v stalni pripravljenosti. Kljub aretacijam nekih osumljencev mora biti besni zločinec še vedno med nami. Vse kaže, da imamo opravka s posebne vrste verskim blaznežem, ki hoče v svoji bolni domišljiji menda počastiti predvečer vsake nedelje in praznika. Vse ljudstvo, zlasti gasilstvo, je na stalni preži za tem blaznežem. Da so povsem neosnovane govorice in zlobna namigovanja na težke gospodarske prilike ne-
katerih pogorelcev, je jasen dokaz, da gori vedno ob Istem času na predvečer nedelje in le na enem kraju.
Če bi bila domneva samopožiga pravilna, bi pač moralo nastati na isti dan več požarov. Vsi Savinjčani se vendar ne morejo zmeniti, kdaj bo kdo sebi podkuril. Upati je, da se bo vendar posrečilo najti bolnega zločinca. 2e pri Fondovem požaru je bilo videti, da je zločinec polil s petrolejem krmo po vsem gospodarskem poslopju, ker je plamen kar mahoma obliznil vse 40 m dolgo poslopje. Pri Košeninovem kozolcu so našli gasilci, kakor pripovedujejo, kanto od petroleja. Le eno. se je bati: da bi razsrjeno prebivalstvo, Če ujame požigalca, samo sodilo nesrečneža.
Zgornja Besnica, 13. 6eptembra.
Znano je, da je ena najhujših strasti podeželskih mladeničev prepovedana ljubezen do tuje divjačine ra tujih ribolovov. Poročali smo o tem že večkrat, zla6ti o drzaosti in nedovoljenih sredstvih ribiških tatov v Zasavju, kjer so se že cesto pripetili prav banditski napadi na ribiške revirje, kjer je dinamiit opravil strašen pc»6el in pokončal tudi številen mlad zarod.
Podoben napad na ribiški revir se je zg> dil te dni v Zgornji Besnici, majhnem naj selju na zapadnem vznožju Janč, ki 60 priljubljena izletniška točka Ljubljančanov. Pri nas ima znani ljubljanski trgovec g. Stepič M:rko svoje posestvo in si je tukaj UTedil tudi svoj ribolov. V stranskem rokavu malega potoka Besnice si je zgradil betonirani rezervoar, kjer ima ribje pl>o-dišče za več vnst rib. V bližini ribogojnice
je nameščen poseben ribiški Suvaj, ki ima često posla z dolgopretniki, ki ne ločijo tuje lastnine od svoje.
Proti večeru te dni je začul omenjeni Suvaj močno detonacijo. Brž je stekel v naznačeno 6mer; mož pa se je 6iilno prestrašil, ko je opazil ribogojnico v ruševn nah, vodo izpuščeno, ribe pa razstreljene in uničene. Banditski napadalec je vrgel v ri« bogojnico škatlo s precejšnjo množino di-namiita, ki je uničil na mah večletni trud g Stepiča in njegovega ribča in povzročil seveda tudi precejšnjo denarno škodo.
O drznem činu tatinskih ribičev so obveščeni orožniki, ki so dinamičnim razboj« nikom že na sledu. Dogodek je vzbudil t vseh ribiških krogih mnogo obsojanja :n je prav, če dobe storilci za svoj čin eksem-plariono kazen.
Nevarna roparska In požigalska tolpa na
varnem
Neverjetna pokvarjenost zločinskih pajdašev obeh spolov — Aretacije
še niso zaključene
Vlomilec v osiješko kapucinsko cerkev je vlomil tndi v Ptuju
Ptuj, 13. septembra.
V kapucinski samostan v Ptuju je bilo letos dvakrat vlomljeno. Pri drugem vlomu so kapucini vlomilca sami vjeli in oddali policiji Bil je to neki Straser Ivan iz Po-brežja, ki je pa še isto noč pobegnil iz zaporov na ta način, da je upognil železje pri odcnu zapora. Ker so mu postala tla v Ptuju in okolici prevroča, je odšel dalje proti jugu.
Očividno pa ima posebno piko na kapu-cine, najbrže zato, ker so ga v Ptuju prijeli. Pred dnevi je vlomil, kakor je »Jutro« poročalo, v kapucinsko cerkev v Osi-jeku, kjer pa je imel isto smolo in so ga tudi tamkaj zasačili. Najbrž bodo osije-ški zapori bolj sigurni in kapucinski sa-mostani vsaj za nekaj časa vami pred njim.
Kongres ASTD v Lwowu
Ljubljana, 13. septembra.
Te dni se bo vršil v Lwowu kongres Asocijacije slovanskih turističnih društev. Na ta kongres so odpotovali od naše strani gg. dr. Oblak in Hrovatin iz Ljubljane in g. dr. Senjor iz Maribora. Kakor že po-ročano, se bo ob tej priliki prednašal tudi naš slovenski skalaiki film »V kraljestvu Zlatoroga«. Pojasnjevanje oziroma uvod k filmu je prevzel naš pisatelj g. dr. Oblak.
SOKOLI! DOPISUJTE SAMO NA SOKOLSKEM PISEMSKEM PAPIRJU'
Novo mesto, 12. septembra
Čitatelji se še spominjajo zločinskih dogodkov, ki jih je prinašalo naše dnevno časopisje z Dolenjske, zlasti pa iz okolice Št. Ruperta, Mirne, Mokronoga in Trebel-nega, kjer so se kar vrstili zločini neznane zločinske tolpe. Pred njo niso bile varne 5e tako zamrežene in zaprte shrambe. Čedna družba je imela tudi dobre zveze z raznimi ljudmi ir» je po njihovih naročilih zažigala ljudske domove in gospodarska poslopja. Strah in trepet pred tolovajsko tolpo je bil med dolenjskim ljudstvom upravičeno velik.
Zgolj naključje je naneslo, da so prišli •tem zločincem naposled vendarle na sled Vrstile so se aretacije druga za drugo ln posamezni člani, ki so redki izrodki človeške družbe, so morali oditi drug za drugim za trdno zidovje jetnišnice novomeškega okrožnega sodišča. Tu jim sodniki^ neprestano izprašujejo njih kosmate vesti in zločinci pod težo dokazov in konfrontacij drug za drugim priznavajo zločine, ki so jih zakrivili. V teku preiskave so bila pojasnjena že mnoga zločinska dejanja, ki so jih posamezni člani tolpe storili pred leti in bili takrat postavljeni pred sodnike, a vedno se jim je posrečilo dokazati svoj alibi. Sedaj, ko je vsa ta čedna dražba pod ključem, izdajajo in obremenjujejo drag drugega, tako da se kar vidno gromadiio sodni zanisniki. katerih listi živo govore o neštetih zločinih, ki so jih napravili ti zločinci.
Prvenstvo med njimi vsekakor odnese član te družbe, kriminalni filozof Sotler Lojze, človek star preko 40 let in brez pra-vega poklica, ki je presedeval že težko ječo v Gradiški. Sledi mu njegov konkurent Rozman Franc, nato Kraševec Franc, po poklicu kolar, doma iz Čužnje vasi pri
Trebelnem, kjer je imel ženo in dom, a se je pozneje od nje ločil in je živel sedaj v konkubinatu z neko Radovanovo Ix>jzko, s katero ima dva nezakonska otroka. Tej je Kraševčeva žena pred leti iz ljubosumnosti zažgala domačijo. Takrat je Lojzka pred sodniki prisegla, da nima s Krašev. cem ničesar skupnega. Prirastek, ki ga imata sedaj, je sad poznejše ljubezni, kakor je dejal Kraševec sam. Kraševcu sledi okrog 25 let stara Jermanova Micka, ki je redek tip pokvarjene žene. Za njo nič ne zaostaja Gelbfarbova Angelca, ki živi ločeno od moža. Naposled spada k tej družbi še Trt-nikova Ančka.
Med vsemi zaprtimi zločinci je najbolj čudaški Sotler, ki s ciničnim nasmeškom našteva in priznava v filozofski obliki svoje zločine. V celici je imel kar cel kup slovenskih kakor tudi nemških znanstvenih hi strokovnih knjig, celo Goetheja in Niet-scheja. Pred dnevi si je dal Sotler posla« po pošti ponovno neke nemške znanstvene knjige. Na dan je prišlo, da je Sotler te znanstvene knjige 'nekje ukradel in si jih po tretji osebi dal v svoji drznosti poslati naravnost v kaznilnico.
Sledile bodo še nadaljnje aretacije in bo pri tem procesu, kakršnega še ni imelo novomeško sodišče, sedelo na zatožni klop! najbrž okrog 20 oseb.
Zabava
BBBM
Ljubljana, 13. septembra.
Vse kaže, da je ljudi obšel letos čuden nemir. Vse si želi čim več izprememb, pa naj bo izprememba še tako majhna, spravi človeka, v neko ravnotežje, da potem, ko mine, nekam laže trpi nič kaj božajočo vsakdanjost
*
Ob zadnjih slavnostnih dneh je bilo marsikaj opaziti. Ljudje 90 kar očitno na vse mogoče načine kazali, kako hrepene po veselju, kako naveličani so enoličnega življenja, ki jim daje le pičli kruh.
Težko je življenje — in vsem se hoče omame, da pozabijo včerajšnji in današnji
dan, da ne mislijo na jutrišnjega.
*
Godba je tu m tam. Harmonike pojo —-kakor je kdo razpoložen: Žalostno ali veselo, divje m hreščeče. Tudi za ples je poskrbljeno. Evropa m Amerika producirata neverjetno veliko plesov, kličeta na pomoč Afriko in Azijo, na vrsto prihaja že Avstralija.
Preteklost bo za veselje kmalu izčrpana. Kaj potem, ko bo človekov duh moral veselje črpati samo iz sedanjosti? Samo iz te hude sedanjosti? ^
A dasa so prav polna zabavišča in vs! kraji, kjer se človek more le malo razvedriti, se človeku nehote vsiljuje misel, da
ljudem le ni toliko za veselje, kolikor jim je za nekaj povsem drugega. — Letošnjo pomlad, ko so bili misijoni, so bile tudi cerkve prav tako polne kakor zabavišča! In vanje so hodili isti ljudje, katerim se neprenehoma hoče godbe in plesa, živih slik, petja in omame.
Čemu? In zakaj?
Pa ni denarja. O, saj veselje je tudi že na obroke. Luksus na obroke. —
— Prav tako — bog naj nam odpusti gre. he — dobi človek že tudi jabolka in hruške na obroke.
Mar bo nekega dne vse zastonj? — Toliko bo obrokov za vse stvari, da se bodo računi mešali, kakor so se Babikmcem zmešali jeziki.
Tam v Vegovi ulici je bita med realko m Glasbeno Matico napeta črna žica. Takole okrog pol šeste ure ali devete zvečer je zadnjih štirinajst dni pel čuden, kdaj pa kdaj malo hripav gramofon, slovenske narodne pesmi, valčke, fokstrote, in za nameček še kaiko rusko zborovsko pesem — da je bilo vsem ustreženo.
In ljudje so drli od južne in severne strani k tisti žici, pod katero je bila čez cesto razpeta in z debelima koii podprta velika mreža.
Gramofon poje pol ure. Ljudi je vse več. Kmalu je zbrana črna množica ljudstva, ki nestrpno čaka izpremembe dneva, senzacije," prvih slovenskih plesalcev na vrvi.
O, to je imenitno. Slovenci bomo kmalu enakovredni velikim narodom. In res, kdo ve, če je povsod na svetu toliko volje, po-kazati svojo moč, kolikor je je pri nas.
Vendar, konec koncev gre le za smeh in za malo strahu.
Kaj če pade z vrvi?...
Ali slovenska akrobata se predrzno bližata sredini. Eden je oblečen v bel plašč, na glavi ima cilinder: nihče ne ve, ali bo igral zdravnika ali brivca.
Množica izteza vratove. Vse nestrpno pričakuje.
Eden pa nese, kljub ^ dolgi in ne pra%
lahki palici še kuhinjski stol.
Sešla sta se. Prvi se onemu s stolom skoro do vrvi odkrije. Množica vzklika. Ploska. Kaj bo?
Drugi postavlja stol počasi na vrv. Stoji, nekaj predrznih obratov in akrobat sedi kakor da je v kuhinji pred veliko skledo žgancev.
Tedaj pa se prvi, ki ima bel plašč in cilinder na glavi, z nasmeškom zgane, odviha plašč — in v večernem sobicu se zabliska bridka — britev.
Skrivnost je rešena.
Množica vpije in ploska.
Oni na stolu pa je glavo nagnil vznak:
Visoko v zraku je prava brivnica.
Z elegantnimi kretnjami ometuje brivec tovarišev obraz z milom- — pa mila ni videti... In, ko se mu zdi dovolj, zdi se,
da bi najraje zasukal rokave, začne onemu strgati obraz.
Ljudje so kar zamaknjeni, veseli in zadovoljni.
»
Usoda hoče, da imajo Ljubljančani, in menda vsi meščani po vsem svetu, zmerom kaj novega.
Že nekaj dni ponavljajo zastavni fantje in brhke gospodične:
Yim Lvggett!
Yim Lyggett!
Zamorec! Atlet! Akrobat! Boksar!
To je sreča, da so naši na vrvi svojo umetnost že pokazali. Zdi se, da je zamorec bolj privlačen.
V petek zvečer okrog pol enajste ure Je prišel — ne prilomastil! v kavarno. Lepo, skromno, kakor zahtevajo to ameriški običaji, je sedel — kljub svoji velikanski postavi — v najmanjši kotiček.
Hm, ljudem ni bilo prav!
Ljubljana ni Chicago! — so godrnjali.
Jugoslavija ni Amerika!
Pri nas vemo, kaj je človek Spoštujemo prav tako črnca kakor belca. Saj naše simpatije do Indijancev in afriških plesov so povsod dobro znane!
Vzrok vsemu 'emu godrnjanju pa je bil ta, da se zamorec ni videl po vsej kavarni. — Vendar — iznajdljivi ljubljanski obiskovalci in obiskovalke kavam — so kmalu našli rešitev
Od gornjega in doljnega konca se je za-čula pravcata zmešnjava korakov. Pričelo
Pri lenivosti črevesja, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke, odpravi naravna »Frani Josefova« greneiea zastajanje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravna »Franz Josefova« voda iz-borno delovanje črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droge-rijah in špecerijskih trgovinah.
se je romanje: kakor pred kakim svetnikom. Ljudje so gledali vanj z izbuljenimi očmi in odprtimi ustL Pa še potem, ko so odhajali, se jim glave nikakor niso hotele obrniti. Zastale so jim.
Zamorec, kljub svoji res impozantni zunanjosti in nedvomno velikanski moči, nI krenil z glavo. Lepo mimo je bral nemški časopis ki srkal črno kavo. In si je nemara mislil:
»Kaj bi se borec menil za čast in slavo in občudovanje pred bitko!«
Nekaj pa je že, kar je treba pripomniti: fantje se za svoja dekleta zelo boje! —« kaj če se katera v slavnega in močnega tujca, ki je nekoč prišel iz daljne zamorske dežele — zaljubi...
Treba bo paziti.
Velika unionska dvorana bo razprodana. Ljudje si že vsekrižem, z mrzlično naglico izposojujejo denar. Sicer ima ta ali ont strgane čevlje, preluknjan komolec, nekaj tisoč dinarjev dolga, ali bog vedi kakšne križe nad seboj, toda boksa in zamorca ni videti vsak mesec.
a
Veselje, razvedrilo, izprememba so res čudne stvari. Zdi se, kakor da one vodijo svet. Seveda, veliko greha povzroče, veliko bridkosti, in ko je mera potna, potem sa človek, ki se je vse leto veseli! in delal potoži bogu, da vbogajme ali za svečo — in vse je spet dobro.
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
V znamenju naše dobe
Srečen pristanek oceanskega letalca v Ameriki
Nemški prekooceanski letalec Wolfgang Gronau je dovršil svoj polet iz Evrope v Ameriko (preko Groenlanda) in srečno pristal na Michiganskem jezeru pri Chicagu.
Na sliki: Gronau s svojimi stromitelji.
Z avtom do Ledenega morja
Samo ena avtomobilska cesta vodi v Evropi sto in sto kilometrov Dreko tečajnega krosa do Severnega Ledenega morja, oziroma do mesteca Petsamo v najsevernejšem delu finske Laoonske. Zadnji konec te roti sn dovršili letos in vožnja do njej ie ena najzanimivejših na naši celini.
Začetek te ceste ie med Stralsundom in otokom Ruiano. kier se izvrši prevoz vozila z brodom. A že nastaja tu most. ki bo temu brodu napravil konec. Od Sassnitza na Rujani do Trelleborga na Južnem Švedskem se izvrši prevoz preko Baltskega morja istotako z brodom oziroma traiek-tom, z ladjo, ki ima v svojem obsežnem trebuhu dovoli prostora 7a cel vlak in kaj šele za preprost avtomobil.
Na Švedskem čaka vozača prva neprijetnost — privaditi se mora vozarenia do levi strani ceste, kajti v tej deželi vlada takšen predpis. Po Južnem Švedskem ie to še precei leno. ker cesie so dovoli široke in dobro oskrbovane, dalie na severu T>a ie težie. ker so cesto tako ozke. da ie komaj še prostora za vožnjo po sredini. Imaio oa švedski avtomobilisti veliko prednost pred avtomobilisti v večini evropskih držav: plačujejo v glavnem samo davek na bencin in obročih, letni davek Da je zanje majhen in na plačujejo do teži svojih vozil.
Po krasni planjavi Južne Švedske, ki ie prava žitinca Skandinavije, mimo južno-švedskega glavnega mesta jMaimoja gre not do švedske prestolnice Stokholma. ki je eno naileoii mest na svetu, a gotovo
najmoderneie urejena evropska prestolnica. saj ie država bogata in ne pozna gospodarske krize. Garažni problem je v tem mestu rešen idealno: »avtomobilska palača« ima n. pr. prostora za 2000 vozil.
Med Sto k plinom in najsevernejšim švedskim mestom Haparando gre pot nedaleč od Botniškega zaliva in ie dolga preko 1000 km. V dveh vožnjah io premagaš. zlasti še. ker so lani razveliavili ore-Doved za vožnjo z brzino Dreko 35 km. V ostalem računajo v Skandinaviji z miljami do 10 km. Mudi se ti na ne nikamor: ni strahu, da bi te zalotila kje noč. k a i ti v Doletnem času traja dan v teh krajih po več — tednov.
Haparando in Drvo finsko mesto Tomeo soaja Dreko reke Torneje nov most. Po preišniem lesenem mo-stu ie vozil samo enkrat en sam avto — krmarila ea je neka Angležinja. ki ie med časom oostala jna-menita letalka. Po neznanih poteh — kajti sedanja cesta še ni bila dograiena — ie Drispela ta drzna športnica kot prva z avtomobilom do Ledenega moria.
Pri vstopu na finska tla ie treba dopov-no voziti po desni strani. Ob Aavasaksi. najvišji gori ob Tečainem krogu doživiš prvič, da solnce o polnočni uri ne zaide. Odslei te spremlja vsako noč in sploh ne boš vedel, kdai ie noč in kdaj dan.
Do Rovaniemiia. »laoonske Drestolnice« vodi zelo slaba pot. odškoduie te morda to. da se tu prvič seznaniš s praprebivalci visokega severa. Laponci. Od tu dalje ti ie potreben poseben potni list za potovanje po obmejnem pasu. Finske oblasti Da ti ga rade dado, Važnejše je. da dobro pregledaš
svoie vozilo in ga daš temeljito popravite, če ie kai v neredu, dalie da se oskrbiš z zadostno množino bencina, kajti do konca poti. do Petsama ne boš imel nikjer odlike za večja popravila in za obnovitev kn-riva. Pot vodi večinoma skozi neskončno široke pustinje, pragozdove in močvirja. V poedinih Iaoonskih taboriščih, ki iih od-kriieš. Da te soreiemajo povsod z največio gostoljubnostjo in — snažnostio. Hudo oa je voziti tod v visokem poletju, v avgustu, ko gospoda ri v teh krai;h največja nadloga laponske 7emlje — komarji.
V	Petsamu te bo v tem času najbolj presenetilo morje. Pričakuieš. da ga boš vide! pokritega z ledenimi ploščami in da te SDreime z mrazom — a ni dosti drugačno od naših morij. V oooldanski uri te celo zapeljivo vabi h kopanju, nu. palca na noci ti ni treba orei iz previdnosti vtikati v vodo. da poskusiš, kako ie mrzla. Pocamcn plavač Pa se lahko spoprime ž nio.
V	bližini Petsama gradijo ta čas še velrk in razkošen hotel za poletne goste. Pa v preprosti tamošnii gostilni se odoočiieš prav tako od naporov zanimive vožnje v najseverneiše predele naše stare celine.
Iznajdljivost brezposelnih
Dva nemška brezposelna delavca sta po tri-četrtletnem delu izdelala točen posnetek ulmske stolnice v višini 2 m, ki ga kažeta po nemških mestih za denar
Kralj nima
Neka tovarna klavirjev v Gloucestru (na Angleškem) je odredila sežig 300 »odsluže-nib« klavirjev, ker v dobi radia ne najde človeka, ki bi kupil stare klavirje.
Milijoni predsednika Leguie
Čudni življenjski vozil južnoameriškega državnika
Augnsto B. Leguia, ki je celih petnajst let despotsko vladal Peru, je zdaj pod ključem. Nihče ga nc sme obiskati. Njegov sin sedi v isti jetnišnici in od časa do časa se smeta srečati z očetom. Tako živi bivši predsednik Peruja že devet mesecev. Prej je pošiljal v to bastiljo tiste, ki jih je hotel pokopati žive.
Nenavadnemu jetniku je danes 68 let. Zaprt je v popolnoma ločeni celici, med tem pa zunaj iščejo milijone, katere je baje deponiral v inozemskih bankah. Vsa dosedanja poizvedovanja so bila zaman. Leguia sam molči kakor zid in vselej kadar ga privedejo pred sodnika, se zaničljivo smeje svojim izpraševalcem. Z neverjetno energijo prenaša sleherno torturo. Od nekdanjega robustnega moža je ostal samo še možiček s suho in uvelo kožo. Nad nočno srajco nosi kimono modre barve. Nič ne ve, kaj se godi zunaj jetnišnice. Vendar pa vztraja. Ne da si omajati vere v boljšo usodo, skrivnost svojih milijonov pa hrani zase in jo ponese, če bo treba, na drugi svet.
Vera, da »e bo njegova usoda Izboljšala, ni brez podlage. Enkrat v življenju je namreč že bil v sličnem položaju. Visel je na eni sami nitki. L. 1909, ko je bil Šele leto dni predsednik, ga je vjel klopčič prekucuhov in ga hotel justificirati. Preden ae jo to zgodilo, pa so mu pomolili
pod nos listino, s katero se odreka predsedniškemu mestu. Poveljnik upornikov je dejal: »Podpišite, ali pa boste pri priči ubiti!« Leguia rti trenil z očesom, a tudi podpisal ni. Začel se je pogajati z uporniki in je z njimi debatiral tako dolgo,* da sw» ga rešile iz njih oblasti vladne čete. Ppt let pozneje je doživel podobno reč m tudi srečno ušel smrti. Zdaj se nadeja, da mu bo usoda naklonjena že v tretje, kajti ie star pregovor pravi, da »trikrat rado gre«.
Tardieu na telefonu
Te dni je neznan zlikovec zlorabil tro« ministra Tardieu ja in kruto potegnil župana od Aubervilliersa. mesteca blizu Pariza. V telefonskem razgovoru je zaprosil krivi Tardieu župana, naj naznani sinu nekega Bouteillea. poslanca tistega okraja, da je bil njegov oče nevarno ranjen « priliki avtomobilske nesreče v provinci m naj sin pohiti na mesto nesreče. Ali oe bi župan posodil mladeniču 300 frankov, ker ni časa, da bi se poslal denar za vožnjo?
Seveda se župan ni upal ustavljati prošnji odličnega moža. Kmalu nato se ji* znašel pri njem tudi mlad mož. ki m j» predstavil za Bouteillea tn hvaležno sprejel denar. Sedaj išče mladeniča policija. lahkoverni župan pa prisega, da n«? bo nikdar več zaupal telefonu.
Neprijetnosti športnega zvezdnika
Maurice Chevalier, ki so ga hollywoodske zvezdnice izvolile za »kralja filma«.
Delavec toži bivšega cesarja
V Berlinu je zbudila nemajhno pozornost tožba delavca Franca Vossa proti bivšemu cesarju Viljemu. Voss je bil zaposlen na hohenzollernskem posestvu Bornstedtu pri Berlinu. 1. t. m. so mu službo odpovedali brez vsakega odpovednega roka, ker se je branil delati nadure, izplačali pa mu niso niti njegovega zaslužka v znesku 150 mark. Voss mora rediti sedem otrok. Sodniki so skušali pripraviti Viljemovega odvetnika do poravnave z delavcem, a ta je izjavil, da mora prej govoriti s svojim mandantom.
Splošna stavka v Barceloni
Čeprav je Španija že več tednov republika, vendar se dežela ne more pomiriti. V Barceloni je izbruhnila ponovno splošna stavka. Nad 300.000 delavcev ne dela. Trgovine so zaprte, promet ustavljen, mesto je brez plina in elektrike. Prišlo je že do hudih nemirov. Spopadi stavkujočih s policijo so na dnevnem redu.
Slavni španski nogometaš Zamora mora po končani nogometni tekmi >deliti avtog*
me« navdušeni športni mladini.
Valentin Katajev:
Ignjatij Pudeljakin
Oni teden se je moj prijatelj, umetnik Ignatij Pudeljakin končno vendarle vrnil s svojega potovanja okoli sveta, »s katerim je imel namen seznaniti se s kulturnimi in drugimi razmerami v zapadni Evropi in Severni Ameriki ter bkratu napraviti serijo posnetkov flore, faune in arhitekture zgoraj omenjenih dežel v obče«, kakor je bilo to napisano s Pudeljakinovo lastno roko v tozadevni anketi.
Priznati moramo, da v obširni zgodovini svetovno znanih potovanj okoli sveta Pu-deljakinova znanstvena turneja nikakor ni na poslednjem mestu. Zato smatram za svojo sveto dolžnost, povedati vsemu civiliziranemu človeštvu zgodbo o tem, kako je potoval moj prijatelj, umetnik Ignatij Pudeljakin okoli sveta.
Dolgo pred Pudeljakinovim odhodom na potovanje okoli sveta sem mu nekoč dejal: »Pudeljakin, dobro bi bilo, če bi si kupil nove copate. Glej, saj ti že prsti gledajo ven. Kaj si bo neki mislila o tebi zapadna Evropa in kaj si bo mislila Severna Amerika? Sam veš, da je nerodno takole pred drugimi ljudmi...«
Pudeljakin pa je imel zastran javnega mnenj' lapadne Evrope in Severne Amerike po vsej priliki drugačne misli. Ignatij Pudeljakin ni bil človek, ki bi obupaval. Narobe, Ignatij Pudeljakin se je zagonetno nasmehnil in pisnil:
»Nak, nič ne bom kupoval. Copati, to je
malenkost. Glavno je vizum. Prsti pa naj kar gledajo ven, če hočejo, to je njihova zasebna stvar. Prišel bom v Evropo, tam pa so med drugim tudi čevlji poceni. Za naših osem rubljev dobiš že prav dobre čiž-me. Da, tako je I«
Na postaji sem Pudeljakina nežno objel.
»Glej, da mi ne pozabiš pisati! Doletela te je redka sreča potovati okoli sveta. Izrabi priliko v polni meri!«
»Bom, bom«, je zamišljeno pritrdil Pudeljakin. »Bodite prepričani.«
Solze so mi stopile v oči.
»Nu, srečno pot, Pudeljakin! Težko bom pričakoval tvojih razglednic. Piši o vsem, ne izpusti nobene podrobnosti. Opiši bezgo-vo cvetje Pariza in to, kako jesenski somrak laskavo obdaja močno ogrodje Eif-flovega stolpa, opiši smaragdne valove Rena, opiši veličastne obrise rimskega Koli-zeja in geometrično moč Brooklinskega mostu v Newyorku. Poleg tega ne pozabi na zagonetno sfingo in transatlantski par-nik, na katerega krovu boš premeril Atlantski ocean.«
»Ne, ne bom pozabil,« je brezbrižno obljubil Pudeljakin in privzdigoval palec desne noge, ki je molel iz popolnoma strgane copate, »samo da pridem do Evrope, tam pa -oho-ho!«
»Le glej, Pudeljakin! Zanesem se nate, Pudeljakin! Uverjen sem, da ne bo tvojim bistrim očem ostalo skrito nič: niti žolti valovi Tibere, ki se prelivajo kakor širok potok, kadar zapiha vroči dolinski veter, ki...«
>Nič ne bo ostalo akrito,« je zatrjeval
Pudeljakin ter odpotoval v Zapadno Evropo in Severno Ameriko.
Pudeljakin je svojo obljubo držal. čez teden dni sem prejel od Pudeljakina prvo razglednico:
»Dragi Saša! Urš.! ura! urš.! Končno sem v Zapadni Evropi, ki je razširjenju mojega duševnega obzorja tako silno potrebna. Včeraj sem prišel v Varšavo. Ko sem osta-vil postajo, sem takoj odšel kupovat čižme. Vse je fenomenalno poceni. Par prekrasnih čevljev velja v našem denarju (pomisli!) samo deset rubljev. Nekaj sila fantastičnega! Pri nas ne dobiš takih za štirideset rubljev. Toda čevljev vendarle nisem kupil. Pravijo, da so na Dunaju dvakrat cenejši in trikrat boljši. Zelo sem vesel, da sem končno v Zapadni Evropi. Nežno te poljubljam. V Varšavi dežuje. Jutri odpotujem na Dunaj. Tvoj Pudeljakin.«
»Zdravo, Saša! Pišem ti z Dunaja. Zares fenomenalno. Čeveljčki, kakor se spodobi. Krasota: deset rubljev v našem denarju. Toda pravijo, da so v Berlinu še cenejši in boljši. Zato jih za zdaj še nisem kupil. Ob 9.40 odpotujem v Berlin. Bolje je par dni počakati in nato kupiti dobro blago, kajne? Lepo je v Zapadni Evropi, vrag naj jo vzame, samo udobnosti je premalo: po ulicah je na primer toliko črepinj, da sem si včeraj na levi nogi pošteno obreza! peto. Drugače je pa Dunaj prav prijetno mesto. Na skorajšnje svidenje! Pudeljakin.«
»Saša! Čevlji — sedem rubljev v našem denarju! čarobno! Pravijo pa, da so v Hamburgu polovico cenejši. Namenjen sem v t
Hamburg in si bom ob tej priliki ogledal še zverinjak. Sedem rubljev, a? To ni kar tako! Nu, za zdaj na svidenje! Pudeljakin.«
»Pomisli, kakšna smola: prišel sem v Hamburg v soboto zvečer, ko so bile že vse trgovine zaprte. Vso nedeljo sem ko norec presedel v hotelu in nikamor nisem Šel. V restavracijo me niso pustili, ne vem, zakaj ne. Komaj sem čakal, da bo ponedeljek. čevlji so res fenomenalno poceni. Kakih šest rubljev v našem denarju. Neverjetno, toda resnično. Nek Rus mi je dejal, da v Belgiji lahko dobiš čevlje doslovno zastonj. Do Lježa bom počakal. Ne gori. Na svidenje! Pudeljakin.«
»Pišem iz Pariza, čevlji — štiri rublje ▼ našem denarju. V Marseilleu so še cenejši. Zaradi dežja sedim doma. Zvečer odpotujem ▼ Marseille. Na svidenje! Pudeljakin.«
»Malo je manjkalo, pa bi bil v Marseilleu kupil čevlje. Zvečer se odpeljem v Neapol. Pravijo, da imajo tam fenomenalno ceneno obutev. Pa vsi govorijo, da je Italija poljedelska država. Pločnik v Marseilleu je slab — noge sem si dodobra obtolkel. Na svidenje! Pudeljakin.«
»Neapol. čevlji niso zanič potujem v In dijo fenomenalno. Pudeljakin.«
»Bombay. Slabi pločniki čevlji po smešni ceni. Amerika ceneje ponedeljek San-francisko. Pudeljakin.«
»Cikago. Čevlji po groš prosim brzojavno 300 Melburn fenomenalno uničeni Pudeljakin.«
Poslal sem Pudeljakinu 300 rubljev. Minili so štirje meseci. O Pudeljakinu ni bilo ne duha ne sluha. V začetku petega sem prejel od Pudeljakina razglednico iz Odese. Evo je:
»Dragi Saša! Ni dosti manjkalo, pa M bil v Carigradu kupil čevlje. Fenomenalno so poceni. Poldrug rubelj v našem denarju. Pa sem, hvala Bogu, srečal poštenega človeka. Ko je izvedel, da sem Rus in da kupujem čevlje, je tlesknil z rokami in vzkliknil: »Prijatelj! Kaj ste znoreli? Rusija, to je vendar klasična država kož. V Tverski guberniji je kraj, kjer se vse prebivalstvo peča izključno le z izdelovanjem dobrih in cenenih čevljev!«
»Rad bi se kako privlekel do Kimri. Sicer pa to ni daleč od . Moskve. V Carigradu prav za prav ni posebno dosti psov. Pomisli, moje noge so že popolnoma utrjene. Prosim te, prodaj mojo višnjevo obleko za 60 rubljev in mi denar brzojavno pošlji. V petek odhajam v Kimri. Pudeljakin.«
Te dni sem videl velik, lep letak, na katerem je bilo napisano, da bo znani Ignatij Pudeljakin predaval o Zapadni Evropi in Severni Ameriki.
Spored je bil sila vabljiv.
Toda jaz na Pudeljakinovo predavanje nisem šel...
... Kje nek! zdaj predavaš, PudeljaJtin? Ah, Pudeljakin!... (Iz ruščine B. Ziherl.)
DOGODKI PO ŠIROKEM SVETU
pristanek oceanskega letalca ▼ Ameriki
Nemški prekooceanski letalec Wolfgang Gronau je dovršil svoj polet iz Evrope v Ameriko (preko Groenlanda) in srečno pristal na Michiganskem jezeru pri Chicagu.
Na sliki: Gronau s svojimi stromitelji.
Z avtom do Ledenega morja
Samo ena avtomobilska oesta vodi v Evropi sto in sto kilometrom oreko tečajneza kroza do Severneza Ledeneza morja, oziroma do mesteca Petsamo v najsevernejšem delu finske Laponske. Zadnji konec te noti so dovršili letos in vožnja do niej je ena najzanimivejših na naši celini.
Začetek te ceste je med Stralsundom in otokom Ruiano. kier se izvrši prevoz vozila z brodom. A že nastaja tu most. ki bo temu brodu napravil konec. Od Sassnitza na Rujani do Trelleborza na Južnem Švedskem se izvrši prevoz preko Baltskeza morja istotako z brodom oziroma trajektom. z ladio. ki ima v svojem obsežnem trebuhu dovolj prostora za cel vlak in kaj šele za preprost avtomobil.
Na Švedskem čaka vozača prva neprijetnost — privaditi se mora vozarenia oo levi strani ceste, kajti v tej deželi vlada taikšen predpis. Po Južnem Švedskem ie to še precei leoo. ker ceste so dovolj široke in dobro oskrbovane, dalje na severu pa je težie. ker so cesto tako ozke. da ie komaj še prostora za vožnjo oo sredini. Imajo pa švedski avtomobilisti veliko prednost pred avtomobilisti v večini evropskih držav: plačujejo v zlavnem samo davek na bencin in obročih, letni davek pa je zanje majhen in za plačujejo po teži svojih vo-zil.
Po krasni planjavi Južne Švedsike. ki ie prava žitinca Skandinavije, mimo južno-švedskeza zlavneza mesta Malmoja zre pot do švedske prestolnice Stokholma. ki ie eno naileošiii mest na svetu, a zotovo 1
naj moderne! e urejena evropska prestolnica. saj je država božata in ne pozna gospodarske krize. Garažni problem ie v tem mestu rešen idealno: »avtomobilska palača« ima n. pr. prostora za 2000 vozil.
Med StokJiolmom in najsevernejšim švedskim mestom Haoarando zre pot nedaleč od Botniškeza zaliva in je dolza preko 1000 km. V dveh vožnjah io prema-zaš. zlasti še. ker so lani razveljavili prepoved za vožnjo z brzino preko 35 km. V ostalem računajo v Skandinaviji z miljami po 10 km. Mudi se ti pa ne nikamor: ni strahu, da bi te zalotila kje noč. kajti v poletnem času traja dan v teh krajih po več — tedno^'.
Haoarando in prvo finsko mesto Torneo spaja preko reke Torneje nov most Po prejšnjem lesenem mostu ie vozil samo enkrat en sam avto — krmarila za je neka Anzležinia. ki ie med časom postala £na-menita Ietalka. Po neznanih poteh — kajti sedanja cesta še ni bila dozraiena — ie prispela ta drzna športnica kot prva z avtomobilom do Ledeneza morja.
Pri vstopu na finska tla ie treba ponovno voziti oo desni strani. Ob Aavasaksi. najvišji zori ob Tečajnem krozu doživiš prvič, da solnce o polnočni uri ne zaide. Odslej te spremlja vsako noč in sploh ne boš vedel, kdaj ie noč in kdaj dan.
Do Rovaniemija. »laponske prestolnice« vodi zelo slaba not. odškoduje te morda to. da se tu prvič seznaniš s oraprebivalci visokeza severa. Laponci. Od tu dalje ti ie potreben poseben notni list za potovanje oo obmejnem pasu. Finske oblasti na ti za rade dado. Važnejše ie. da dobro prezledaš
Splošna stavka v Barceloni
čeprav je Španija že več tednov republika, vendar se dežela ne more pomiriti. V Barceloni je izbruhnila ponovno splošna stavka. Nad 300.000 delavcev ne dela. Trgovine so zaprte, promet ustavljen, mesto je brez plina in elektrike. Prišlo je že do hudih nemirov. Spopadi stavkujočih s policijo so na dnevnem redu.
Dva nemška brezposelna delavca sta po tri-četrtletnem delu izdelala točen posnetek ulmske stolnice v višini 2 m, ki ga kažeta po nemških mestih za denar
Kralf filma
Mamice Chevalier, ki so ga hollywoodske zvezdnice izvolile za »kralja filma«.
Delavec toži bivšega cesarja
V Berlinu je zbudila nemajhno pozornost tožba delavca Franca Vossa proti bivšemu cesarju Viljemu. Voss je bil zaposlen na hohenzollernskem posestvu Bornstedtu pri Berlinu. 1. t. m. so mu službo odpovedali brez vsakega odpovednega roka, ker se je branil delati nadure, izplačali pa mu niso niti njegovega zaslužka v znesku 150 mark. Voss mora rediti sedem otrok. Sodniki so skušali pripraviti Viljemovega odvetnika do poravnave z delavcem, a ta je izjavil,, da mora prej govoriti s svojim mandantom.
V znamenju naše dobe
svoje vozilo in za daš temeljito popraviti, če ie kai v neredu, dalje da se oskrbiš t zadostno množino bencina, kajti do konca Doti. do Petsama ne boš imel nikjer orili-ke za večja popravila in za obnovitev kuriva. Pot vodi večinoma skozi neskončno široke pustinje, prazozdove in močvirja. V ooedinih laoonskih taboriščih, ki iih odkriješ. pa te sprejemajo povsod z največjo gostoljubnostjo in — snažnostio. Hudo oa ie voziti tod v visokem poletju, v ivzustu. ko zosoodari v teh krajih največja nadlo-za laponske 7emlie — komarji.
V	Petsamu te bo v tem času naiboli DTe-senetilo morje. Pričakuješ, da za boš videl Dokriteza z ledenimi ploščami in da te sprejme z mrazom — a ni dosti drugačno od naših morij. V opoldanski uri te celo zapeljivo vabi h kopanju, nu. palca na no«i ti ni treba orei iz previdnosti vtikati ▼ vodo. da poskusiš, kako ie mrzla. Poromen nlavač oa se lahko spoprime ž njo.
V	bližini Petsama zradiio ta čas še velik in razkošen hotel za poletne zoste. Pa v preprosti tamošnji zostilni se odoočiješ prav tako od naporov zanimive vožnje v najsevernejše predele naše stare celine.
Iznajdljivost brezposelnih
Valentin Katajev:
Ignjatij Pudeljakin
Oni teden se je moj prijatelj, umetnik Ignatij Pudeljakin končno vendarle vrnil s svojega potovanja okoli sveta, »s katerim je imel namen seznaniti se s kulturnimi in drugimi razmerami v zapadni Evropi in Severni Ameriki ter hkratu napraviti serijo posnetkov flore, faune in arhitekture zgoraj omenjenih dežel v obče«, kakor je bilo to napisano s Pudeljakinovo lastno roko v tozadevni anketi.
Priznati moramo, da v obširni zgodovini svetovno znanih potovanj okoli sveta Pu-deljakinova znanstvena turneja nikakor ni na poslednjem mestu. Zato smatram za svojo sveto dolžnost, povedati vsemu civiliziranemu človeštvu zgodbo o tem, kako je potoval moj prijatelj, umetnik Ignatij Pudeljakin okoli sveta.
Dolgo pred Pudeljakinovim odhodom na potovanje okoli sveta sem mu nekoč dejal: »Pudeljakin, dobro bi bilo, če bi si kupil nove copate. Glej, saj ti že prsti gledajo ven. Kaj si bo neki mislila o tebi zapadna Evropa in kaj si bo mislila Severna Amerika? Sam veš, da je nerodno takole pred drugimi ljudmi...«
Pudeljakin pa je imel zastran javnega mnenj ^apadne Evrope in Severne Amerike po vsej priliki drugačne misli. Ignatij Pudeljakin nI bil človek, ki bi obupaval. Narobe, Ignatij Pudeljakin se je zagonetno nasmehnil in pisnil:
>Nak, nič ne bom kupoval. Copati, to je
malenkost. Glavno je vizum. Prsti pa naj kar gledajo ven, če hočejo, to je njihova zasebna stvar. Prišel bom v Evropo, tam pa so med drugim tudi čevlji poceni. Za naših osem rabljev dobiš že prav dobre čiž-me. Da, tako je!«
Na postaji sem Pudeljakina nežno objel.
»Glej, da mi ne pozabiš pisati! Doletela te je redka sreča potovati okoli sveta. Izrabi priliko v polni meri!«
»Bom, bom«, je zamišljeno pritrdil Pudeljakin. »Bodite prepričani.«
Solze so mi stopile v oči.
»Nu, srečno pot, Pudeljakin! Težko bom pričakoval tvojih razglednic. Piši o vsem, ne izpusti nobene podrobnosti. Opiši bezgo-vo cvetje Pariza in to, kako jesenski somrak laskavo obdaja močno ogrodje Eif-flovega stolpa, opiši smaragdne valove Rena, opiši veličastne obrise rimskega Koli-zeja in geometrično moč Brooklinskega mostu v Newyorku. Poleg tega ne pozabi na zagonetno sfingo in transatlantski parnik, na katerega krovu boš premeril Atlantski ocean.«
»Ne, ne bom pozabil,« je brezbrižno obljubil Pudeljakin in privzdigoval palec desne noge, ki je molel iz popolnoma strgane copate, »samo da pridem do Evrope, tam pa -oho-ho!«
»Le glej, Pudeljakin! Zanesem se nate, Pudeljakin! Uverjen sem, da ne bo tvojim bistrim očem ostalo skrito nič: niti žoltl valovi Tibere, ki se prelivajo kakor širok potok, kadar zapiha vroči dolinski veter, ki...«
»Nič ne bo ostalo skrito,« je zatrjeval
Pudeljakin ter odpotoval v Zapadno Evropo in Severno Ameriko.
Pudeljakin je svojo obljubo držal. Cez teden dni sem prejel od Pudeljakina prvo razglednico:
»Dragi Saša! Urš! urž! urA! Končno sem v Zapadni Evropi, ki je razširjenju mojega duševnega obzorja tako silno potrebna. Včeraj sem prišel v Varšavo. Ko sem osta-vil postajo, sem takoj odšel kupovat čižme. Vse je fenomenalno poceni. Par prekrasnih čevljev velja v našem denarju (pomisli!) samo deset rabljev. Nekaj sila fantastičnega! Pri nas ne dobiš takih za štirideset rabljev. Toda čevljev vendarle nisem kupil. Pravijo, da so na Dunaju dvakrat cenejši in trikrat boljši. Zelo sem vesel, da sem končno v Zapadni EvropL Nežno te poljubljam. V Varšavi dežuje. Jutri odpotujem na Dunaj. Tvoj Pudeljakin.«
»Zdravo, Saša! Pišem ti z Dunaja. Zares fenomenalno. Čeveljčki, kakor se spodobi. Krasota: deset rabljev v našem denarju. Toda pravijo, da so v Berlinu še cenejši in boljši. Zato jih za zdaj še nisem kupil. Ob 9.40 odpotujem v Berlin. Bolje je par dni počakati in nato kupiti dobro blago, kajne? Lepo je v Zapadni Evropi, vrag naj jo vzame, samo udobnosti je premalo: po ulicah je na primer toliko črepinj, da sem si včeraj na levi nogi pošteno obrezal peto. Drugače je pa Dunaj prav prijetno mesto. Na skorajšnje svidenje! Pudeljakin.«
»Saša! Čevlji — sedem rabljev v našem denarju! Čarobno! Pravijo pa, da so v Hamburgu polovico cenejši. Namenjen sem v
Neka tovarna klavirjev v Gloucestru (na Angleškem) je odredila sežig 300 »odsluženih« klavirjev, ker t dobi radia ne najde človeka, ki bi kupil stare klavirje.
Milijoni predsednika Legule
Čudni življenjski vozli južnoameriškega državnika
Augusto R Legiria, ki je celih petnajst let despotsko vladal Peru, je zdaj pod ključem. Nihče ga ne sme obiskati. Njegov sin sedi v isti jetnišnici in od časa do časa se smeta srečati z očetom. Tako živi bivši predsednik Peruja že devet mesecev. Prej je pošiljal v to bastiljo tiste, ki jih je hotel pokopati žive.
Nenavadnemu jetniku je danes 68 let Zaprt je v popolnoma ločeni celici, med tem pa zunaj iščejo milijone, katere je baje deponiral v inozemskih bankah. Vsa dosedanja poizvedovanja so bila zaman. Le-guia sam molči kakor zid in vselej kadar ga privedejo pred sodnika, se zaničljivo smeje svojim izpraševalcem. Z neverjetno energijo prenaša sleherno torturo. Od nekdanjega robustnega moža je ostal samo še možiček s suho in uvelo kožo. Nad nočno srajco nosi kimono modre barve. Nič ne ve, kaj se godi zunaj jetnišnice. Vendar pa vztraja. Ne da si omajati vere v boljšo usodo, skrivnost svojih milijonov pa hrani zase in jo ponese, če bo treba, na drugi svet.
Vera, da ae bo njegova usoda izboljšala, ni brez podlage. Enkrat v življenju je namreč že bil v sličnem položaju. Visel je na eni sami nitki. L. 1909, ko je bil šele leto dni predsednik, ga je vjel klopčič prekucuhov in ga hotel justificirati. Pre- i den ae jo to zgodilo, pa so mu pomolili I
pod nos listino, s katero se odreka predsedniškemu mestu. Poveljnik upornikov j« dejal: »Podpišite, ali pa boste pri priči ubiti!« Leguia ni trenil z očesom, a tudi podpisal ni. Začel se je pogajati z uporniki in je z njimi debatiral tako dolgo, da so ga rešile iz njih oblasti vladne čete. Ppt let pozneje je doživel podobno reč in tudi srečno ušel smrti. Zdaj se nadeja, da mu bo usoda naklonjena že v tretje, kajti že star pregovor pravi, da »trikrat rado gre«.
Tardieu na telefona
Te dni je neznan zlikovec zlorabil tme ministra Tardieuja in kruto potegnil župana od Aubervilliersa, mesteca blizu Pariza. V telefonskem razgovoru je zaprosil krivi Tardieu župana, naj naznani sinu nekega Bouteillea, poslanca tistega okraja, da je bil njegov oče nevarno ranjen o priliki avtomobilske nesreče v provinci in naj sin pohiti na mesto nesreče. Ali ne bi župan posodil mladeniču 300 frankov, ker ni časa, da bi se poslal denar za vožnjo?
Seveda se župan ni upal ustavljati prošnji odličnega moža. Kmalu nato se je znašel pri njem tudi mlad mož, ki se je predstavil za Bouteillea in hvaležno sprejel denar. Sedaj išče mladeniča policija, lahkoverni župan pa prisega, da ne bo nikdar več zaupal telefonu.
Neprijetnosti športnega zvezdnika
Slavni španski nogometaš Zamora mora po končani nogometni tekmi »deliti avtogsa-
me« navdušeni športni mladini.
Hamburg in si bom ob tej priliki ogledal še zverinjak. Sedem rabljev, a? To nI kar tako! Nu, za zdaj na svidenje! Pudeljakin.«
»Pomisli, kakšna smola: prišel sem v Hamburg v soboto zvečer, ko so bile že vse trgovine zaprte. Vso nedeljo sem ko norec presedel v hotelu in nikamor nisem šel. V restavracijo me niso pustili, ne vem, zakaj ne. Komaj sem čakal, da bo ponedeljek. Čevlji so res fenomenalno poceni. Kakih šest rabljev v našem denarju. Neverjetno, toda resnično. Nek Rus ml je dejal, da v Belgiji lahko dobiš čevlje doslovno zastonj. Do Lježa bom počakal. Ne gori. Na svidenje! Pudeljakin.«
»Pišem iz Pariza. Čevlji — štiri rublje v	denarju. V Marseilleu so še ce-
nejšL Zaradi dežja sedim doma. Zvečer odpotujem v Marseille. Na svidenje! Pudeljakin.«
»Malo je manjkalo, pa bi bil v Marseilleu kupil čevlje. Zvečer se odpeljem v Neapol. Pravijo, da imajo tam fenomenalno ceneno obutev. Pa vsi govorijo, da je Italija poljedelska država. Pločnik v Marseilleu je slab — noge sem si dodobra obtolkeL Na svidenje! Pudeljakin.«
»Cikago. Čevlji po groš prosim brzojavno 300 Melburn fenomenalno uničeni Pudeljakin.«
Poslal sem Pudeljakinu 300 rabljev. Minili so štirje mesecL O Pudeljakinu ni bilo ne duha ne sluha. V začetku petega sem prejel od Pudeljakina razglednico iz Odese. Evo je:
»Dragi Saša! Ni dosti manjkalo, pa bi bil v Carigradu kupil čevlje. Fenomenalno so poceni. Poldrag rabelj v našem denarju. Pa sem, hvala Bogu, srečal poštenega človeka. Ko je izvedel, da sem Rus in da kupujem čevlje, je tlesknil z rokami in vzkliknil: »Prijatelj! Kaj ste znoreli? Rusija, to je vendar klasična država kož. V Tverski guberniji je kraj, kjer se vse prebivalstvo peča izključno le z izdelovanjem dobrih in cenenih čevljev!«
»Neapol. Čevlji niso zanič potujem v Indijo fenomenalno. Pudeljakin.«
»Bombay. Slabi pločniki čevlji po smešni eenl. Amerika ceneje ponedeljek San-francisko. Pudeljakin.«
»Rad'bi.se kako privlekel do Kimri. Sicer pa to ni. daleč od.Moskve. V Carigradu prav za prav ni posebno dosti psov. Pomisli, moje noge so že popolnoma utrjene. Prosim te, prodaj mojo višnjevo obleko za 60 rabljev in mi denar brzojavno pošljL V petek odhajam v KimrL Pudeljakin.«
Te dni sem videl velik, lep letak, na katerem je bilo napisano, da bo mani Ignatij Pudeljakin predaval o Zapadni Evropi in Severni Ameriki.
Spored je Ml sila vabljiv.
Toda jaz na Pudeljakinovo predavanje nisem šel...
... Kje neki zdaj predavaš, Pudeljakin? Ah, Pudeljakin!... (Iz ruščine B. Ziherl.)
4:2. Ko«ak in Pfeifer se spuščata v solo-teke. ki pa nimajo uspeha. Žoga roma po glavah Tergletza, Priverška in Bertonclja do Hreščaka, ki zaključi s krasnim strelom v mrežo. 5:2 za M. Publika besni. Ilirijanski s-drukarji« so pospravili zastavice. Ilirija deprimirana vidno popušča. Maribor igra prvovrstno. Dekleva pošilja svoj napad v boj. toda vs*? zaman. V 40 min. kombinacija:.Božo, Konic, Miro in. Bertoncelj in že je žoga zopet v mreži. 6:2 za M. V 41. min. kot za. I.. V 42. min. foula PriverŠek Stre-hovča; še predno sodnik žvižga udari Stre-hovec Priverška. Sodnik izključi oba. Ilirija protestira proti odločbi sodnika, ki ima zaradi nediscipline gostov težko stališče. Še par napadov in konec. Publika burno pozdravlja uspeh domačih, ki jih odnese na ramah z igrišča.
Sodnik g. Cimperman je obvladal situacijo.
Izvršujemo vsa fotoamaterska dela
v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor	2
Atletiki: Svoboda 1:1 (OK))
7	Celje, 13. septembra.
Ker je bilo igrišče Atletikov pod vodo, sta se današnja nasprotnika za podsavezno prvenstveno tekmo, Atletiki in ljubljanska Svoboda zedinila, da bosta odigrala tekmo na prostoru SK Olimpa. Domače moštvo je bilo zaradi tega kolikor toliko na slabšem, ker bi bilo sicer lahko igralo na svojih tleh. Izravnanje je padlo po Svobodi v zadnji minuti iz enajstmetrovke. Tekmo je sodil g. Ochs.
Maribor : Ilirija 6:2 (2:1)
Finsko čudo tekača
Paovo Nurmi
Preko 600 ljudi je izkoristilo lepo jesensko 6olnčno popoldne, da prisostvuje otvo* ritvi podsaveznega liginega tekmovanja. Spremljali so živahno potek igre in marših komu ni b;!o žal, da se jepoti^M^a'4grišše Frimorja.	,j- ; ■<■■-■/■. .
Tokma se je pričela ob napovedanem času. Moštvi sta nastopili' v postavah: •
Primorje: Jančigaj—Svetic, Hassl—Zem-Ijak. Sočan, Pišete l — Jug I., Franci, Slam'č, Uršič, Trajkovič,
Železničar: Mahajte—\Vagner, Bauer— Antoličič, Frangeš, Ronjak—Pacnifc, Goli-riar, Pezdiček, Pavlin, Konrad. Sodnik g. Dolina r.
Igra je "bila v začetnih fazah precej raztrgana in medla. Sicer je bila povsem odprta in je sčasoma pridobivala na živahs nosti, koncem prvega polčasa se je razvila v pravo borbo, ki bi zaslužila epiteton lepa.
V	tistem razdobju je bilo opaziti lepe kombinacije, smiselne prenose in živahne napadalne in obrambne akcije. Pred vrati — na eni iti na drugi strani — je bilo nekaj zrelih situacij, ki sta jih oba napada dosledno izpustila ali pokvarila. Drugi polčas je po« tekel v stalni premoči domačih, ki iz svoje nadmočne igre v polju niso utegnili izbiri v borbi z žilavo obrambo posebnih koristi. Železničarji 60 od časa do časa, za spremembo, prenesli po krilih igro na drugo polovico in ustvarili nekaj prav kočljivih si-, tuacij, boriti so se pa morali še z izrazito smolo, ki jim je skvarila dva že skoro gotova uspeha.
V glavnem sta obe moštvi dali
precej revno in pohlevno igro.
Z izjemo prej omenjenega dela, v katerepi hta se povzpeli do malo širekopoteznejših zasnov, sta pri vsej živahnosti in tempera« mentu igrali raztrgano in v pretežnem^delu brezsmiselno. Če gre to na rovaš začetka sezone, je še kolikor toliko oprostljivo, v bodoče bi si želeli malo več vsebine v igri.
Primorje je nastopilo z nenavadnim na* padom. Slamič ni ccnterfor, to je moral opaziti že zadnji laik. Razven dveh, treh uporabljivih predložkov ni napravil nič pozitivnega, pokvaril pa mnogo. V drugem polčasu je bil še celo nekoristen. Leva stran napada 6e je še nekam uveljavljala, zato pa je desna stran skoro povsem odpovedala. Franci je včasih vsaj uspešno »drib-lal«, čeprav po nepotrebnem, sedaj se mu še to orožje izmika, tako da je postal prav malo nevaren napadalec. Najboljši del moštva je bila srednja vrsta, kjer je Sočan opravil svoj posel v redu; v stranskih kril« cih je imel dobra pornagača. Branika sta bila zanesljiva razven treh, treh momentov, ko sta si dovolila zamah mimo. Jančigaj ne zna več držati žoge, iz česar nastajajo včasih kritične situacije
Gostje so imeli močno zaslombo v ožji onrambi, ki je opravila najtrši del posla ii s svojim žilavim razdiralnim delom onemo« gočila nasprotnemu napadu izrabo mnogih napadalnih akcij. V fcn.c.h ie Frangeš po dobrem uvodu kmalu opeša! in se zopet pojavil šele v drugem polčasu. Ta je ispcval kolikor toliko tudi z ofii/.mio igro, stranska krilca pa sta se Izčrpavala z obramb« n'.mi akcijami. Napa J ;e trpel na pomanjkanju opore od zala j, ko pa je prišel v zalet, si je marsikdaj znal ustvariti lepe »tuacije. Manjkalo je 'lancslj vega strelca, ki bi znal realizirati. Sicer pa je bil lepo povezana linija, v ka*e-i se je samo ievo krilo odražalo s svojo šibko igro
Rezultat igre je n-avi."en in odgovarja poteku. Toda z malo več sreče bi nam b ii Mariborčani prav lahko priredili malo presenečenje, ki mu ne bi bilo prigovarjati.
Nekaj važnejših momentov •gre: Začnejo g06tje,' ki igrajo'proti Solneu.
V	prvih minutah dve šaosi za P., ki jih ne izkoristit* J^Bsiž in Jug. Odprta, :gra, Y 13,
je startal včeraj na velikem športnem slavju SC Charlottenburga v Berlinu. Pri tej priliki je poskusil zrušiti svoj svetovni rekord na 10 km.
Tekma za drž. prvenstvo
ŠabaC. 13. septembra. : Danes se ie vršila edina državna Drven-stvena tekma med najzanimivejšima na-soortnikoma. domačimi »Uruguajci« in SDlitskim Hajdukom, za katero ie vladalo veliko zanimanje. Tekmo ie eledalo 3000 ljudi.
Hajduk (Split) : Mačva 1:1 (1:0)
Prvi eol ie zabil v 37. min. Hajduk: Mačva je moela v 15.. min. drusreca Dolča-ša izenačiti., Nasprotnika sta se zelo trudila za druco točko, toda ves naoor je bil zaman. Hajduk ie Dustil dragoceno točko.
Ostale nogometne tekme
Beograd: BSK ; Rapid (Dunaj) 4:3 (1:1). Kljub slabemu vremenu je bilo 3000 gle« dalcev na igrišču. Igra je bila izredno živahna in zanimiva. Domači so bili ves čas v premoči in Rapid je mogel svoj tretji gol doseči šele tik pred koncem.
Zagreb: Zagreb : Dunaj 1 : 1 (1 : 1). Gol za Z. je zabil" Kokotovič. Igra je bila precej ostra, kar je publiko razvnelo do protestov. Najboljši mož domačih je bil Mi-helčič v vratih .
: Zagreb IK Repr. pokrajine 1 : 1 (0 : 0). : Čakovec: - Orijent (Sušak) : čakovečki SK 3 : 1 (1 : 1). Dunaj: Avstrija : Nemčija 5 : G (2 : 0). Praga: -Slavia : Viktoria-žižikov 3 : 2; Sparta : Ceohie«Kar!in 1 : 0; Nachod ": Kladrio 5: 2.
Budimpešta: Hungaria : Attila 5 : 0; FTC : »33« 7:1; III. okraj : Somogv 2 : 0; Ujpest : Kispest 6 : 1-Debrečin: Boc»kay : Nemzeti 2 : 1, Bratislava: Dunaj : Bratislava 4 : 2 (2:1). Mexico City: Mehika : Amerika 5 : 4 (3 : 4).
Velik obrtniški zbor v Ljutomeru
Štajersko obrtništvo za skupne zbornice
Včeraj se je vršil v Ljutomeru redni občni zbor Splošne zveze obrtnih zadrug za bivšo mariborsko oblast. Zboru je predsedoval zvezni načelnik g. Fr, Bureš iz Maribora, udeležilo pa se ga je" razen zastopnikov oblastva in Zbornice TOI 105 delegatov 45 obrtnih zadrug. Po poročilu o delovanju zveze in o načrtu obrtnega zakona se je vršila jako izčrpna in živahna razprava o sistemu zbornic. Pri glasovanju se je izreklo 98 delegatov (43 zadrug) za skupne in le 7 delegatov (2 zadrugi) pa za ločene zbornice. Ta rezultat glasovanja o zbornicah v zvezi z glasovanjem, ki se je vršilo za bivšo ljubljansko oblast, kaže. da se je izreklo 65 zadrug za skupne, in 22 zadrug za ločene zbornice in. da je torej ogromna večina obrtništva dravske banovine za skupne zbornice za trgovino, obrt •in industrijo.
Avtomobilizem
Velika garaža v Amsterdamu. V Amsterdamu so odprli v sredini mesta moderno garažo, ki je grajena iz betona, železa in stekla. V pritličju garaže so prodajalne avtomobilov z velikimi izložbami, pod zemljo so delavnice, prostori za čiščenje avtomobilov in črpaljke za bencin in olje, v prvem in drugem nadstropju pa je prav za prav šele garaža. V tej je prostora za nad 300'avtomobilov, Dovoz v prostore za garažiranje je poseben in tako širok, da lahko 2 avtomobila /ožita udobno drug mimo drugega.
Bat'a ne bo gradil tovarne gum. Svoječas-ne so inozemski listi prinesli vesti o tem, da namerava znan industrijec Bat'a graditi posebno tovarno za avtomobilske gume. Sedaj pa je ta, zete resni projekt končno ovr-žen.
Borba za Zlato čelado ČSR. Kakor smo napovedali, se je vršila ogorčena borba za zlato čelado ČSR. Našo državo sta na tej pomembni mednarodni dirki zastopala zagrebška vozača Štrban in Uroič. Drugi vozači irjednarodnega imena; ki so ,se prijavili, so: Nils Scerensen, Walla, Gayer in drugi. O rezultatih bomo poročali v prihodnja avtomobilski rubriki,	----- -
ŽENA V SODOBNEM SVETU
Kateri so cilji feminizma
Cilji feminizma so: 1. Popolna enakopravnost žene z možem. 2. Odprava vsega zla in škode, ki zadevata ženski spol.
V katerem pogledu žena še ni enakopravna z možem? Niti v rodbinskem, niti v poklicnem življenju, niti po nravmh zakonih.
a)	Položaj žene v rodbinskem življenju. Mož je glava rodbine. Žena, ki je bila po ■akonn pred možitvijo svobodna in enakopravna z možem, izgubi po poroki to za čast ženskega spola važno, principijeino zajamčeno enakopravnost. Poročena žena je po meščanskem zakoniku brezpravna. V vseh gospodinjstvo zadevajočih zadevah se mora pokoravati možu. Izgubi simbol svoje osebnosti, svoje ime in postane tako idejno del moževe osebe. Izgubi pravico podedovati svoie ime na otroke. Izgubi pravico razpo-fc»gawja s svojimi otroci. Sama pa pride iz očetove nadvlade v moževo. Slediti mora svojemu možu v njegovo bivališče. Izgubi svojo državljansko pravico. Cilj feminizma je. odpraviti to brezpravnost.
b)	Položaj žene v poklicnem življenju. Žena v poklicnem življenju praktično ni enakopravna z možem, kajti za enako delo je slabše plačana od moža m težje naredi kari j ero.
c)	Položaj žene po nravnem zakonu. Nadaljnje zapostavljanje sega v privatno življenje žene, zlasti v pogledu pravice do ljubezni. Toda tudi vsak drug svoboden razmah je okrnjen, zlasti velja to za mlada de-klela višjih stanov, razen velemestnih deklet.
Odpraviti vso to brezpravnost, je cilj feminizma. (Iz brošure Antoinette Tintijeve >Erwagt das Mutterrecht-s.)
Razorožitvena konferenca
Prihodnji meseci nam bodo prinesli veliko odločitev v zgodovini človeštva: razoro-žitveno konferenco, ki se bo sestala februarja 1932 v Ženevi. Ne moremo reči preobrat, ker še ne vemo, če bo prišlo do preobrata. Pravdo, da bo 3000—5000 delegatov zastopalo vse države sveta. Prvič, odkar stoji svet, se to dogaja. Prvič, odkar stoji cvet, ima konferenca naloge v tem, da dokonča to ali ono vojno ali pa jo prepreči s pogajanji, temveč konferenca velja vojni kot taki. Zanika — idejno — splošno prepričanje, da je vojna večno potrebno zlo, verjame v to — idejno —, da je človeštvo zmožno, zagotoviti si mir, če ima le zadostno voljo za to, postavlja se — idejno — na stran Kelloggovega pakta, v katerem je vojna nezakonita.
S stališča zgodovine gledano je to ogromno započetje, po svojem smislu kakor po svojem obsegu prvo v zgodovini človeštva. Če jasno premislimo: ako uspe v kateremkoli smislu, se prične z njim nova epoha v zgodovini človeštva. Velika je ta zamisel: po tisočletjih nova faza, izključitev sile iz življenja narodov, pravici se odpirajo nova pota.
Lahko si zamislimo to odločitev radikalno: iz notranje zgodovinske nujnosti, _ kot religijozno odločitev, z religijozno resnostjo, v polnem zavedanju, da si s tem človeštvo postavlja nov zakon. Ali pa si zamislimo to tako, da bodo narodi to pomlad zrasli nad zakon moči in našli pot, ki jim omogoča razvoj brez plina in tankov. Zakaj naj bi, ako priznavamo cilj, ne napravili enega samega velikega, odločilnega, pogumnega kora£a, namesto mnogih malih, zamotanih ovinkov? Tako bi se v zgodovini pojavila veličina kakor le v redkih trenutkih.
To idejno možnost smo hoteli pokazati, predstavljati si jo moramo. Če tudi le zato, da bomo pravilno presojali to, kar se pri-
Mala iznajditeljica
Iz dolžine nerabnih svilenih nogavic in 47 brhke svile starih sončnikov je delala karakterne punčke, ki so imele res karakter.
Meni je nekoč omenila, da imam doma najo-rže vse polno starih ovratnic, katerih konci so iz velikega .kosa nagubane svile. Nato sem jd podaril te ovratnice in v ta veliki kos svile je vezala knjige. Tudi za to je prejemala denar.
Ko je hotela imeti svojo sobo sveže poslikano in je sobmi slikar zahteval neverjetno veliko, tapetnik pa še več — je kar sama pobelila sobo in nato slikala na stene naj-mičnejže rože z vodnimi barvami pet dolgih poletnih dni. Takrat si je prihranila mnogo denarja
Z devetnajstimi leti ji je prišlo na um, da bi se učila igrati na klavir. Po šestte-denskem študiju je že poučevala začetnike. Tako je zaslužila večkratni konorar za profesoR a.
Pri nas je prestopanje na cestni železnici kar se tiče tarife in linij, precej zamotano. Poleg običajnih vozovnic imamo tudi tedenske, dnevne in vozovnice za enourno vožnjo. Te vozovnice preščipnejo, še enkrat in spet preščipnejo. Ona pa se je znala voziti z vozovnico za enourno vožnjo cele dneve. Prihranila je mnogo denarja
Bila je na vseh velikih koncertih, še več, poslušala jih je iz sobe za nastopajoče umetnike. Pevci in pevke so jo že poznali
pravlja in kar se bo odigralo. Saj ni izključeno, da se bo konferenci razodelo vsaj nekaj njen® naloge. Če bi tako padla odločitev, bi narodi resnično doživeli vstajenje.
Ni izključeno, da bi se to zgodilo, več pa si ne upamo reči. Vemo, da govorimo o čudežu, toda o enem izmed tistih, ki se včasih dogajajo, ker jih je spooela zgodovina in ker jih je priklicala s svojo vero cela generacija.
Vrednotenje žene v preteklosti
Razliko med žena/mi današnje dobe in njihovimi predhodnicami, ki jo očitujeta pojmovanje in način življenja, najjasneje spoznamo, aiko primerjamo ideala prave ženskosti obeh epoh. Dva tipa karakteri-zirata preteklost: dama in gospodinja, ki pa imata obe svoj izvor v svetovnem nazoru iz dobe, ki še ni poznala strojev, meda tem ko je zrastel sodobni ženi odnos do življenja povsem iz zahtev in potreb sedanjosti.
Dama je brla: skrbno, po najnovejši mo» di in vendar decentno obiečena. Imela je enako negovano telo m duh. Skrbno šolsko izobrazbo je v bistvu lahko pozabila, da je Ie dovolj obvladala nekaj tujih jezikov, v katerih se je znala za silo sporazumeti in zasledovati najnovejšo literaturo. Zrnati je morala presojati to, kakor tudi literas turo lastnega naroda, ^lazbo, slikarstvo, plastiko in igralsko umetnost. Vendar ji ni bilo treba sami priti do teh sodib, nabavila si jih je kar gotove, bodisi iz kakega lista, predavanja, ali pa od voditelja te« čajev, katerih se je navadno od časa do časa udeleževala, da hi bila poučena o vseh važnejših literarnih in drugih dogodkih.
Sama je morala znati nekoliko muarfci-rati, vsaj igrati na klavir ali pa peti. če se je razumela celo na slikarstvo, verzifici-ranje in poleg tega še na modeliranje, je zrastila njena vrednost. Z življenjem dame je bilo zvezano potovanje, semkaj je pripadalo tudi, da je igrala vlogo v družbi in sprejemala, da je bila članica nekaterih dobrodelnih društev, v katerih je od časa do časa sprejela mesto v odboru.
Dama se je ponajveSkrat poročila zelo mlada. Po poroki je imela pravico do intenzivnejšega dvorjenja s 6trani gospodov, ki so ravnali z njo kakor z dragocenim luksuznim predmetom. Bila je zvesta v za« konu. Seveda pa je smela flirtati. A če je napravila kak »faux pas«, ni veljala več za damo. Žena, ki je bila hkrati lepa, ljubka in pametna — to so imenovali »esprit« — je bila najbližja prvotnemu idealu dame, vendar je smela od narave manj obdarovana žena nadomestiti izostale čare s spretno uporabo umetnih pripomočkov in trai-ningom.
Naravno je bila želja vedi ženskih biti!}, da postanejo dame, ali pa da se vsaj kolikor mogoče približajo temu cilju. Vsaka žena, ki ni pripadala vladajoči kasti, je 6tremela za tem, da bi ji sličila vsaj v nekaterih točkah.
Ker se je življenje dame izpolnjevalo v zunanjostih, je bila tudi vzgoja žene usmer* jena povsem na zunanjost, in ker je po moralnem kodeksu smela živeti kot dama le poročena žena, 6e je moralo poročiti vsako mlado dekle, tembolj, ker je bila moževa dolžnost, da je nabavil ženi potrebna sredstva za življenje.
Pripadnik družbe se je poročil seveda le z damo. Kdor si je drznili vzeti za ženo dekle iz drugih »krogov«, so ga družabno bojkotirali. S tem je bilo navadno ohsoje« no tudi že njegovo potomstvo. Družabno stališče moža pa je ostalo neizpremenjeno,
in livrirani vratarji pred najsvetejšim so jo pozdravljali z nasmeškom. Od avtogram-sfcih hijen, čakajočih pred vrati, so pobrali albume in jih prinesli v sobo, kjer so jih položili pred malo, ljubo prevejanko. Podpisovala je, pisala in pisala, ponarejala imena Jeritza, šaljapin in — šaljapin jo je hotel za vedno vzeti s seboj, je ponosno pripovedovala
Toda prav tako ponosno, alS pa še bolj je pripovedovala, da je sprevodnik mislil o njenem iz berlinske volne pletenem, ku-štravem kužku, da je pravi pes in je resno •zahteval kazensko pristojbino, ker je Ml v vozu in poleg tega brez nagobčnika
Kadar je nato želela prodati takega psa znancem ali pa v trgovini za ročna dela, se ji je to vedno prav s tem psom primerilo ob izstopu.
Nekoč me je vprašala (kajti vame je nekoliko zaupala in se je navadno o vseh svojih malih nakanah posvetovala z menoj) ali je pač kaznjivo, če si nabavd pravd, »odrasli« pisemski papdr, kakor ga imajo tvrd-ke, velike trgovske hiše, kjer bi stalo v levem gornjem kotu njeno ime, pod tem umetno-obrtni atelier in še niže številka poštnega čekovnega računa. Od vsega tega bi pa bil res pristen le poštni čekovni račun. Ze pred leti je privzela bizarno Ime in umetno-obrtni atelier je bila dekliška soba z rožami na stenah, ki jih je sama poslikala Najdragocenejši predmet v sobi: postelja iz medi s sveto podobo nad njo.
Potrebovala je tak pisemski papir, ker je
aiko je imel z istim det letom samo raz» m ar je, tudi takrat, če je bilo to dejstvo splošno znano.
Iz tega je razvidno: spoštovanje, ki ga je izkazoval kavalir dami, ni imelo -»ičesar skupnega s spoštovanjem pred ženskim spolom kot takim. Nasprotno: žena ki ni bila dama, je veljala za manjvrednega čk>* veka, s katerim je mož tudi smel ravnati temu podobno.
Tega, iz te klasifikacije raizvidnega vrednotenja žene ne smemo vnaprej obsojaiti. Kajti glede na prej vladajoče socijalne razmere je bilo povsem umevno.
Ugotoviti moramo samo, da sedaj vrednotenje po nekakih kapitalističnih načelih ni več upravičeno, ker naš čas, ki je trd m mnogo zahteva od človeka, vrednoti le subjektivno storitev in mišljenje posameznika in odklanja vse sentimentalne remini« scence na moralo m navade preteklosti.
Razmah cerkvene ženske volilne pravice
osvetljuje poročilo v nekem švicarskem ženskem listu. Žene so se sedaj Že ▼ tretjič pasivno in aktivno udeležile volitev svetnikov cerkvene občine v Ženevi. Od volitev do volitev je razviden. porast članic. Samo dve ženevski cerkveni občini še nista pripustili žena v cerkveno oblast, drugim pa je postalo žensko sodelovanje samo po sebi umevno, kakor ugotavlja »Mouvement temini ste«. Udeležba pri volitvah je bila enako velika s strani mož kakor žena. Poročilo iz Basla pa pravi,	s volit.-« v St Leon-
hardu udeležile žene v mnog večjeui številu kakor možje. Kot dokaz napredka v tej smeri naj služi dejstvo, da je bila v Pon-tresini pred kratkim žena izvoljena za na-čelnico cerkvene občine.
»Žene v stiski«, bo naslov internacionalne umetnostne razstave, ki jo prirede oktobra letos v Berlinu. Poročajo, da bodo šli prireditelji razstave, kar se tiče organizacije in priredbe, povsem nova pota. V komiteju so tudi pri nas po večini znana imena, kakor prof. Kathe Kollwitz, prof Kolbe, prof. Sandkuhi, >'dolf Bebne, Otto Dix, Georgs Gross, Hans Baluschek, Leo v. Konig, John Harfield, Charles Cirod.
Internacionalna zveza akademifark je podelila dve štipendiji za L 1081-32. dvema nemškima akademičarkama. Dr. Margarete Bieberjeva, redna profesorica arheologije na univerzi v Giessenn, je dobila štipendijo v Ameriki, ki ji bo omogočala nadaljevanje študij zgodovine grške noše in raziskava-nja rimskih kopij po grških sta tu ah. Gospe dr. Betty Heimannovi, profesorici za indo-logijo na univerzi v Halleju, pa je bila podelila dve štipendiji za L 1981-32. dvema njih študij indijske filozofije in Indije. Gospa je izdala o tem že celo vrsto knjig in sestavkov. Podelitev štipendij je znak velikega uvaževanja, ki sta ga deležni znanstvenici tudi v inozemstvu.
MALI OGLASI
• r« e
Služkinjo
pradoo in pošteno, ki in« kuhati, sprejmem s 15. septembrom r stalno službo. Naslov v oglaenem oddelku Jutra«.	39564-1
Kinooperaterja
samostojnega — t izpitom sprejmem. Naslov pri podružnici »Jutra« v Celja.
39697-1
Učenko
»trojno pletenje, s hrano io stanovanjem ▼ hiši sprejmem. Naslov v oglas, oddelka »Jutra«. 40155-1
Vajetiko
takoj sprejme modni salon Seljak, Gradišče štev. 10.
40141-1
Učenko
sprejmem v modno trgovino. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jatrac. 40148-1
Hlapca
ndsdiku, poštenega sprejme »Tribuna« F. B. L-, Ljubljana, Karlovska e. 4 40209-1
Elektromonterje
sprejme takoj Električna zadruga Ljubljana, Spodnja Šiška.	40076-1
Camernfkova šoferska šola
LJubljana. Dunajska e. Si (Jngo A o t o) telefon 223«. Prva oblast kooeeeijoniruu Proepek« 10 castoaj — p)
ttte ponj I
851
potni&i
Potnika
za Slovenijo išče vpeljana tvrdka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Zmožen«.	40! 46^5

Črno pohištvo
dobro ohranjeno in svilen pinč (Seiden Pinč) prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.	399Ji-6
Vinske sode
od 800—500 litrov, kakor tudi hramne sode od 15 hI do 50 hI, prodam. Naslov r oglasnem oddelku Jutra.
88445-6
Pridna dekleta
natakarice, kuharice, sobarice itd., iščejo službe. — Kotnikov* ulica štev. 8.
40202-1
Kroj. vajenca in pomočnika
dobro izurjenega sprejme Fran« Premic, Dunajska e. št 29.	40237-1
Sočustvovanje
»Veste, mama Jermanova, moj sin si Jj priboril prvo nagrado.«
»Lahko si mislim, kako vas Je »preletelo, gospa. Meni se je podobno zgodilo lani, ko je naš pujsek dobil odlikovanje ca gospodarski razstavi!«
OMa^tlUi
Perzijski plašč
črn, dobro ohranjen pooo-ni naprodaj. Naslov pore oglasni oddelek »Jutra«.
40271-tlS
Telefon 2059
** Premog wS suha drva
K u^aOOSf OOBOnOOfA K* O
Spommiaite se slepih!

Slaščičar
spreten in aren delavec, išče ritrifbo. G. Wietan, sla. ščičar, kavarna »Korzo«, otok Rab, Dalmacija.
39688-3
Hišo
novo, g 8 stanovanji, pod Rožnikom prodam. Naslov v oslasnean odddku Jutra 40310-30
Vrui^em
Lokal
«_ skladiščem in stanovanjem daje v najem Davorin Tombah, Maribor, Zrinjske-ga trg 6.	40053-17
Metern**
Ford-Iimuzino
z dvema vratima ugodno prodam. Naslov pove ogl. odd. Jutra.	30971-10
Šivilja
pride na dom šivat obleke Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«.	40136-2
Službo šoferja
iščem. Zmožen sem vseh popravil, taneeljiv in pošten, ter imam dveletno prakso. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. S9402-2
Samostojna
kuharica
stareJSa, ISče službe k mali družini. Ponudbe pod »Vestna kuharica« na oglasni oddelek »Ju-tea«.	40094-2
Šofer
• pi ■>■»!, trezen in
ljiv ter vešč popravil želi službe. Ljubo Juvan, Zagorje ob Savi. 40051-3
r«
Gosli poučuje
bivši učitelj konservatorija, Studentovska ulica št. 9/L 891-4
Lokal
in malo skladišče oddam takoj na Poljanski eesti. Primeren za vsakega manjšega obrtnika. Naslov v ogl. odd. Jutra. 40081-19
Lokal
na prometnem kraju na St. Petra eesti oddam. Ponudbe na oglasni oddelefc »Jutra« pod »Lokal 1. november«.	40315-19
Hotele, gostilne
kavarne, restavracije in ri-notoče prodaja in daje ▼ najem poelovnica za gostfl. ničarstvo M. S. Pavlekovič, Zagreb. Ilica 146/L lafor macije proti poslani 5 Din znamki pošljemo franko.
213-19
Kapital
50.000 Din
rabim za že v sedmin državah patentirano iznajdbo, da Jo patentiram še v šestih. Vrnem s 50«/. obresti; vknjižba dovoljena. Ponudbe pod »Hitri dobiček« na ogl. odd. »Jutra«. 40108-16
RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6.
CHRVSLER De Soto
najzadnejši model najzadnji model 1931, vožen 1900 km, limuzina, 4 vrata, popolnoma nov.
ESSEX model 1930 v brezhibnem stanju, vožen 17.000 km 5 sedežna limuzina, štiri vrata.
STEYR XH
z dvojno karoserijo, zaprto in odprto
DAEVTLER, 4 ril. 7 sedežni, odprt 12.500 dinarjev. Informacije: I. Lovše, Ljubljana, Tavčarjeva ulica št. 1. Telefon 27—28.
ftanevanja
Vdova
s petletnim otrokom, iš?« ma;hno stanovanj«. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 39660-21J*

Ljubljana Prešernova uL 1
Žepne ure budilke kuhinjske ure zlatnina srebrnina
11441
Dve sob!
pripravni za pisarao, oddam r Komenskega ul. KI 40181-23
Stanovanje
2 sob, kuhinje in pritikUni išče majhna družina. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko 'Železniški uradnik«. 40:7S-2:.'a
Veliko stanovanje
obstoječe it 3 sob in kuhinje, oddam v Krfc"vni-ški ulici 11/L 3974:i-3"
Stanovanje
•4 sots s vsem komfortom, v Gledališki ulici oddam. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Komfortno stanovanj« št. 2200«.
40140-21
Stanovanje
dvosobno s kuhinjo in vsemi pritiklinami, elektrika, vrt in vodovod, oddam v Rožni dolini e. VI.-30.
89991-ei
Stanovanje
sobe Tn kuhinje oddam takoj. Mala vae 40, p. Ježica.
39896-21
<1*1
Dve prazni sobi
za pisarno ali solidnemu gospodu oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra < 39955-23
Majhno sobico
prijazno in čisto, oddam ves daa odsotm eolidni gospodični. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra«. 30774-33
Sobo
o Idam stalnem* boljše««
f -podu takoj. Rimska e, 2, dvorišče L nadstr.
40069-3«
Sobo
lepo opremljeno, oddam v eentr« dvema bcljšiiaa osebama takoj. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.
40073-21
Sobo
čedno, opremljeno, poseben vhod, elektrika, oddam 1 aH 2 gospodični. Kolodvorska 11, n. nadstr.	40252-23
Prazno sobo
veliko, v centru merta oddam 1 ali 2 priv. osebama s pokiioom. Naslov v o g'»enem oddelki J<M7* 40339-M
Sostanovalko
"prejTrera aa Sv. Petm s. št. 76.	30067-3»
Sobo
od ia.3 1 ali 2 gospodišo*-ma v Ilirski uli-ci štev. 37 desno.	40300-28
IHj&ifui slaju+Hiitja
Dijaka
sprejmem na stanovanje z zajtrkom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«.	40099-22
Dijakinjo
sprejmem v lepo sobo t vso oskrbo. Elavir na ras-polaj-o. Strelska ulica 81 40190-22
Dijaka
spre:-nem pri KrižaaAi cerkvi — Saleadnova ulic* št. 4, pritličje, vrata 3.
40244-22
Dijaka
spre'm mg v popolno oek-M v Go-apovi alici 3/U, lev« 40277-38
pričela dopdsovatd z vsemi velikimi tvor-nicami, kd so izdelovale svilene trakove. Kadar je rekla, da dopdsuje, je to vedno pomenilo, da je samozavestno, naravnost energično zahtevala vzorce. Kdor je le nekoliko, recimo narodnogospodarsko nao-bražen, seveda ve, da so vzorci tovarn za trakove urejeni po barvnih odtenkih, kakor vzorci večine drugih tkanin ali pa vzorci tovarn za papdr. I« teh za palec dolgih trakcev je potem izdelovala n&jmičnejši nezmisel, čudovdto zamišljene neumnosti v barvnih harmonijah in kakofonijah, za klobuke, obleke, toaletne mizice in tudd vitrine, da so se morali smehljati tudd čemer-nežii. Za te stvari so se ljudje kar trgali. Veljalo pa jo je prav za prav le eno znamko. Dela ni računala Na to iznajdbo je bila najbolj ponosna.
Tedaj jo je usoda privedla k nekemu možu, ki jd je celo ugajal. Ni bil tak, kakor smo mi drugd. Ni poznal norčij, nI pričel takoj govoriti o ljubezni, zaničeval je kdno, skratka, bil je resničen, resen mož, ves usmerjen k velikemu. Za njene lične ln hudomušne spretnosti je imel le prizanesljiv nasmešek, kajti so bile vse njene zvijačnosti v primeri z veličino njegovega dela Kadar sta bila skupaj, je cele pole napolnil z računi in cele beležnice z risbami. Samo od časa do časa jo je ošinil z dobrohotnim pogledom. To pa ji je balo že bogato plačilo. Kako naj bi se Ml z igravostjo In ljubimkanjem iztrgal iz svojega življenjskega dela, ki naj bi obema prineslo srečo. Majhna
in nevredna se je zdela sama sebi s svojimi prevarami, s katerimi je norčavo jemala ljudem denar, medtem ko se je ta mož ves predal delu za osrečenje človeštva in ai poznal drugih misli. Videla je že na vsaki strehi anteno za sprejem solnčnih žarkov ln svetlobe, ki jo je sedaj konstruiral in ki bo kmalu vsakemu stanovanju dajala solnčno toploto in svetlobo. Kot bi trenil je rešil premogovni problem, kajti pri transformatorju, kd ga je izumil (enkratna nabava) je res treba le enega zgiba pa imaš kurjavo in razsvetljavo za stotin-ko ene pare. In to ni le kupčija, to je svetovna slava Kajti mala prevejanka je bila strašno častihlepna Ko je nekoč vzdihnil, da bi le že Jmel kapital, ki ga potrebuje za svoj stroj, mu je v najnežnejši obliki predlagala svojo pomoč — prosila ga je, če bi smela sodelovati kot družabnica Korektni človek je silno skrbno preštel njene prihranke, potrdil njene pravice (njegova pokončna pisava se je krčevito viila) in je odpotoval naročit stroje. Domenila sta se, da jo bo obveščal o vsaki razvojni stopnjd, ker itak ne bi Imel časa za dolga pisma. Ob slovesu ji je dahnil očetovski poljub na čelo Veliki iznajditelj je bil tudi v tem neverjetno korekten, kljub temu je opazila njegovo veliko razburjenost.
Po treh mesecih se mi je zaupala Niti en brzojav ni dospel inpovedala ml je vso zgodbo. Ne da bi ji omenil z besedo, sem vložil pri policiji ovadbo proti velikemu iz-najditelju. Ko so ji dostavili vabilo, da bi
vzeli njeno izjavo na protokol, je prišla vsa v solzah k meni. Ljubka, mala preve-janka je mislila, da so jo poklicali zaradi njenega neupravičenega pisemskega papirja, izvabljenih vzorcev in ponarejenih av-togramov. Toda ne, poklicali so jo zaradi velikega iznajditelja. Tu je ležal tudi velik album z mnogimi fotografijami in spoznala ga je en face in v profilu po veliki resnobnosti njegovega pogleda, četudi je imel iznajditelj na tej sliki šiljasto brado. Od tedaj ne pričakuje nobenega brzojava več, pa tudi komaj še upa, da ji bo polioija prinesla njene prihranke. In tako je sedaj op lasen a, da si neupa več naročiti vzorcev, kvečjemu še ovratnice, katerih konci so iz velikega kosa nagubane svile. Jaz pa nimam noDenga več in prosjačim namesto nje pri staromodnih prijatelj,ih, ki jih imajo še nekaj. In mala, ljubka prevejanka ne more več pogledati v oči solncu, ki ga je hotel veliki iznajditelj zajeti zanjo. Kadar se pojavi v kinu na platnu pustolovec, objokuje samo sebe. Kljub temu pa sedaj najraje zahaja k takim komadom in čita take romane. Prijetno jd d6 trpeti in pokoriti se, ker je bila v svoji mladosti, pred štirimi meseci, tudi še sama velika prevejanka.
Sedaj pa dopisujem zanjo pod svojim imenom s tvornicaml za trakove. In če me bodo nekega dne poklicali na policijo (naj se nikdo prezgodaj ne veseli) se bo to zgodilo samo zaradi izvabljenih vzorcev.
M. H.
Knjigarna
. i. • ./.. ..
Tiskovne zadruge v ljubljani
se priporoča p. n. občinstvu
nakupu kniig
ŠELENBURGOVA ULICA ŠTEV. 3
(vogal Knaflieve in Selenburgove ulice)
Urejuje Davorin Havljen, Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Naruduo tiskarno d, d. kot tiskarnaria Franc Jezeršek. Za inseratni del ie odgovoren Alojz Novak. Vsi
i
LiublianL