148. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 2. julija 1900.1
XXXIII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje deželo toliko več, kolikor znaša ooštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska — Dopisi naj se izvole" fsankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
»Slovenski Narod1* telefon št 34. — „Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Vlada in Šusteršičeva gospodarska organizacija.
m.
Torej klerikalni stranki vse, drugim trankam pa ničesar! Pod tem geslom hoče poljedelsko ministrstvo zajadrati v deželo, neneč, da ima pred sabo mirno jezero, do-;im zaplove takoj mej razlučeno valovje! Jeneč, da bode korakalo po hladnih tleh, ločim bode faktično stopalo po beloraz-beljenem železju? To vse zategadelj, ker menijo v poljedelskem ministrstva, da je Kranjska čez in čez klerikalna dežela, kar pa ni in ne bode! Da bi se vendar jedenkrat izgubila ta kardinalno napačna misel o naši deželi, in da bi gospodje v poljedelskem ministrstvu že vendar enkrat se dali prepričati, daje naKranjskem vsako podjetje brezuspešno, ako se hoče izpeljati zgolj pou zastavo klerikalnega rea kcionarst va!
Dalje se ne sme nikdar iz pogleda puščati, da je vprašanje o zadružni in oziroma o gospodarski organizaciji pri nas politično vprašanje. Ne iz krivde naprednih strank, nego iz krivde klerikalne stranke, ki je to organizacijo zlorabljala v grde politične namene. Kolikor je gospodarske klerikalne organizacije, pritekla je iz gnilega vira, zatorej je gnila do jedra! In s to gnilobo hoče ministrstvo združiti svojo organizacijo! Večje napake bi ministrstvo pač ne moglo storiti!
V tem pogledu je takoj prva točka ministrovega programa — se ve pri naših razmerah — silno nevarna! Do sedaj so se klatili okrog po Kranjskem s svojo go spodarsko organizacijo mladi in neotesani kaplani, ter so s tem srečno pripluli do tje, da se nahajajo nekako na stališču kramarjev, katere je spodil Gospod iz svojega tempeljna. Ti kaplani-barantači tehtajo krompir, mesto da bi učili božjo besedo, koljejo teleta, mesto da bi ostajali v sve-dščih, za katera so dobili blagoslov in mazilo, ter prodajajo blago na drobno in na debelo, krateč tako kruh malim trgovcem .n obrtnikom! Ki ga bolj sovraženega
človeka v deželi, kakor je tak duhovnik, in njemu je v prvi vrsti pripisati, da so se razmere v cerkvi porobatile, in da se je javno naše življenje posurovilo do takemere, kakor prej nikoli.
Sedaj pa hoče poljedelsko ministrstvo temu razposajenemu razdivjanemu kaplanu dati za pomočnika našega političnega uradnika, ki potrebuje javnega zaupanja tako krvavo, in ki se mora ogibati vsake in tudi najmanjše prilike, da si ne nakoplje očitanja, da je pristranska, in da ne stoji nad strankami, kakor je njegova najsvetejša dolžnost. — Ali naj res doživimo, da bode v prihodnje na shodu — recimo na Dobrovi — nastopil mali Evgenij Lampe, ter z zibajočim se svojim telesom najprej pomandral kranjsko liberalstvo, potem pa pričel razvijati nezrele nazore o gospodarski organizaciji, kakor jih je rodila nezrela njegova glavica. — Na to pa nastopi okrajni glavar — recimo marki Gozani — in da ne bo kakega nasprotstva s prečastitim predgovornikom, moral bode gospod svetnik deželne vlade pred vsem malo obrcati kranjske liberalce. Drugače pride v nevarnost, da njegov govor mej ljudstvom ne bode dobil tistega odmeva in tiste pohvale, kakor govorček Lampetov. Drugače se mu lahko pripeti, da prične uprav govoriti: ta gospod glavar ni kaj vreden, še toliko ne zna govoriti kakor mali gospod Evgen! — Kaka perspektiva se odpira pred nami! Ali si je mogoče misliti bolj poniževalne naloge, nego je ona, s katero hoče poljedelsko ministrstvo v bodoče obremeniti naše politične uradnike? Stvar pa ima še drugo stran. Če se prično politični uradniki vtikati v zadružniško gibanje naših kaplanov, postanejo hote ali nehote težaki klerikalne stranke, in kar čez noč bodo zabredli v sredino najhujših političnih prepirov. In niti pritoževati se ne bodo smeli, ako bodo naša glasila o njih nekako tako pisala, kakor pišejo dandanes o surovih mladih duhovnikih. Kar torej zahteva poljedelsko ministrstvo od naši i. političnih uradnikov, je naravnost nemogoče, je absurdno. Potem neha  vsaka disciplina mej temi
uradniki, potem je v trenutku uničen njihov vgled !
S tem, kako hoče poljedelski minister vporabiti politična oblastva pri veliki svoji akciji, dognan je — vsaj za Kranjsko — dokaz, da se je cela zadeva sprožila tje v dan, brez pravega premisleka in brez pravega prevdarka. Saj ne tajimo, da se na polju zadružniške organizacije da to ali ono doseči, kar ne bode nasprotovalo niti načelom naprednih strank, niti načelom klerikalne stranke. Take točke bi se dale v skupnem soglasju izvesti, ali poprej jih je treba poiskati in določiti. Vlada pa ni stopila z nikomur v dogovor — za kulisami je prej kot ne govorila z zastopniki kranjskega kerikal-stva — posledica temu bode torej, da se njena velika akcija razprši, in da se bode morda nekaj državnega denarja zmetalo v vodo. Še je čas, in zatorej bi svetovali poljedelskemu ministru, da se naj prej, nego sproži svojo akcijo, prav resno posvetuje s zastopniki vseh kranjskih političnih strank, da se tako doseže, da se na polju zadružniške organizacije ne vstvari kaj enostranskega in enodnevnega!
% LJubljani, 2 julija.
Poletne počitnice.
Proračunski provizorij in kvota sta določeni in avstrijska notranja politika ima sedaj poletne počitnice. Do jeseni se ne zgodi nič važnejšega, a tudi v jeseni si Korber ne bo mogel pomagati. Vlada in vladi najzvestejše stranke — Poljaki, nemški klerikalci in na levici liberalci — se boje novih volitev, a levica je tudi proti spremembi opravilnika. Baje se misli vlada tudi med počitnicami pogajati s strankami. Vsekakor se bo morala vlada odločiti, ali gre z desnico ali z levico, omahovanja in cincanja je že vsem strankam, zlasti pa volilcem že več kot preveč. Vojna na Kitajskem.
Sevmour in njegova hrabra četa se je po hudih in nevarnih bojih srečno vrnila v Tsientsin. Reči se mora, da je bila vsa ekspedicija jako lahkomišljena, in vse junaštvo Sevmourjevih vojakov ne more za-
treti očitanja, da se je Sevmour vedel kako-kak general Gatacre v Južni Afriki. Sevmour se je namreč hotel prav komodno peljati z vlaki skozi sovražnikove vrste in mislil brez zadržka dospeti nenadoma v Peka. Toda Kitajci niso tako neumni, kakor <e sodil Sevmour. Pustili so ga, da se je t i-peljal do postaje Langfang ter so ga on(\ zgrabili. Sevmourju se je posrečilo, odbiti Kitajce, toda pri postaji Amting so ga boksarji in vladne čete zgrabile iznova ter mu prizadele hude izgube. Razen tega so podrli Kitajci železniško progo pred njim in za njim. Sevmour je bil torej odrezan in nekako zajet med sovražniki. Zapustiti je moral vlake, bežati daleč proti vshodu in prekoračiti reko Peiho ter umikati se med neprestanimi boji počasi proti Tsientsinu. Od vasi do vasi se je morala prebiti hrabra četa, nositi seboj ranjence ter trpeti neznosno žejo pa tudi lakoto. Živeli so skoraj od samega riža. Ko so dospeli končno do kitajskega arzenala, ki leži vshodno Tsien-tsina, na levem bregu reke Peiho, so jih sprejeli Kitajci v arzenalu s topovi. Po strašnem boju so se Sevmourjevi vojaki polastili najprej topov in končno tudi arzenala. Toda Kitajci so jih naskakovali še tu. Sevmour bi bil ostal v arzenalu, toda radi ranjencev je moral dalje v Tsientsin, kamor je sporočil, da prosi nujno pomoči, sicer se mora v dveh dneh izročiti sovražniku. Ruski oddelek je končno rešil Sevmourje in pri-vedel v Tsientsin. Vse izgube znašajo baje 102 mrtva in 228 ranjencev. Bržčas pa so izgube še večje. O usodi evropskih poslanikov se še vedno ne ve nič pozitivnega. Trdi se, da so zapustili Pekin ter so z drugimi Evropejci v Paotingfu, a to ni verjetno, kajti ta kraj je sredi boksarskih čet. Iz Šanghaja došla poročila so sploh samo sen-začna, a nezanesljiva. General Yunglu je baje ukazal podkraljem, naj se za povelja, ki prihajajo iz Pekina, ne brigajo. V Šang-haju se sodi iz tega, da se proklamira nov cesar. Poroča se tudi, da je vlada boksarje pohvalila in pozvala vsa oblastva, naj boksarje podpirajo. Toda podkralji v pokrajinah ob Yangtseju so boksarjem sovražni. Vsekakor vlada torej med Kitajci pravcata anarj
LISTEK.
Dragotin Kette.
Spisal Ivan Cankar.*) Pr^d letom dni je umrl v Ljubljani Dragotin Kette, in nekateri časopisi so prinesli notico, da smo izgubili jako nadarjenega pesnika. Malo jih je bilo, ki so vedeli, da je umrl največji talent, kar smo jih imeli od Prešerna pa do danes, da je umrl ed«n izmed onih redkih mož, ki so nam v našem žalostnem narodnem življenju edina čast in edino bogastvo. Nikjer drugod nimamo ničesar, — nič preteklosti in bogve koliko še prihodnosti; plodovi
•   o oceno knjige „Poezije". Zložil Dragotin Kette. Izdal in založil Lav. Schw entne r ""Sod. V LJubljani prinašamo doslovno  in brez .sakih sprememb. Pripominjamo pa takoj tu, da ie z vse:m trditvami g. sotrudnika n e strinjamo. Naravna je prekipevajoča navdušenost g. kritika za istini .o genialnega 241etnega tovariša in pri-jatelja, pokojnega Dragotina Ketteja; naravno pa je tudi, ia je prav to osebco prijateljstvo med g. kritikom in rajnim kritikovancem vzrok, da g. Cankar ponekod — morda nevedoma — pretirava in d3la krivico drugim pesnikom. Pridržujemo si torej, da objavimo poleg te ocene še kako "mgo, kateri ne bo možno z nobenega stališča od-ekati — hladne objektivnosti.
Op. uredništva.
našega duha so jedina znamenja, da živimo in bodo morda spomeniki na našem narodnem grobu. Ali ravno na naših duševnih delavcih se kaže vsa mizerija naše usode. Drug za drugim padajo v grob, mladi, šele ravnokar dozoreli. Zdi se, kakor da so delali ti ljudje hlastno in v vednem strahu, da jih pred časom ne zaloti smrt.
Tako so šli Jenko, Jurčič, Gestrin . . . Največji udarec za slovensko literaturo, udarec, ki se ne da popraviti in ne preboleti, pa je smrt Kettejeva. On je bil tisti, ki mu je bilo odkazano prvo mesto v našem slovstvu; nanj smo gledali s ponosom in ljubeznijo, a legel je in utihnil, še predno nam je odprl vso krasoto in veličastvo svoje duše. Nesramna, krivična in proti-naravna je usoda, kakršna je ubila Ketteja. Človek z velikim srcem in velikim duhom mora podleči umazani mizeriji; da bi se bil imel boriti proti velikim silam, njega vrednim, ne bi bil omagal nikoli. To ni bil tisti znani in opevani .življenja boj" ... Prenašaj udarec za udarcem, a da ne moreš udariti sam; sredi najlepše mladosti napol uničen od nizkotnih skrbi, toliko nizkotnejših, če so naložene suverenemu človeka, ki stoji za glavo nad svojimi vrstniki; a naposled čisto navadno ubit od tistih  ostudnih,  na videz malenkostnih
vsakdajnosti, ki bi skromnejšega značaja ne porušile, kajti čutil bi se v njih domačega. Tako je venelo in tako je umrlo najlepše življenje . . . Kette je pal in umrl na poti, ko je stopal velik in krasen že daleč pred vsemi drugimi; zgrudil se je na tisti poti, po kateri so hodili pred njim že mnogi in po kateri hodi naš narod sam . . .
Treba bo pisati Kettejev natančni življenjepis, da se bo videlo, kako je živel človek, ki bi imel po milosti božji obdarovati svoj narod z neprecenljivim bogastvom, a ki je izdihnil neznan in neslaven, še predno je mogel odpreti vse zakladnice svoje. Literarni historiki pripovedujejo o umetnikih, ki so živeli na zunaj veliko življenje, polno viharjev in interesantnih prigdd. No to so povesti iz davnih romantičnih časov, in dandanes je svet drugačen. Dandanes ni tistih velikih viharjev in ni tistih romantičnih prigod, nič več ni silnih korakov in Širokih gest; okvir je premajhen. Na značaj pesnikov, in na njegovo notranjost vplivajo malenkosti, ki se na prvi pogled komaj zapazijo, katerih življe-njepisci navadno ne omenjajo. Vse zunanje življenje slavnih in neslavnih ljudi pa je sestavljeno dandanes iz teh malenkosti, ki potiskajo z nepoznano, a železno silo človeka naprej po usojeni mn cesti. O takem
življenju se govori, da ni interesantno, da je navadno in vsakdanje. Vse naše razmere so res zelo navadne in vsakdanje, nič interesantnega ni v njih. Kdor je zadovoljen z njimi ali jih prenaša, ker se mu zdi, da jih je pač treba prenašati, kdor je skromen in vrhu tega trdokožen, živi dostojno in nič mu ni hudega. Ali če stopi v te razmere človek, ki je v svojem srcu velik in plemenit, in ki ni prinesel seboj potrebnega orožja, da bi se branil za Silo neumnim vsakdanjim skrbem in nezgodam, tak človek se komaj dobro ogleda po najbližjih ovinkih in že omahne in izkrvavi...
Za njega, ki je nosil v svojem srcu pol sveta, za pesnika z veselo, neomade-ževano dušo, ki je bila ustvarjena za posodo najrazsežnejših in najčistejših idej, je moralo biti nekaj strašnega tisto poniževalno potikanje po skromnih kotih, tiste plaho pehanje za skorjo kruha; tako strašn je bilo zanj, da ga je uničilo.  Čutili srn globoko in natanko vse to, in zato sena je stisnilo srce še v večji bolečini, ko sr zvedeli lansko novico o njegovi smrti. Tuc jaz sem čutil to veliko bolečino, četu, sem vedel že prej, da ne more, in da n moglo biti drugače: zakaj naše grede so zrahljane za plevel, in če  vzklije roža, uvene pred časom. (Dalje prih.)
i ija. Iz Tsientsina ni nobenih poročil. Baje so kitajske čete Se vedno v okolici ter streljajo na mesto. Trdi pa se tudi, da stoji med Pekinom in Tsientsinom mednarodna vojska 15.000 mož, ki se pomnoži v kratkem na 80000.
Vojna v Južni Afriki. Že sedaj traja vojna v Južni Afriki cri mesece dalje časa kakor največja vojna ;:iX. stoletja, vojna leta 1870/71 med Francozi in Nemci, a vse kaže, da se bo vojna .nadaljevala vsaj še tri, če ne še 6 mesecev. )asi je angleška vojna sila v Južni Afriki —6krat večja, dasi so zavzeli Angleži "*a glavna mesta Burov, vendar še ni utiti med Buri nobenega obupa, nego se .ore junaško in vstrajno dalje ter prizade-iejo sovražniku vsak teden kak hud uda-ad Bilanca dosedanje vojne je za Anglijo "crašna. Nič manj kot 7000 mož je mrtvih, ,loma ubitih deloma v bolniščnicah umrlih vsaj 50.000 mož leži še ranjenih in bol-,. Angleška vlada sama prizna, da umrje Iazaretih vsaj 21 odstotkov bolnikov, danes je več angleških invalidov, kakor ilo sploh angleških priseljencev v Jo-.-burgu.   radi katerih se je začela Buri so jim hoteli dati volilno pra-ez sedem let, Angleži pa so jo za-črez pet let. To je bil „vzrok" vojne, prodajajo svojo svobodo torej jako dfc&g<    Osvoboditev Ladvsmitha je veljala Ai tfleže 7514 mož, na maršu v Bloemfon-te " je ujel Roberts Cronja s 3000 možmi, a   gubil je 8085 mož mrtvih, ranjencev i  -ijetnikov.   Izgube Angležev pa so tudi i   denarnem polju ogromne. Doslej jih velja i -O milijonov gld.   Do konca vojne pa se se -roški še podvoje. Konservativni poslanec Burdett-Coutto je objavil v „Times" popis razmer v angleških bolniščnicah. A tudi v parlamentu je govoril o njih. Bolnikom se <jodi naravnost strašno slabo. Ko je vreme deževno,   leže   bolniki kar v blatu; pri Jloemfonteinu so ležali baje v 10 cm globokih kalužah. Primanjkuje jim perila, postelj, zdravnikov in postrežnikov. Ponoči ~mrzujejo, po dnevi pa jih trpinčijo muhe grozna vročina.   Vojna v Južni Afriki rej naklada Angliji ogromnih žrtev ter ji nobenem oziru ne dela časti.
Naše mlekarnice in njih preosnova.
Pod tem le naslovom čitali smo v ^Slovenskem Narodu" dne 13. in 15. junija pogumen članek iz peresa g. Iv. Šege. Če se tudi ne zlagamo popolnoma z njegovim načrtom mlekarske centrale, vendar pozdravljamo to njegovo prizadevanje z največjim veseljem, ker smo že z dnevom, ko amo pričeli preosnovati goriške mlekarske zadruge, občutili nujno potrebo centralizacije ne samo goriških, ampak vseh slovenskih mlekarnic. Mi želimo iz dna srca, da bi le v skupnem delovanju sezidali na najširši podlagi mogočen centralen aparat, ker omahljivo gospodarsko stanje vseslovenskih mlekarskih zadrug zahteva čim prej jednotno zadružno organizacijo; to je neizogibni pogoj obstanka, pa tudi sijajne bodočnosti slovenskega mlekarstva.
Bog dal, da bi zadruge same, kakor vsi drugi merodajni krogi prej ko prej spoznali to vitalno potrebo, da bi prve hodile roko v roki po drugih uglajeno pot do blagostanja!
Vrstice so nam preozke, da bi na tem mestu podrobno razpravljali o prej omenjenem načrtu; o tem nekoliko zmede-denem pojmu mlekarske centrale govoriti hočemo v posebnem spisu, katerega nam je sestaviti v dober sporazum pričujočega vprašanja. Potem pa hočemo kovati ta načrt, da se razmeram prileze, kakor dobro krojena obleka telesu. In to je treba, sicer bi bila vsa organizacija v večjo škodo nego korist, ker v naših kompliciranih gospodarskih razmerah in zlasti pa, ker je produkcija na polju mlekarstva toli različna in večidelj slaba, zahteva tak parat — recimo mu eksportna zadruga - marsikaterih priprav, zahteva nadalje koli previdnega toli razumnega tehničnega in trgovskega vodstva. Od vsega sistema in notranje uprave eksportne zadruge je odvisen predvsem napredek domaČega mlekarstva, odvisni so njega dohodki. Ona mora biti trgovskemu svetu in konsumen-tom nasproti dobra in zanesljiva tvrdka mlekarskih izdelkov slovenskih dežela, in 'e kot taka se sme roditi, potem ji je za-
gotovljen ugođen eksport, slovenskemu mlekarstvu pa uspešen razvoj. Vsaka pomanjkljivost, sosebno v tehničnem delokroga, take zadruge se pa lahko mafičuje ne samo v hudo Škodo eksportne zadruge same, maščuje se tuđi na njenih zadružnikih, ker ona kot centrala je prevzela imena vseh slovenskih mlekarskih zadrug. Zavoljo tega toraj, ker je eksportna zadruga tolikega pomena za obstanek in razvoj našega mlekarstva, ker vpliva na kupčijo in promet z mlekarskimi izdelki
— ta malone najvažnejši faktor v naSem gospodarstvu — kakor vreme na barometer, bodi ta zavod v vseh svojih organih toli previdno in ne na naglem sestavljen, da si pridobi in ohrani kot tvrdka najboljše ime. Ta ne lahko izpeljiva naloga centralizacije zahteva toraj temeljitih priprav, v prvi vrsti složnega delovanja vseh za to poklicanih činiteljev. Obris teh priprav podati hočemo — kakor omenjeno — v posebnem spisu, kateri bodi namenjen vzbujati za to le vitalno potrebo slovenskega gospodarstva primerno zanimanje, zato se obračamo končno še do vseh zato vnetih rojakov s prošnjo, da nam pojdejo pri tem kočljivem delu na pomoč, posebno da nam ustrežejo s statističnimi podatki, ki bodo pričetek nove organizacije. Z dobro voljo in z združenimi močmi se smemo nadejati uzornega zavoda, sezidanega v edino korist pomoči potrebnega slovenskega kmeta. M. Ivančič, Tolmin.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 2. julija.
— Spremembe v politični službi. Z naslovom ravnatelja odlikovani ravn. ad-junkt pomožnih uradov dež. vlade Anton W al lan d je ad personam imenovan ravnateljem pomožnih uradov s plačo VIII. čin. razreda. Konc. praktikant Friderik grof Hardegg je imenovan dež. vladnim kon-cipistom. Konc praktikant Em. Kor d in je prideljen okr. glavarstvu v Kamniku.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, 3. julija 1.1. ob šestih zvečer v mestni dvorani redno javno sejo. Dnevni red: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji mestne hranilnice ljubljanske zaradi določitve obrestne mere za posojilo občini Sv. Križ pri Kostanjevici. Mestnega magistrata poročilo o popravi streh na hlevih mestne topničarske vojašnice; v zadevi stavbnega vodstva pri cesar Franc Jožefovem mostu. Šolskega odseka poročilo o poročilu ravnateljstva ces. kr. velike realke v Ljubljani o nedostatkih pri kurilnih napravah v realčnem poslopju. Finančnega odseka poročilo o prošnji nekega bivšega mestnega uslužbenca za odpis nečega dolga. Personalnega in pravnega odseka poročilo o prošnji nekega mestnega uslužbenca za dopust. Kuratorija cesarja Franca Jožefa I. mestne višje dekliške Sole poročilo o personalnih zadevah te šole.
— Davčne olajšave za Ljubljano. V najnovejši številki državnega zakonika je objavljena temeljem § 14. izdana cesarska naredba, s katero se vsled potresne katastrofe dovoljene davčne olajšave, ki bi s 1. julijem potekle, podaljšujejo Se za nadaljnjih pet let.
— Kje je lopovstvo? Klerikalni poštenjaki, ki odkladajo svoje laži v „Slovencu", naštevajo mej tistimi politiki, ki baje tavajo za „Slovenskim Narodom", največkrat tudi ravnatelja Senekoviča in Šubica. Prvi se v politiko ne vmešava prav nič, k večjemu da časih — kot miroljubna in mehka duša — javno pove, da se ne strinja z ostro pisavo našega lista. Člen pa je mestnega zbora, kjer opravlja tlako na korist občnemu blagru. Kakor rečeno, za politiko se čisto nič ne briga, ter je v tem pogledu vzor uradnika. Istotako se Šubic, če slučajno nimamo zasedanja deželnega zbora, ne briga za politiko, najmanj pa ga smemo prištevati mej sotrud-nike našega lista. Vzlic temu pa »Slovenec" omenjena gospoda ravnatelja neprestano navaja v prvi vrsti, kadar odriha po .Narodovem". Tako je tudi zadnji četrtek mej tistimi, ki bodo napravljali koline iz „SIo-venčeve" gospode ter kovali iz nje novodobne mučenike — pri tem bomo imeli vsaj to udobnost, da bodemo novodobne te mučenike lahko ocvrli v lastni njihovi masti!
— v prvi vrsti naštel Senekoviča in Šubica. To pa je storil za vratni , Slove-
nec* ne radi Ljubljane, kjer njegove laži takoj spoznamo, pač pa radi višjih krogov, kjer bi omenjena gospoda rad malo potonil, ter jima, če le mogoče odjedel nekaj vsakdanjega kruha. To je časnikarsko lopovstvo v pravem pomenu besede; kaj takega preklinjajte z lec, ali se pa takega ostudnega denuncijanstva vsaj sramujte, če imate Se kaj srama v svojih, s tolSčo zalitih srcih! Pa ta svojat je že taka, povsod drugod vidi lopovstvo, samo v svojih vrstah ga ne opazi! —
— Idila. Podlistkarski Pepček, ki skoraj vsako soboto straši v „Slovencu" pod črto, nam je zadnjič življenje v poso-jilničnih konsumih naslikal takole: .Cele noči presedi ta kaplan v posojilnici, da ohrani vse v redu, da vodi knjige, piše pisma, in sploh stori, kar je potrebno. Kolikokrat vidim pozno v noči iz krčme, kjer si iščem počitka, luč v posojilnični pisarni, kjer sedi ta človek in dela, seveda po dnevi ima šolo, spoved, obhajilo in druge stanovske opravke". — Zares gin-ljivo! Zal, da je ta Pepček ali tepček preveč kratkoviden, ali pa gleda preveč iz dalje. Svetovali bi mu, da naj v bodoče pristopi kar k posojil ničnemu oknu, da bo reči mogel še bolje opazovat. Takrat pa bo posojilničnega gospoda videl največkrat z litrom pred sabo, in naletel bo dostikrat, da bo teška glava „tega človeka" spala nad knjigami, ker se je preveč napila cenenega laškega vina. Luč v posojilniški pisarni časih res gori, časih se pa tudi ugasne, kar se zgodi najrajše takrat, kadar gospod niso sami v posojilnični pisarni! Da tako ljubi svojega — bližnjega — posebno če je ta bližnji ženskega spola ! — človekoljubni ta gospod ! V ordinarjatski pisarni pa so baje napravili poseben oddelek, ki ima nalogo z lepo poravnati pravde izvirajoče s ponočne človekoljubnosti posojilničnih naših gospodov. Zares ginljivo !
— Gospod Pristov iz Ribnega je jako komoden gospod. Prepisal je izjavo Mrakovo, ter je poslal v „Slovenca", meneč, da je z junaškim zanikanjem vse doseženo. Pa ni! Mi se sklicujemo na svojega poročevalca, ki svoje trditve vzdržuje. S Pristovom in Mrakom se nočemo dalje prepirati. Saj si lahko pomagata. Pot je odprta! Tudi mi se ne bojimo mučeništva, ako bi na pristojnem mestu ne mogli dokazati resnice. Pa ne živimo v strahu, da bi resnice dokazati ne mogli! Amen!
— Iz klerikalnih konsumnih društev. Prejeli smo ta-le popravek: Na podlagi tiskovnega zakona § 19- zahtevam, da sprejmete v svoj list „Slovenski Narod' od dne 23. junija članek iz klerikalnih konsumnih društev, med dnevnimi novicami sledeči popravek: a. Ni res, da bi bil sodo-merec govoril s prodajalcem, ker ga ni bilo, pač pa je res, da je govoril s prodajalko, b. Ni res, da sem podpisana prodajalka sodomercu rekla, Firštov Miha mi je že večkrat rekel, naj denem na vago za 10 gramov papirja, da bom mogla ljudem dobro vago dajati, res pa je, da teh besedi nikdar nisem govorila, ker mi imenovani gospod kaj tacega ni nikdar govoril, res tudi, da z menoj sodomerec ni druzega govoril, nego da je vago uredil.
Bohinjska Bela, dne 27ga junija 1900-Marija Peternelj.
Ker imamo opraviti z žensko, ne dostavljamo druzega, nego to, da je naš poročevalec na naše vprašanje svoje trditve v celoti vzdržal.
— Naše šole in klerikalci. Lepa šolska poslopja so bila od nekdaj našim klerikalcem trn v peti. Tudi J. Zidanšek, profesor v mariborskem bogoslovju, še v svoji knjigi a Jeruzalemsko romanje" ne more zatajiti tega sovraštva. Na str. 33 piše: „Najimenitnejša in najviša šola (po naše bi rekli vseučilišče) v Kairi je pri mošeji EI-Azhar; pa tu si ne smete misliti velikega poslopja z mnogimi šolskimi sobami, kakor so zdaj v naših krajih šole največja (in seveda tudi najdražja) poslopja". Čudno se nam zdi, zakaj duhovniki kot samci potrebujejo toli ogromne farovže, časih celo z 10 sobami. Oj, ti ljuba nevoščljivost! — Tako .Učiteljski TovariS".
— Preprečen shod. Za včeraj je bil napovedan socialno-demokratičen shod, ki bi se bil imel vršiti v gostilni „pri Auerji" pri Devici Mariji v Polju. Okrajno glavarstvo je shod dovolilo. Shod pa se ni
mogel vršiti, kei tercijalke tako d v zadnjem treno njega je pa njegt grdo gledala prih ki ima z neko g afero, je zjutraj n odpro vrat socialn zapasti nobeški bi — „Gorica" združita. Zato bode
gostilničarja žu, . obdelovale, da o a lekarn — skril. h. ena hlače nosil; e zborovalce. Živ lično jako zna« ;oitilni carje, naj *eš,  da jih . oc.
Primorski List mela poslej skr
uredništvo in upravn ii. j in skupno tiska Doslej sta živela ta dva klerikalna lis< divjem zakonu, 20. junija pa se je sk zakon vpričo 12 duhovnikov in 18 po-njakov po vseh pravilih na katoliški pod Čestitamo!
— Duhovnik s palico. O kuratu dinu, kakoršnih imamo nekaj tudi na Kr skem, poroča zadnja „Soča" med drv tudi to-le: „Vede se kakor kak turški ] ter hoče biti absolutni gospodar Pe* v starašinstvu pa hoče vse druge sti vati. Dne" 10. t. m. zvečer okoli 9. ui prišel v krčmo mladega krčmarja Komć v Pevmi neki človek s harmoniko ter skušal zaigrati. Gospodar Komavli ni navzoč v krčmi, marveč je bil za hiše ni nič vedel, kaj se godi v krčmi. V* pa je v tistem hipu v krčmo kurat E
— ki menda opravlja tudi službo pol
— ter je udaril   s  palico ne pivca.   Oni  s  harmoniko je zbežal v pred Budinom, Budin pa za njim. Na je vrnil gospodar, ki je začuden videl hajati kurata iz kleti. Vprašal ga je, 1 pravico da ima, hoditi v klet. Takoj ni govoril  nič, pač pa malce pozneje, d ne boji tridesetih, ter da se bodemo v na drugih krajih.   Na podlagi tega jt poklican Komavli k županu na odgovc starešinstveni seji v torek pa je bila dnevnem redu tudi razprava: kako odv krčmarsko koncesijo Komavliju.   Pri i pravi se je kurat Budin trudil na vse j tege, da bi se izposlovalc odvzetje koi sije Komavliju. Navzočih je biio 18 stara; in od teh je glasovalo 13 po mislih dina!   In sedaj   menda stori Budinu ljubo županstvo korake,  da  se odvz? koncesija Komavliju.   Kake 3 tedne bo tega, ko se je pogovarjal mlad fant ol 20 let s par dekleti na cesti.  To je v: kurat, ki je pristopil nemudoma k njei ga pahnil, udaril s palico, ter zap< strani, češ,  k^ko si upa govoriti z 2 skami na cesti.  Tu imate izmed mne 2 slučaja, kako surovo dela z ljudstv ta „božji namestnik".   Tak je ta mož in kar tepe ljudi s palico. Ali mu nič očita vest, kako je on potreben palice? se ne spominja, kolikokrat je bil sarr takih situvacijah, radi katerih je zasl prav pošteno palic? Nič, nič, tem ljuc vest ne očita ničesar!   Da se moramo ločno upreti takemu postopanju nasp ljudstvu, je umevno, in to storimo tud vso silo.   Da  bi naše ljudstvo pret< ( „božji namestniki" na cestah, kakor k srednjeveški valpet, da bi spravljali lj ob kruh, tega ne bomo trpeli, marveč potegnemo za ljudstvo, da se prav ki nito otrese takih svojih osrečevateljev. Pj ljudem a la Budin se bomo bojevali ve in povsodi, in tisti lažnjivi krik, da del: proti duhovnikom in cerkvi nas ne bo strašil. Ljudstvo mora spoznati, odkod vira toliko gorja, katero ga tlači i" ori
— CXXII. odborova seja „ er Matice" bo dne 9. t. m. ob petil i po v društveni pisarni. Spored: 1. I *Jia predsedništva. 2. Potrditev zaj ko CXXI. odbori seji in o XXXVI. r m čnem zboru. 3. Volitev predsed. • . p predsednika, blagajnika, ključarje, in sekov. 4. Tajnikovo poročilo. 5. S1l >o
— Iz   c.  kr.  mestnega š<. sveta.   O rednej seji c kr. mesti.t skega sveta,  katera se je vršila v deljek, dne 18. junija t. 1., smo pr»jeL stopno poročilo:   Potem, ko proglasi p: sednik sklepčnost  in  pozdravi navzoč poroča zapisnikar o došlih kurentnih rt> reh in pove, kako so bile rešene, kar vzame na znanje brez ugovora. Sklene pri občinskem svetu izposlovati potre' kredit za nakup 30 izvodov Fr. Bi etc učne knjige za telovadbo na ljudski lah.  Pripoznajo se starostne doklade znesku letnih 120 kron in sicer: rr stoei nadučitelju Franu Gabršku, čet-t^ o I
1. februvarja t. L, mestnej aadu? Alojziji Baurovi, četrta od dn" 1.
t L L. mestne s učitelja Alojzija Kečlju tretja od dne iaja t. L Troje prošenj mestnih učitel '».nagrado oziroma podporo, je c. kr • želnemu Šolskemu sveta priporočiti v - :tX3no rošitev. ReSita se dve prošnji vnanj >enk za vsprejem v tukajšnje šole. ; učenki se dovoli izpust iz šole in jeć fU lčencu odpis predpisane ukovine. Na' I S pančičevih: Pisanic, ki 30 pred kra En izšle v Schwentnerjevej zalogi, je pi čiti šolskim vodstvom za šolske knjič Odobri se načrt za supli-ranje na tu jih ljudskih šolah, ki ga je sestavil edložil odbor »ljubljanskega učiteljskeg štva. Konečno se reši še neka inter      deva pedagoškega značaja.
— to-iuiu na realki. Pod predsedstvom dež. šol. ravnatelja Jos. Šumana je delalo na realki med 25 učenci 24 učencev in eden eksterni3t Šest učencev sme maturo čez dva meseca ponoviti, eden pa ni prišel. Drugi so maturo napravili, dva z odliko.
— Zaključna pogostitev v ljubljanski dijaški in ljudski kuhinji. Na sv. Petra in Pavla dan je priredilo vodstvo tukajšnje dijaške in ljudske kuhinje slovesnost, katere so se vdeležile poleg načelnice gospe Kos in namestnice gospe Fleišman ter načelnika g. A. Drelseja tudi vse druge odbornice in odborniki. Za pogostitev so darovali pivo-varnarji gg. Jurija Auerja dediči in Jan. Kosler več sodov piva, drugi dobrotniki pa so poslali raznega peciva. Vsem sta se zahvalila sedmošolec Ivan Balant in načelnik Drelse.
— Slovensko trgovsko pevsko društvo naznanja članom in slavnemu občinstvu, da p_ižge dne 4. julija na predvečer in v proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda na Drenikovem vrhu svoj običajni vf.liki kres z umetalnim ognjem in petjem. Za dobro in hitro postrežbo je že preskrlljeno. Vabi se slavno občinstvo, da počasti z mnogobrojnim obiskom ta večer. Ob jednem se opozarja gospode pevce, da se vrši pevska vaja v ta namen dne 3. julija v društvenih prostorih „ Narodnega <ioma". Zbiranje in odkorakanje društva na Drenikov vrh se bode pravo časno naznanilo.
— Pevskega društva „Ljubljana" velika ljudska slavnost vspela je tako v moralnem kakor financijalnem oziru izborno. Obširneje poročilo sledi.
— Pevsko društvo „Slavec" udeleži se v nedeljo, dne 8. julija slavnosti razvitja zastave „ Gorenjskega Sokola" v Kranji korporativno z zastavo.
— Boljše plavalno kopališče. Pišejo nan: V Ljubljani imamo novo kopališče v Kolodvortkih ulicah, vojaško kopališče na Ljubljanici in Kolezijsko kopališče; toda nobeno ni tako, da bi se mogli hoditi kopat vanj tudi boljši mestni sloji, ki bi radi pla vali. V n jvem, jako ozkem kopališču je le prsna kopel in nekaj banj za revne sloje, v vojaškem kopališču, ki je celo odprto, so nevarni vrtinci, v Kolezijskem je pač majhen bazen, a navadno le za moške. Za ženske je določeno dopoludne. Toda to kopališče je z znanih vzrokov slabo obiskano in ga boljši krogi sploh ne rabijo. Želeti je torej, da dobimo lepo in čisto plavalno kopališče blizu mesta tudi za boljše sloje.
— Po žledu prizadete notranjske občine so prejele doslej 6080 K 20 h deželne podpore, in sicer v podeljenem sadnem drevju.
— Za napravo vodnjaka na Studencu v občini Hrenovice je poljedelsko ministrstvo dovolilo 1400 K, to je polovico pro-racunjenih stroškov 2800 K. Dežela bo prispela 700 K, posestniki pa tudi toliko,
— Poziv pevskim društvom in zborom. G. Bartl, nadučitelj v Šmartnem pri Litiji namerava, ako se zadostno število naročnikov oglasi izdati I. zvezek svojih moških zborov; obsezal bode: 1. „ Slovan na dan" s tenor samospevom. 2. .Novinci", koračnica. 3. .Nazaj v planinski raj", s tenor samospevom. 4 „Očini" s bariton samospevom. 5. .Kolesarska", koračnica. Vsi i komadi so večji efektni zbori, nekatere *tih pela sta že društvi „Siavec", „Ljubljana" v splošno zadovoljstvo. — Naročila sprejema do 10. julija izdajatelj. Cena 2 ' A.
— Iz Št. Petra v savinjski dolini nam
poročajo Šolo imamo tu že od 29. pr. m. radi blel.ov ali ošpic 2;aprto in ker bolezen še ni preneuala, ne ve se še, kdaj se bo pouk smel zopet nadaljevati. Razširila se je ta nalezljivi bolezen v teku jednega meseca
po vsej občini, prinesla jo je mati iz Gradca, kamor je Sla obiskat svojega starejSega sinka. Kmalo ko je prišla domov, zboli tudi ona, osem dni pozneje njeni mlajSi sinek in na to tudi deklica, katera je temu stregla. Ker je bila zadnja Šolar ca v mlinu doma, razSirila se je bolezen od hiše do hiše in od vasi do vasi. Pri nekateri hiši je bilo po 3 do 5 majhnih otrok hkratu bolnih, štirje otroci pa so tudi umrli, a nobenega niso zanesli po smrti koj v mrtvašnico — kar bi bilo potrebno, da bi se bilo bolezni tako vsaj nekoliko preprečilo razširjanje. — Zadnja povodenj je napravila tudi pri nas veliko škode; vzela je mnogim seno, poplavila njive in travnike, odnesla dobro zemljo, tako da imajo nekateri od 200—500 gold. škode. Žito in sadje pa lepo kaže. Vina nam je spomladni pozeb vzel dobro tretjino.
— Ogenj. Včeraj okoli 6. ure popo-ludne je nastal ogenj v hiši Marije Kadun-čeve na Ilovici št. 48. Hiša je pogorela do tal, in je škode 7000 kron. Zažgala je 41etna hčerka posestnice Marije Kadunc, katera je šla s starim očetom v podstrešje in dobila tamkaj v očetovi skrinji žveplenke. Mej časom, ko je stari oče iskal po skrinji za njo sladkorja, je šla ona v kot, kjer je ležal kup slame in jo je podžgala. Stari oče je hotel ogenj pogasiti, pa ni bilo več mogoče. Vnela se mu je obleka in se je precej opekel, tako, da so ga potem morali prepeljati v deželno bolnico. Živino in pohištvo so ljudje rešili. Tudi je prišel na gorišče oddelek požarne brambe pod vodstvom gosp. Antona Drutarja. Gasilci so pogasili ogenj in preprečili, da ni še ta vnel v bližini stoječi kozolec. Hiša je bila zavarovana za dva tisoč kron.
— Pobegnil je c. in kr. deželnobram-bovski korporal Konrad Umnik.
— V Ameriko se je odpeljalo v mesecu juniju iz Ljubljane 89 oseb. Zaradi nameravanega izseljenja v Ameriko pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti je bilo aretovanih 6 mladeničev.
— V Ljubljanico je hotel skočiti danes ponoči s Hradeckega mostu neki natakar. Bil je že na ograji. V tem hipu pa je priskočil policaj in ga potegnil doli ter ga odvedel na dom. Strah pred vojaško službo ga je baje napotil, da si je hotel končati življenje. Morda si je danes, ko je trezen, vse bolje premislil in bode le rajši šel k vojakom, ko pa v Ljubljanico.
— Okraden pijanec. Delavec F. P. iz Brezovice se ga je bil včeraj v Ljubljani tako nalezel, da ne ve, kje in kdaj mu je bila ukradena stara obleka in sekira, katero je nosil seboj.
— Nepreviden kolesar. Včeraj zvečer je na cesti na Rožnik topničar Al. Schoen-pas povozil 8 let starega Franceta Habichta iz Vodmata. Deček je bil na čelu poškodovan.
— Aretovanje. Včeraj zjutraj je mestna policija med fanti, stoječimi pred Frančiškansko cerkvijo, izsledila dotičnika, ki je pred 14 dnevi odnesel fotografu Juliju Miil-lerju zlat prstan z briljantom vreden 500 kron. Fant, Franc Hafner, krojaški pomočnik v Medvodah, je imel prstan pri sebi. Izgovarjal se je, da je itak mislil nesti prstan nazaj, kadar bi bil šel po svojo fotografijo.
* ,,Vienac" ne preneha izhajati, nego ga prevzame v izdajanje .Matica Hrvatska". Uredništvo prevzame jeden njegovih najod-ličnejših sotrudnikov, vseučiliščni profesor, učenjak, pesnik dr. G j uro Ar no ld.
* Češko časnikarstvo je na pariški svetovni razstavi častno zastopano. Zavoljo pomanjkanja prostora so na razstavi izloženi vsi češki listi v zmanjšani obliki. Iz imenika je razvidno, da na Češkem izhaja 791 listov, tako da eden list pride na 6781 prebivalcev. Na Nemškem in Avstrijskem izhaja 4565 nemških časnikov, in eden list pride še le na 13.025 nemških prebivalcev. Te števike dovolj jasno pričajo o velikem razširjanju in razvoju časnikov na Češkem.
Književnost.
— „Ljubljanski Zvon". Vsebina julijskega zvezka je tale: Iz lirike Kazimirja Radiča. A. Fogazzaro: Srebrni križec. (Povest.) Iz italijanskega prevela Marica Bartol. Dr. Clemens Severus: Smrtna kazen. Dr. Ivan Robida: Ponočnjak. (Pesem.) Fran VaSiček: Fecondite (Rodovitnost) Dr. Ivan Robida: Brodar. (Pesem.) Ivan Šubic: Iz pisem Jurja Šubica. Karel Dolenc:   Bil je človek.   (Povest.) Ivan
Prijatelj:   Tolstoj   in   njegov roman
„Vstajenje". A.: Gutenberg. Književne novosti.   Z.: Josipa Stritarja .zbrani spisi".
— Dr. Fr. Vidic: Zgodovina slovenskega slovstva. — Dr. Jos. Tomiašek: K .Slovenski bibliografiji". — R. P.: Milivoj Šrepel: Preporod v Italiji u XV. i XVI. stoljeću. Glasba. —oe—: Janko Žirovnik. Narodne pesmi.--oe—: Slovanski hymny.
Upodabljajoča umetnost. Repičev Prešeren.
— Rihard Jakopič: Dve novi sliki Jamovi. Med revijami. .Naša Doba*. — Fr. I. Slovanski pfehled. Listek. A. A.: Petstolet niča krakovskega (jagjellonskega) vseučilišča. — Mehmed Marko: Sarajevsko pevsko društvo „Trebević". — Marica Bartol: An-tonio Fogazzaro. — J. Sch\veiger: „Hanka fecit".
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 2. julija. Na Zakupu (v Reichstadtu) se je vršila včeraj v dvorni kapeli ob 11. uri dopoludne v najožjem rodbinskem krogu poroka nadvojvode Franca Ferdinanda z Zofijo  kneginjo Hohenberško.
V prvem paru je peljal nadvojvoda ženin svojo mater, nadvojvodinjo Marijo Terezijo. Potem sta šli ženinovi sestri, nadvojvodinji Marija Annunciata in Elizabeta, potem je šla nevesta, Zofija kneginja Hohenberška, v beli atlasasti obleki, pošiti z mirtinimi cvetovi, in briljantnim diademom v laseh. Na nje desnici je šel njen strijc in poročna priča dedni princ L6\ven-steinski, na levici pa grof Karol Chotek. Potem so šli sorodniki neveste, potem najvišji dvorni mojster grof Nostitz, ki je bil ženinova priča, konečno dvorna dama Malliard de Cha-tonnave in komornik grof Cavriani. Poročal je dekan Hickisch z azistenco dveh kapucinskih patrov. Besedico „da" sta izgovorila ženin in nevesta jasno in zelo glasno. Ko je dekan Hickisch izročal prstana, je dejal: „Naj bi bila ta dva prstana vedno priči vajine nekaljene zakonske sreče, katero vama želi mnogo milijonov src!" Po ceremoniji se je na orgijah zaigrala avstrijska himna, katero so poslušali vsi stoje. Potem je bila tiha maša. Ob polu 12. uri je bil v gradu dejeuner, pri katerem je nazdravila novoporočenemu paru ženinova mati, nadvojvodinja Marija Terezija. Vojaška godba je nato zaigrala avstrijsko himno. Kmalu po dejeunerju sta se novoporočenca odpeljala v odprtem vozu skozi špalir šolskih deklic, ki so trosile cvetlice, in dečkov, ki so vihteli zastavice ter mnogih društev in ogromne množice naroda, ki je klical: „Slava!" Neki učenec in župan sta se pri nadvojvodi in njegovi ženi poslovila. Nadvojvoda se je obema pre-prijazno zahvalil. Nato sta se novoporočenca odpeljala v Benešov.
Zakup 2. julija. Pred poroko nadvojvode Franca Ferdinanda z grofico Chotkovo je sporočil grof Goluchowski, da je imenoval cesar grofico Chotkovo kneginjo Hohenberško.
Dunaj 2. julija. Nadvojvoda Franc Ferdinand je dobil ogromno število čestitk. Med prvimi je bila brzojavna čestitka cesarja.
Dunaj 2. julija. Urednik lista „Parlamentar", dr. Živny je imel včeraj popoldne v Favoritom na Dunaju shod, na katerem je govoril o nevarnosti kitajskih homatij za Avstro-Ogrsko ter je vpletel tudi cesarjevo osebo. Ker se je izrazil baje o cesarju žaljivo, je vladni komisar shod razpustil, odvedel Živnega na policijski komisariat, od ondi pa je bil Živny prepeljan na dež. sodišče.
Praga 2. julija. Sinoči so se pripetili v nemškem gledališču veliki škandali. Igrali so igro „Familie Wanroch".
V gledališču zbrani delavci so protestirali proti igri, katero je cenzura obrezala tako, da ima docela protidelavsko tendenco. Delavci so peli v raznih jezikih svojo himno. Nastal je tepež, med katerim sta bila ranjena tudi dva nemška igralca. Policija je napravila red.
Rim 2. julija. Zbornica je sprejela predlog, da se opravilnik spremeni.
Berolin 2. julija. 18. junija je jezdil nemški poslanik pl. Ketteler
v vladno- poslopje v Pekinu. 1 da boksarji in vladni vojaki so potegnili poslanika s konja ter ga z meči skoraj razsekali. Tudi spremljajočega tolmač?* so napadalci nevarno ranili.
Pekin 2. julija.  Vsa poslaništva razen  angleško,   francosko in nemško, so pogorela do tal. Posla niki so se s svojimi ljudmi zatekli v angleško poslaništvo.
Pekin 2. julija. Nemško posla ništvo in šest drugih, med temi tud' avstro-ogrsko je pogorelo po polnoma. Od 20. junija nadaljf napadajo in more boksarji nf prestano tujce.
New York 2. julija.   V luki Ho boken  je nastal  včeraj  popoldne m ladijah požar.   Več ladij je zgorelo ir bilo poškodovanih.   Ponesrečilo pa s je vsled eksplozij 200 ljudij.
Poslano.*5
Državna obrtna šola v Ljub ljani dobi torej novo poslopje, a kje b j stalo to poslopje, še ni definitivno določene. Kakor je bilo  razvidno iz poročila o seji občinskega sveta ljubljanskega z dne r^j?. junija, se je gospod župan Hribar zavzel^ prostor na Mirju, in sicer z namenom, se okraj malo oškoduje, ker je izgubil vse urade. Gospodje mestni svetovalci so se -rekli za prostor, kjer je stala stara b^in-in predlagali, naj se napravijo načrti prej za ta prostor, in le v slučaju, da l ne zadostoval, naj se šele preišče v ta * men tla na Mirju. Prav veseli smo, da zadeva še ni povsem rešena, morda &e m vendarle posreči, dobiti strokovno šolo naš okraj. — Prav nič se ne čudimo, da niso bili vsi gg. mestni očetje za Mirje, saj gotovo niso bili poučeni o težavnem stanju prebivalcev tega okraja. Zategadelj pa borne slavnemu občinskemu svetu ljubljanskemu poslali peticijo, naj se zgradi to javno po slopje na Mirju. Iz te prošnje se bodo gg. občinski svetovalci lahko informirali o bridkem položaju tega okraja. Izgubili smo vojake in poleg njih še druge urade. Vse se je preselilo na severno stran mesta, in zJ naj bi se še ta šola zidala drugod? To 1 bil pač prehud vdarec za nas. Po potret smo morali sezidati nove jeanonadstropi hiše, ter se pri tem globoko zadolžili. Zdi pa ne moremo oddati stanovanj ali pa jil moramo oddajati pod ceno, in vse to pra t zaradi tega, ker so nam odvzeti vsi uradi. Če j?a dobimo tu sem šolo, potem nam bo mnogo pomaganega. S šolo dobimo profesorje in dijake in vsem bo vstreženo. Ti dobijo lepa in ceneja stanovanja, in nam ne bodo stala prazna. Tudi kupčija z zelenjavo bo boljša. Saj je sedaj, osobito kar smo izgubili  vojašnico, prav čutno slaba, kajti doma nimamo kupcev, na trgu pa jo izpodriva laški import.
Kar se pa tiče sveta in njega lege, mora pa vsakdo, ki objektivno sodi, priznati, da je prostor stare bolnice najmanj primeren za šolo. Tam bi stalo poslopje v omrežju najbolj frekventiranih cest in na jedni strani in na drugi pa mej v<3ČiL.ai drdranjem železniških vozov. Da pa na takem prostoru ni mogoče poučevati, mora vsakdo priznati, če tudi ni šolnik. Poglejmo si pa Mirje. Tu bi stala šola na lepem prostoru in v najlepšem miru, niti najmanjšega motenja bi ne bilo. 2irak pa  ima ravn. tako čist in zdrav, kakor za 20 minut proti severu oddaljeni prostor bivše bolnice, da še boljši je tu, saj bi stala šola na prostem in ne med  zidovjem in prašnimi cestami, kakor zgorej. Kar se pa tiče terena glede nosilnosti zidov, ga pa niti preskušati ne bi bilo treba. Saj nam garantirajo njega stanovitnost poleg rimskega zidu Gorupova in druga velika poslopja, ki so stala in stoje na prav takem terenu, kakos je ta. na kojem naj bi stalo novo šolsk  poslopje. S tem, da bi se gg. mestni očetka blagovolili zjediniti za prostor na Mirju, bi si pridobili nevenljivih zaslug, postavili bi si mej prebivalci okraja spomenik, ki bi daleč v bc dočnosti kazal njihovo naklonjenost in b gohotnost. Za trdno upamo, da se bode \ mestni svetov alci blagohotno ozirali* na D opravičene prošnje, saj smo prepričani, jim je občinstvo vseh okrajev jednako srcu, in imajo resno in dobro voljo nej stransko pomagati svojim občanom do bolj. bodočnosti.
_ Več trnovskih posestnikov.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od ovorno le toliko, kolikor določa zakon.
.nica uredništva.
G. Fr. V. v D. na D. Ker se nam je na* kupi čilo mnogo gradiva, prosimo Vas in vse svoje p. n. 80trudnike, da potrpite. Polagoma prinesemo vse porabno in najnujnejše. Tudi gradiva za podlistek se nam je nabralo toliko, da imamo velike z as tanke ter moremo lo počasi razvrščati doSle nam spise.
Pri Ervlnu Burdyeh*u, lekarju v Sliofjl lioUI se dobiva (321—41)
intlaeptlkom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Rado Frlan. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadosčajoča za eno leto, stane * kroni, po posti 9*05 kroni.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 28. junija: Ana Vidmar, ribičeva hči, 1 dan, Kolezijske ulice §t. 10, življenska slabost.
Dne 29. junija: Jožefa Leksander, kramar-jeva hči, 16 mes., Kolodvorske ulice št. 24, pljučnica.
Dne 30. junija: Ivana Šibove, posestnica, 72 let, GradaSke ulice št. 14, ostarelost.
Dne 1. julija: Vida Šircelj, nadsprevodni-kova hči, 17 mes., Reseljeva cesta št. 23, vnetje sopil.
V deželni bolnici:
Dne 27. junija: Marija Rebol, posestnikova "ena 39 let, jetika.
Dne 28. junija: Marjana Osel, gostija, 72 tet, ostarelost. — Leopold Pire, komij, 46 let, prisad.
V vojaški bolnici:
Dne 28. junija: Ivan Kristan, invalid, 80 let,
rarelost.
^teorologično poročilo.
i j morjem SO o i m. Srednji zračni tlak 736-0 mm.
j Stanje I g o" )pa- j baro- i » > nja   metra j Q cs
j v mm. i ffj _g
Vetrovi
Nebo
1 2
čer raj
a popoL
7344    17 6 si. szahod
735-1 7340
jasno g
127 si. svzhodj jasno 'S 27'7 si. jjzah. I del. oblač. 5
9. zvečer 7344
7.zjutraj 7355 2. popol. ■ 7348
20-0    si. jug
175 si. sever 286 si.zhjzah.
jasno   j S S
jasno jasno §
Srednja temperatura sobote in nedelje 17-3° in 201(, normale: 191° in 191°.
ID-CLZiaosikca, borza
dne 2. julija 1900. Skupni državni dolg v notah  .... 9750 Szkpni državni dolg v srebru .... 9730
Avstrijska zlata renta .......115 95
Avstrijska kronska renta 4c/0   .... 9740
Ogrska zlata renta 1%.......11575
Ogrska kronska rt ta 4" Avstro-ogrske bani Kreditne delnice . London vista  . . Vemški drž. bankov.
2 > mark.....
BO frankov .... italijanski bankovci. C. kr. cekini....
X) mark
9120 1744-— 689 — 242-25 11855 2370 1929 90 90 1133
Včeraj zvečer ob "49. uri zaspal je mimo po dolgem 8 potrpežljivostjo prestanem trpljenji naš iskreno ljubljeni oče, ded, tast, strijc in zet, gospod
Gustav Fischer
zasebnik v LJubljani
v 81 letu svoje starosti. Po njegovi želji se opuste posebna oznanila in se venci z zahvalo odklanjajo.
Smrtni ostanki odzvanega se bodo v ponedeljek dne 2. julija popoludne ob 5. uri od hi&e žalosti (Kongresni trg št. 13.) prepeljali v evangeljsko Kristovo cerkev in po slovesnem blagoslovljenju pokopali na evangeljskem pokopališču.
Za tiho sočutje prosi
Roza Till, roj. Fischer
in vsi ostali sorodniki. (1300) V Ljubljani, dne 1. julija 1900.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. junija 190O. leta.
Odhod ls 1*1 ubijane J-2- kol. Proga 6ex Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po uoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; Cez Selzthal v Aussee, Isl, Solnograd, Zeli ob jezeru, Lend - Ga-stein, Inomost; čez Klein - Reifling v Stevr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj; Cez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobui vlak v Jesenice. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 min. popoldne v Podnart-Kropo. — Proga v Novomesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri r>4 m. zjutraj, ob 1. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Inomosta, Solnograda, Linca, Stejra, Išla, Ausseea, Ljubua, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri Iti m. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastetiia, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthal a, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob S. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Ponta' ia. Vrhu tega ob nedeljah in praznikih ob 8 uri 20 min. zvečer iz Podnarta-Krope. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popolnAue in ob 8. uri 48 m. zvečer. — Odhod iz Izubijane drž. koL v Kamnik. Ob 7. uri 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob n, uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v Izubijano drž. kol. iz Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1305)
O O
8
a
D O
g
IS-
Vsem, ki so • težko prebavljivih, kopali kako želodci
1
želodčne bol
naj bode s tem prip' mnogo let preizkušen
8
O O
o
o o
s 8
O
8
i želodcu bolehajoče!
ed prehlajenja ali preobloženja želodca, vživanja slabih ali •čih ali premrzlih jedil ali po nerednem načinu življenja na->zen, kakor:
deni katar, želodčni krč> \e. težko prenavljali je ali zažlezenje,
o dobro domače sredstvo, katerega izborni učinki so že
je
pr    ivno in kričistilno sredstvo
Huber+ , (lirična zeliščino vino.
? To jališčirv.  -ino      prirejeno iz izbornih zelišč z dobrim vinom in okrepča jfc oživi pr«w- ganizem človeka, ne da bi bilo kako odvajalno sredstvo. 2
.t.r ^tistrani motenja v žilah, čisti kri vseh pokvarjenih, bolezni $
* vov - očujočih snovi in pospešuje novo tvorjenje zdrave krvi. *
P- • .vjarni vporabi zeližčinega vina se želodčne bolezni večinoma že v kalu zatro. J naj se torej ne zamudi rabiti je mesto druzih rezkih, razjedljivih, zdravje vničujoćin sredstev. Simptomi, kakor: glavobol, kolcanje, zgaga, napihovanje, slabosti z bljuvanje'- ki se tim močneje javljajo pri kroničnih (zastarelih) želodčnih boleznih sr. m: gokrat odstranijo že po nekaterokratnem pitju.
in njega neprijetne posledice, kakor tesnobe, ščipanje, vtripanje srca, brezspanje, kakor tudi zastajanje krvi v jetrih, v vranci in pri hr raeroidalnih bolestih, se z zeliščinim vinom hitro in milobno odstranijo. Zeliščino vino odsirani vsako neprebavnost, pospeši ves prebavni sistem in odpravi vsled lahkega odvoda nepotrebne tvarine iz želodca in iz črev.
Me ! , bleda barva, nedostajanje krvi in
f^dcihlipfliM 80 ve^ul0ina posledice slabega prebavljanja, nedostatnega sn->-UoldU'Jt: *JC5 yanja krvi in bolezni na jetrih. Ob nedostajanji apetita, nervozni osiabelot *n rvzdraženosti in pogostem glavobolu, nočeh brez spanja hirajo mnogokrat tak; osebe počasi. 0F~ Zeliščino vino daje oslabeli življenski moči nov impulz. ggt Zeli^ino vino pomnoži apetit, pospešuje probavljanje in reditev, oživlja spremenil > otbvif, pospešuje in zboljšuje snovanje krvi, pomirja razburjene živce in stvarja novo 'j3ko veselje. Mnogobrojna priznanja in zahvalna pisma dokazujejo to.
ičino vino se dobiva v steklenicah po gld. 1'50 in 2 a. v. v lekarnah v Lju-blja ji, Kamniku, Škofji Loki, Kranju, Radovljici, Idriji, Tolminu, Trebnjem, No-
ve: u, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Postojini, Ajdovščini,  Vipavi, Celji,
Se*a     ratu itd. kakor tudi na Kranjskem in po vsem Avstro-Ogrskem po vseh lekarnah.
ludi razj.. oiljajo lekarne v Ljubljani po 3 in več steklenic zeliščinega vina po izvirnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
O^ST  Pred ponaredbami se svari. ~g£Q
Zahteva naj se izrecno (1306—1)
BŠT Huberta I lirična zeliščino vino.
Zaprtje £
Moje zeliščino vino ni nikakoršno tajno sredstvo; njegovi deli so : Malaga-vino -50,0, vinski sprit 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, sok jerebike 150,0, ćrešnjev ■ok 320,0, mana 30,0, sladki janeS, janeS, Alenina korenina, ameriški lapuh, svedrčeva <orenina (encian;, kolmeževa korenina aa 10,0. Te naj se zmeša. _
oooooooooooooooooooooooooooodol
vrelec
Najbolj« učinkujoča železo-irsenasti voda proti slabokrvnosti, ionskim boleznim, živčnim in kožnim boleznim itd. — Dobiva se v vseh proda-jalnicah mineralnih vod, lekarnah in drogerijah
HENRIK MAT T ONI, Dunaj,
c. In kr. avstr. dvorni In komorni založnik.
V novi hiši št 20 na Rimski cesti
se oddajo za 1. avgust še sledeča lepa
stanovanja:
V pritličja eno s tremi sobami, v I. nadstropju eno s štirimi sobami in v II. nadstropju eno s štirimi sobami. (1286—2)
Vprašati je istotam na dvorišču.
XT& psrodaj j©
prilična
hiša v Kostanjevici št. 49
tik državne ceste, s sadnim vrtom, njivami, travniki in gozdom v bližini.  Hiša je pripravna za vsakovrstno obrt (1302—1) Dalje se proda enonadstropna
hiša v Kandiji št 58
z njivo, tudi pripravna za vsakovrstno obrt.
Ponudbe sprejemata Jerica Recelj v Kostanjevici, ozir. Fran Golob v Metliki.
Mesne konserve juhine konserve prepečenec cognac
za potnike, lovce in turiste
se dobivajo pri
.  Ljubljana, Kongresni trg.
s patentom na dobrem kraji se takoj odda.
Istotam so tudi (1225-3)
lej3© Izleti.
Naslov pove upravništvo „Slov. Nar."
Mladenič
1301-1
v 20. letu, z dobrim srednješolskim spričevalom, želi dobiti službo pisarja pri kakem advokatu ali sploh v kaki pisarni v mestu ali na deželi. Nastop službe takoj.
Ponudbe na upravništvo „Slov. NarA
Zanesljivega (i28i—2) m
kateri je v kupčijskih zadevah dobro izvež-ban, išče trgovina s papirjem na debelo
František J. Sašek
Plzen, Kollarova ulica št. 14.
Ponudbe naj bodo pisane Češki ali pa nemSki.
Prostovoljna
prodaja premičnin.
Vsled sklepa c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani oddelek I. z dne 26, junija 1900 opr. štev. A 422 00 9 prodajale se bodo iz. zapuščine Pavline ]flaiiticr premic nine, kakor sobna oprava, o h le k a. perilo in dragocenosti, na javni dražbi
dnć 5. julija t. 1.
od 9. ure dopoludne naprej v hiši zapust-nice. Dijaške nliee št. 7.
V Ljubljani, dne 27. junija 1900.
(1304) Ivan Gogola
c. kr. notar kot sodni komisar.
AAAAAAAAAAAAAAAA.H4
Naznanilo.
Podpisana si usojam slavnemu občinstvu naznanjati, da sem ■ rinem 1. Julija otvorila
gostilno v Linhartovih ulicah štev. 4
(ob Dunajski cesti).
Ker bodeni skrbela vedno le za dobro in svezo pijaro, ukupna Jedilu.
torno postrežbo in zmerne eene, prosim, da mi slavno občinstvo izkaže zaupanje s svojim obiskom.
Priporočujoča se za mnogobrojen obisk z odličnim spoštovanjem
(1299—1)
WWWW¥W¥W
ji
Tereza- Ivledič. A4AAAAAAAAAaJAJlAAAAAa\AAA
Poštna hranilnica ček štev. 849.086. Telefon šle /. 135
Glavna slovenska
a in posojilnic
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljjbljani
sprejema in izplačuje Hranilne* vloge in
obrestuje po4Vlood dne vložitve do dnevzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih druSrev, kakor
tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5°,0-Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo
(410—19) DVi IVI. Hlldnik, predrednik.
Preko meje naše domovine
Siri se glas o izbornih testeninah „Pere kranjske tovarne testenin Žnlderile      Valenelč w Utr-.
Bistrici1--.
Zanesljivo prave so le v zaklopnicah po Vi kg. z najino Srmo.
Trgovcem cenike zastonj in poštnine prosto. (880—10)