Z78 Ma.
V LJubljani, v petek. 27. novembra 1908.
XII leto.
Jeha)a vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman za avstro-Offrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano s pošiljanjem na dom za vs« loto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta||5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vso druge deteie in Ameriko OeloZleto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. — Za oiaaniU se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in;po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrai — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnisrvo je v Knaflovin ulicah št 5. - Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine^reklamacije, oznanila^t j. administrativne|stvari.j
Uredništva telefon št 34.
Posameue številke po 10 k.
Upravništva telefon it L 85.
Skupno in ločeno pota.
Pod tem naslovom je priobčil »Slovenec« v svoji ponedeljkovi številki sledeči članek:
»O sklepu S. L. S. na zaupni-škem shodu, ki govori o skupnem postopanju vseh slovanskih državnih poslancev, se mnogo piše in govori. Unieje se, da nastopita kakor vselej obedve struji — vročekrvna in nir-zlomelanholiška s svojimi napačnimi sklepi; prva s sentimentalnimi tira-dami o spravi in slogi, o bratskih objemih in premaganem strankar-stvu, druga pa s sumničenji o izdanih načelih, neodkritosrčni vodilni politiki in s strahovi za bodočnost, Imamo srce Slovenci; to se vidi tudi to pot. Morda preveč za našo ekonomijo. Nam se pa zdi zlasti zdaj nevarno pustiti, da si osvojita javno mnenje imenovani ekscentriški, čuvstveni struji. Ne s čuvstvom, marveč edino z razumom presojajmo najnovejše politiško življenje v naši deželi. Gre se za tale cilj: doseči, da morejo v tistih stvareh, ki so vsem Slovencem skupne, tudi vsi Slovenci skupno nastopati. Za nič več in za nič manj!
V ta namen je treba najprej dostojnosti vsaj v dnevnem časopisju. Osebni napadi morajo ponehati. Umazani, sirovi ton, naj izgine iz dnevnikov. Poudarjamo »iz dnevnikov«, ker vemo, da ni mogoče »Gorenjca« ali »Notranjea« tako brz naučiti dostojne pisave. Saj ravno sobotni »Gorenjec« na zelo sirov način, z grdimi osebnimi sumničenji napada misionarje v Kranju. Otročaji bodo nagajali; s tem računamo. Upamo pa, da se nekoliko olikanejša pisava da trajno ohraniti pri obeh dnevnikih.
Treba je tudi na Dunaju med državnimi poslanci potrebne edinosti za potrebne skupne nastope, ne premalo, da se B tem ne izjalovi namen, pa tudi ne več, nego je za zdaj primerno, ker sicer se vsa reč prekmalu razbije. Ne govorimo o slogi in o kompromisih, marveč le o skupnem delu, ki je vsled zunanje in notranje-politiških dogodkov izza zadnjega časa potrebne jše, nego kadarkoli prej.
Govori se tudi o prihodnjih de-želnozborskih volitvah. Stvar je taka, da je uspeh že naprej jasen: V Ljubljani zmagajo naprednjaki, na deželi naša stranka. Sprožila se je misel, naj bi se volitev vršila brez
LISTEK
#5
Ho rodnih tleh.
Povest; spisal Fr. Ran t. <DaUe.)
Gospa Vrhovčeva se je topila zadovoljstva, čuvši velikanske uspehe, ki jih je žel njen bodoči zet na svojem shodu. Na to njeno mišljenje ni nič vplivalo pojasnilo, da je doseženi uspeh zahvaliti duhovščini. Sicer je bila gospa Vrhovčeva naprednega mišljenja, a le ker je bil to njen mož, v ostalem pa je bila prepričana, da je obleka edini razloček med liberalci in klerikalci. Kar je bilo kmečko in delavsko oblečeno, je bilo v njenih očeh klerikalno, kar je nosilo civilno obleko, pa napredno. Sicer pa je bil tega nazora precej ves ženski svet v topolski dolini.
Cas je hitro tekel in dr. Stanka Brnota še vedno ni bilo. Anica se je začela vznemirjati in vpraševati, kje Stanko zaostaja.
»Pri svojih volilcih je,« se je oglasil okrajni komisar Petteg. »Ti vrli možje so na shodu postali strahovito žejni in Brnot jih mora pošteno , napojiti, sicer na dan volitve ne bo dobil njihovih glasov.«
»Da, moral je z volilci ostati v krčmi,« je potrdil Košan. »Z njim so ostali topolski župan, potem notar in nekateri agitatorji. Brez pijace ne zmaga noben kandidat. J£rčma —
boja. O ti stvari naš stranka še ni sklepala. To pa smo dolžni že naprej
povedati, da o kakem kompromisu ni govora. Mi ne iščemo nasprotnih glasov, ker jih prav nič ne rabimo, na deželi; in v Ljubljani tudi od naših somišljenikov nihče ne more misliti, da bi šli volit nasprotne kandidate. Sklep, da se v Ljubljani za zdaj ne udeležimo volitev, bi mogli skleniti tudi, ko bi nasprotniki na kmetih postavili protikandidate. Odkrito tudi izjavljamo, da bi bili s strankarskega stališča tega veseli, ker bi se s tem pokazalo, da smo od zadnjih volitev Že mnogo bolj utrjeni in organizovani. Ce se pa volitve mirno izvrše, ima to tudi svoje dobre posledice. Toda o tem moramo poča-kati, kaj sklene naše vodstvo.
To je vse, kar je sedaj v našem domačem politiškem življenju novega. Če temu pristavimo, da liberalna Lenarčič-Rožmanova Zveza slovenski h zadrug prej ko slej z vsemi močmi kriči na kmete in se zaletava v Zadružno zvezo, kjer more; če povemo, da je ustanovila proti Gospodarski zvezi novo zadrugo »Agro-Merkur«, ki je bila ravno te dni re-gistrovana, če omenjamo, da liberalna agitacija na kmetih na noben način ne poneha, ne v politiškem, ne v socialnem oziru, potem je seveda jasno, da je naša dolžnost na deželi in po mestih delati tudi zanaprej z vedno večjo vnemo za svoja načela in se v dostojni, pošteni, a odločni obliki boriti proti načelom, ki jih prej ko slej smatramo za pogubna našemu narodu.«
Tako piše »Slovenec«.
V tem članku pogrešamo vsako nepotrebno solzavo razpravljanje, kar nam tembolj ugaja, ker odkritosrčna beseda, spregovorjena v tem članku, razbistruje položaj, ki od nobene stranke ne zahteva, da bi tudi zanaprej na deželi in po mestih nc delala z vedno večjo vnemo za svoja načela in se v dostojni, pošteni, a odločni obliki ne borila proti načelom, ki jih prej ko slej smatramo za pogubna našemu narodu.
Nobena stranka ni demobilizirala, se ni razorožila, ker vse slovenske stranke se morajo bojevati proti*na-šem skupnemu nasprotniku, ki je prej ko slej Nemec.
Kar se pa tiče »Zveze slovenskih zadrug« in »Zadružne zveze«, o kakem sovraštvu ali nasprotovanju ne more biti govora, ker obe zvezi imate svoj delokrog, v katerem vsaka po vseh svojih močeh deluje v go-
spodarsko korist našega naroda, in to vzvišeno delo orfcmogočuje vsako sovraštvo med zvezama in njenimi zadrugami, pač pa je mogoče pošteno tekmovanje — vse v gospodarsko korist naroda — pri čemer se lahko najde tudi marsikatera prilika za kooperacijo.
Sicer pa ima pošteno tekmovanje med »Zvezo slovenskih zadrug« in »Zadružno zvezo« za Slovence nekaj pomirjevalnega, nekaj, kar utrjuje zaupanje v naše posojilnice in druge zadruge, ker vsaka zveza nadzoruje svoje posojilnice in druge zadruge, katero nadzorovanje je tem temeljitejše, ako med zvezama obstoji tekmovanje.
In vse to Jias navdaja z nado, da nas naša »Skupna in ločena pota« vodijo do enega cilja, do popolne samostalnosti, do boljše prihodnjosti Slovencev. _
Državni zbor.
Dunaj, 26. novembra. Po več kot štirimeseenem odmoru je imel državni zbor danes zopet sejo, katere glavna zanimivost je bil pragmatična govor ministrskega predsednika barona Bienertha. Ministrski predsednik je izjavil, da njegovo ministrstvo ni uradniško v navadnem smislu. Njegova vlada ima nalogo, da v prehodni dobi vodi posle ter reši najnujnejše državne potrebe, obenem pa mora ustvariti predpogoje za tako vlado, v kateri bodo imeli prostora zaupniki strank, ker je v Avstriji parlamentarna vlada mogoča le na temelju koalicije. Nadalje je povedal, da nobena stranka ne razpolaga ž njim, kakor tudi on ne razpolaga z nobeno stranko. Stalno skupno delovanje strank pa je mogoče le tedaj, ako se urede poprej jezikovne zmešnjave, s posebnim jezikovnim zakonom. Zato bo vlada kakor hitro mogoče predložila parlamentu načrte jezikovnega zakona in zakon o okrožnili vladah. Obenem pa se mora baviti vlada tudi z velikanskimi reformami, kakor je zavarovanje za starost in onemoglost, nadalje podržavljenje železnic, saniranje deželnih financ itd. Za vse to pa je potrebno sporazum ljenje med strankami. — Nemške naprednjake je ta brezbarvna in diplomatično zavita vladna izjava popolnoma zadovoljila, tako, da so takoj sklenili, da bodo glasovali za nujne predloge o proračunskem provizoriju* o aneksiji Bosne in o pooblastil nem zakonu za srb-
sko trgovinsko pogodbo. — V krogih desničarjev gosposke zbornice so razumeli današnji govor ministrskega predsednika tako, ako se baronu Bienertu ne posreči ustanoviti za koalicijo trdne in solidne podlage, bo napovedan program izvršilo stalno uradniško ministrstvo.
Poslanec M a r c k h 1 je podal nujni predlog zaradi ljubljanskih dogodkov, poslanec dr. Šusteršič pa za ustavo v Bosni in Hercegovini. Poslanec Marckhl je nadalje interpe-liral zaradi — nameravanega (?) napada na Brežice in zaradi posojilnice v Šoštanju. — Poslanec D o -b e r n i g je vložil dva predloga: za ustanovitev samostojnega poštnega ravnateljstva in železničarske akademije, oziroma železničarske strokovne šole v Celovcu. — Nadalje so bili vloženi sledeči nujni predlogi: poslanec dr. Korošec zaradi pomoči V6led suše prizadetim posestnikom; nadalje je zahteval, naj se nepristransko preiščejo septembrski izgredi v Ptuju, Celju in Mariboru, ter se naj ukrenejo potrebne odredbe za varnost življenja in imetja Slovencev na Spodnjem Štajerskem, predvsem se naj podržavi policija v imenovanih treh mestih. — Poslanec Ivan Hribar je stavil predlog zaradi oficialnega poročanja, nadalje zaradi nastopanja vojaštva pri demonstracijah v Ljubljani. Vlada se poziva, naj takoj naznani izid preiskav o postopanju vojaštva pri omenjenih demonstracijah. — I*oslaneC dr. P 1 o j je nujno predlagal, naj se vlada pozove, da takoj dožene preiskavo zaradi nemškutarskih izgredov v Ptuju povodom skupščine družbe sv. Cirila in Metoda ter naj o izidu sporoči zbornici. — Poslanec R o b 1 e k je stavil nujni predlog zaradi dogodkov v Celju 20. septembra. V predlogu se poziva vlada, naj ustvari jamstva, da se slični dogodki v Celju ne ponove. Izid preiskave se naj sporoči parlamentu. — Poslanci Marckhl, Dobernig in Hofmann-\Vellenhof so nujno predlagali, naj vlada takoj dožene škodo, ki so jo trpeli Nemci v Ljubljani ter skrbi, da se jim škoda povrne. Policija v Ljubljani se naj podržavi, na krmilo deželne uprave pa se naj pokliče sposobna oseba. — Posl. dr. R v b a r je vprašal zaradi ustanovitve državne obrtne šole v Trstu. — Pred koncem seje je vprašal posl. M a 1 i k predsednika, ali se res namerava za soboto prirediti slavnostna seja povodom cesarjevega jubileja, in ako se
to res zgodi, naj vzame na znanje, da se Vsenemci ne morejo udeležiti lo-jalnostnih prireditev.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 26. novembra. Tudi gosposka zbornica je imela danes sejo, v kateri se je predstavilo novo ministrstvo. Baron Bienerth je imel svoj drugi programatični govor. Člani desnice so vložili predlog za ustanovitev italijanske pravne Ip-kultete. Predlog je podpisal tudi \m-ši minister dr. Marchet. Predsedstvo se je pooblastilo, naj predlogo o aneksiji Bosne in Hercegovine izroči brez prvega branja specijalni komisiji.
Sloga med jugoslovanskimi poslanci.
Dunaj, 26. novembra. Taktična spojitev obeh jugoslovanskih klubov je dognana stvar. Nova zveza se bo imenovala »Narodna zveza«. Določi se skupna parlamentarna komisija in v važnih slučajih bodo plenarni sestanki članov obeh klubov, ki pa si ohranita vsak svojo samostalnost. Sklepi skupnega predsedstva in plenarne seje so za vse člane obvezni. Predsednika se menjata.
Sloga v češkem taboru.
Dunaj, 26. novembra. V današnji seji parlamentarne komisije češkega kluba so se skoraj popolnoma zravnala vsa nasprotstva med Mladočehi in osiaiimi češkimi strankami, tako da Mladočehi ostanejo v klubu. Vsled tega je tudi pričakovati, da dr. Kramar prekliče svojo re-signacijo ter ostane še nadalje načelnik.
Dogodki na Balkanu.
Srbska oboroževanja.
B e 1 g r a d , 26. novembra. Bel-grajska milijonarja Buli in Ćelović sta izročila vojnemu ministrstvu vsak po en milijon frankov, baje za nabiranje in oboroženje čet za Bosno in Hercegovino.
Solun, 26. novembra Vkljub srbskemu zanikanju potrjuje uradno poročilo, da Srbija in Crna gora neprestano množite svoje vojaštvo ob mejah.
Zarota proti  avstro - ogrskemu poslaniku v Bel gradu?
Zemun, 26. novembra. Včeraj se je raznesla vest, da je bila palača avstro - ogrskega poslaništva v Bel-gradu razstreljena. Vest je popolnoma neosnovana. Vendar imajo obla-
to je pravi ljudski tempelj vseh Slovencev.«
Gostje so med tem prihajali drug za drugim, in ker je vsak najprej čestital nevesti, je ta prišla komaj do sape. Med gosti je bil tudi upokojeni stotnik. Mož je bil pri okupaciji Bosne ranjen in je dobil velik red in majhno pokojnino, ker je postal za službo nesposoben. Živel je na posestvu svojega brata malo v stran od Topolne. V mirnih časih je rezoniral, v časih volilnih viharjev pa agitiral, pil je pa vedno in bil vedno malo natrkan.
»No, kaj nisem rekel, da bo Brnot dosegel triumft« je vprašal, ko je negotovih korakov stopil v sobo. »Celo dekan je ves navdušen za Brnota.«
»Gotovo vam bo moj ženin jako hvaležen za vašo podporo,« je dejala Anica, ko je stotniku segla v roke. »Kaj bi pač bilo brez vas.«
»Res je, gospodična,« je kričal stotnik. »Kdo ve, kako bi se Brnotu godilo, ko bi jaz zanj ne agitiral. Toda prisegel sem, da mora sedanji poslanec pasti in padel bo, pa naj me velja življenje. Dr. Brnot, to je mož, to bo poslanec! Prepričan sem, da bi boljšega ne mogli dobiti. Jaz mu brezpogojno zaupam.«
Stotnik seveda ni povedal, da si je dr. Brnot pridobil to zaupanje njegovo s pomočjo »posojila« dveh sto kron, katero posojilo je bil Brnot vpisal med izdatke za volilno agitacijo.
S ceste se je čulo drdranje voz in slišali so se veseli klici vinskih glasov. Topolci so se vračal s shoda v mesto. V prvem vozu je sedel dr. Brnot s topolskim županom in notarjem. Ta voz je zavil pred Vrhov-čevo hišo, dočim so ostali vozovi krenili proti Topolni.
»Živio . Slovenci!'-»Živio dr. Brnot! Živio!« tako je grmelo z odhajajočih vozov, dokler niso izginili v daljavi. Brnot je vihtel svoj klobuk in stal pred hišo kličoč v odgovor: »Živio — Živio!«
Z naglimi koraki je po stopnicah hitel v sobo, kjer so bili zbrani na njegovo zaroko povabljeni gostje. Odprl je vrata na stežaj in se smehljaje z izrazom zmagovitega ponosa priklonil družbi.
»Cenjena gospoda,« je zaklical, »naznanjam vam, da sem danes zavzel s pomočjo svojih požrtvovalnih prijateljev najnevarnejšo trdnjavo svojega okraja.«
Družba je to sicer že vedela, a je vendar s hrupnimi klici pozdravila Brnotovo naznanilo. Vsi so se strnili okrog dr. Brnota in mu stiskali roke.
Anica je ostala v zatišju in se ni ganila z mesta. Bolelo jo je, da Brnot ni najprej nje pozdravil, da mu je bil njegov politični uspeh važnejši od neveste. »Prva njegova misel nisem jaz,« si je rekla Anica.
Končno se je dr. Brnot vendar spomnil tudi svoje neveste. Z nekako
familijarno prijaznostjo jo je pozdravil. Z njegovega obraza je še žarelo veselje nad doseženim uspehom, oči so mu radostno sijale in vzlic bridkosti, ki jo je imela Anica v srcu, je bila srečna, da ga vidi.
Ker je bila družba zdaj polno-številno zbrana, je dala gospa Vrhovčeva ukaz, pripraviti večerjo. Cez nekaj trenotkov so bili vsi gostje zbrani okrog velike mize v prostorni jedilnici in lotili so se večer-janja s pravo strastjo.
»Izmed teh poštenjakov ne ve nobeden, kaj je pokvarjen želodec,« si je mislil dr.Brnot, ko se je ozrl po gostih in je bil nevoljen, ker iz cele družbe ni nihče govoril in je vse le jedlo.
Porabil je to tihoto, da se je posvetil svoji nevesti. Govoril je ž njo prijazno in ljubeznivo, se vedel z dovršeno pozornostjo, toda Anica je le pogrešala tega, kar je pričakovala, za dan svoje poroke. Sodila je, da govorita tak dan ženin in nevesta o svoji prihodnji sreči in kako si bo-deta življenje uredila. Na to pa dr. Brnot še mislil ni. Govoril je samo o volilni borbi, o svojih šansah v posameznih vaseh in agitatorjih, o prijateljih in nasprotnikih, prav kakor da bi to njegovo nevesto moralo najbolj zanimati.
To je trajalo skoro celo uro. Anici se je zdelo, da je to cela večnost. Jedla ni skoro ničesar. S pre-križanima rokama je slonela na svojem sedežu, gledala Brnota in ga po-
slušala, kakor posluša utrujen človek pravljico, ki ga ne zanima.
Naposled so se nekateri gostje vsaj toliko najedli, da so prišli zopet do sape. Slišati je bilo sicer le pretrgane kratke izreke, večinoma pohvalne izjave na adreso kuharice, ali vsaj tihota je ponehala in družba se je nekoliko poživila.
Marko je sedel na drugem koncu mize poleg Aničine sestre Pavle. Zabaval se je z njo na tihem, da bi ne motil v uživanju svojega soseda to-polskega notarja, ki je neprestano cmakal, med tem pa svoje žive oči neprenehoma obračal na vse strani, da bi ničesar ne prezrl in onemogočil, da bi ga kdo opazoval koliko sne in kako je. Marku je bila družba prav malo simpatična, a tolažil se je s tem, da je Pavlo dražil, kar mu je ta vračala z dvojno mero.
Komaj se je bila družba napast a, se je začel zopet pogovor o politiki. Edini premor je bil, ko je Vrbovec naznanil zaroko svoje hčere z dr. Brnotom in jima napil. Vsi so trčili z nevesto in z ženinom. Vr-hovec, njegova žena in Pavla so poljubili Brnota in Anico in začel se je zopet razgovor o politiki vobce in o volitvah posebe. Košanu je to tako presedalo, da bi bil najraje pobegnil in v duhu se je obkladal z vsemi mogočimi priimki in zoološkimi imenj, da ni pred tem zaročnim večerom odpotoval na Dunaj. Bil je to zanj dan, ko se je bridko kesal, da svojega posestva ni prodal.
sti baje dokaze (?), da se je osnovala v Bel grad u res zarota proti poslaniku grofu Forgaehu, da bi se s tem provocirala Avstrija.
Bojevitost v Crni gori.
Dubrovnik, 26. novembra. Vse vesti, ki prihajajo iz črne gore, potrjujejo, da je po celi Črni gori zavladalo veliko razburjenje. Ljudstvo zahteva povsod vojno. Bolni knez Nikola skuša duhove miriti, ker se je dogovoril s Srbijo, da obe državi počakate na izid evropejske konference, preden začnete z vojno.
Itain bodočnost.
v.
Ljubo zdravje v najširšem pomenu te besede, je pri celih narodih ravno tistega pomena, kakor pri po-samičnikih. Samo zdrav narod zamore imeti vse tiste vrline, od katerih je odvisen njegov obstanek in njegov razvoj; samo zdrav narod more biti jedrnat, marljiv, delaven in štedljiv: če izgubi narod zdravje, je izgubljen, kakor posamičnik.
Brezpogojno in popolnoma zdravih narodov sploh ni na svetu, niti med kulturnimi, niti med nekulturnimi narodi in smešno je, če tarnajo ljudje, zakaj nismo Slovenci taki telesni velikani kakor so Črnogorci. To je mogel smatrati kot dokaz dekadence leta 1868. Davorin Trstenjak--dandanes se nam zdi tako tarnanje vsaj brezpomembna
Odločilno je za nas, če smo bolj zdravi, kakor so tisti narodi, ki nam strežejo po življenju, namreč Nemci> in Italijani. Samo če smo ali moremo postati kot človeški material kvalitativno boljši, kakor so Nemci in Italijani, smemo upati, da dosežemo svoje narodne ideale in z njimi uresničimo svoja gospodarska, kulturna, socialna in politična stremljenja, ki so pogoji srečnemu življenju vsega naroda.
Na Angleškem je vlada pred nekaj leti sestavila posebno komisijo, da preišče, če in v kak: meri propada angleški narod, do pozitivnega uspeha ta komisija ni prišla; mnenja zaslišanih teoretikov in praktikov so si tak<> nasprotovala, da komisija ni izrekla nobene sodbe, marveč se je omejila na to, da je obelodanila vsa mnenja.
V vsakem oziru za pravimi kulturnimi državami zaostala Avstrija, se za tako raziskanje še ni pobrigala. Dočim pa ><> pri Francozih, Italijanih in Nemcih vsaj posamičniki nabrali mnogo poučnega gradiva, ga nimamo v Avstriji skoro nič.
Rezultat vseli teh preiskovanj je vobče ta, da degenirirajo tako Angleži, kakor Francozi, tako Italijani kakor Nemci in vobče se priznava, da so slovanski narodi danes bolj zdravi kakor drugi evropski narodi. Kar se tiče Italijanov, je brez dvoma, da se glede zdravja z nami ne morejo primerjati, da so torej po zakonu narave obsojeni, se potopiti v Slovencih koder prebivajo na našem ozemlju, samo če bomo Slovenci dosti številni in politično in gospodarsko dosti trdni. To je s posebnim ozirom na Trst velikanske važnosti in podpira naše upanje, da sčasoma Slovenci zopet zavladajo v Trstu. Italijani poznajo prav dobro tok razvoja v Trstu, in prav zato se skušajo rešiti na ta način, da naseljujejo v Trstu kar mogoče regnikolov.
Z Nemci je drugače. Različni znanstveniki, kakor dr. Hentschel dr. Danim, dr. Adolf Fick, dr. Engel-maim in drugi, so jasno dokazali, da degenerira nemški narod Fizično in duševno in podprli so svoje trditve tako, da jim nihče ne more ugovarjati. Spoznanje te degeneracije je pač tudi vzrok, da se trudi nemški narod s tako velikanskim naporom germanizirati Poljake, Dance in Francoze, ker pričakuje od njih po-sveženja svoji' krvi, saj so se takisto prerodili in poživili tudi Italijani, ko so Gote, Longobarde in druge germanske rodove pol at in ili.
Za nas je pa važno, ne kako je zdravstveno stanje vsega nemškega naroda, marveč zdravstveno stanje alpskih Nemcev. Od teh nam preti nevarnost in s temi imamo v prvi vrsti vojno za svojo eksistenco.
Ti Nemci so v zdravstvenem oziru dosti boljši od drugih. Kultur-no,sploh umstveno in gospodarsko so sicer zaostali, a sicer so bolj zdravi in krepki od drugih Nemcev. Alpski Nemci stoje obče na nizki nmstveni stopnji in so na primer na Koroškem v nravnem oziru tudi že globoko padli, toda vzlic temu jih smatrajo Nemci za najbolj zdravi del naroda in pričakujejo od njih, da prerode vse nemštvo. V »Heimdallu« s 1. oktobra 1905 je rečeno, da bodo »die Alpenlander die volkische Gebar-mutter fiir ganz Europa, dcr gesta I tendschbpferische Lebensheim der Verjiingung und Erneuerung, der Hort der Volkskraft und der Lebens-Garstoff fiir die ganze deutsche Be-volkemng Europaš.«
Tako mnenje imajo Nemci sami o alpskem nemštvu in sedaj je vpra-
šanje, smo li Slovenci tem alpskim Nemcem vsaj ravni in dalje, smo li boljši od njih ali slabši.
Težko, silno težko je, dati ua ta vprašanja določen odgovor, že vsled tega, ker nimamo znanstvenega urejenega materijala. Naslanjati se moremo le na splošna opazovanja.
V gospodarskem oziru so alpski Nemci dosti na boljšem, kakor smo Slovenci. Ne le, ker imajo veliko več industrije, ki jih bogati, nego tudi zato, ker imajo trdnejši kmečki stan. Malo je dežela, kjer bi bila posestva tako parcelirana in razkosana, kakor na Slovenskem. Pravih kmetij je bilo vedno malo in jih je čedalje manj. Naši kmetje so povečini bajtarji, torej že bolj proletarei kakor pripadniki srednjega stanu. Tudi je slovenska kmetija nerazmer-no bolj zadolžena, kakor nemška, Pravzaprav je slovenska zemlja danes že last različnih denarnih zavodov in kmet dela za te zavode, kakor italijanski kolon za posestnike Liti-fundij. Pravičnost zahteva priznati, da slovenska domovina nima takih gozdov in vodnih sil, kakor nemške alpske dežele in da je le deloma porabila za živinorejo v velikem slogu. Industrije tudi radi tega ne moremo take imeti, kakor Nemci v Alpah, ker še nimamo dosti kapitala in sposobnih ljudi, ker nam manjka podjetnosti in vztrajnosti, ker smo sploh še na nižji stopnji gospodarskega razvoja kakor alpski Nemci. Lahko bi pa Nemce dohiteli in prehiteli v trgovini, ki bi nam potem sčasoma že ustvarila tudi lastno industrijo, čeprav ne bo mogla biti nikdar tako velika, kakor bo mogla postati industrija v nemških alpskih deželah. V gospodarskem oziru nas čaka torej še silno mnogo dela, da postanemo vsaj tako močni, da se bomo mogli kosati z alpskimi Nemci.
Dnevne vesti.
V Ljubljani 27. novembra
— Zaplemba. Snočno številko so nam zopet zaplenili zaradi nekaterih notic o Koslerjevi pivovarni in O napisih.
— V poslanski zbornici so bili včeraj — glej poročilo iz državnega zbora — podani od slovenske in od nemške strani različni predlogi gle-ilt dogodkov v Ljubljani, v Ptuju, v Brežicah, v Celju in v Mariboru. S tem je zagotovljeno,da se bo o teh dogodkih obširno razpravljalo v drž. zboru.
— Ljubljansko   učiteljstvo je
imelo snoči sestanek, na katerem se je razpravljalo o učiteljskem dežel-nozborskem kandidatu. O tem sestanku se nam poroča: Sestanek je bil prav dobro obiskan in razprava zelo navdušena. V debato so posegli gg. Černagoj, Dimnik, Kecelj. Likar, Likozar, Rezek, Jelene i. dr. Vsi govorniki so se z navdušenjem izjavili za kandidaturo g. L. J e t ene a, ki je načelnik in vodja učiteljske napredne organizacije že 15 let. Stavil se je tudi predlog, da se vodstvo narodno - napredne stranke naprosi, da kandiduje g. Jelenca v mestni kuriji in sicer iz razlogov, ki jih je že naznanil vodstvu narodno - napredne stranke g. deželni poslanec Gangl. Ko se je vsprejela enoglasno kandidatura g. Jelenca, se je razgovarjalo tudi o taktiki, ki jo bo zavzelo učiteljevo pri shodu zaupnik >v in ob volitvah. Kakor čujemo, se je tudi uradniško društvo »Naša zveza« izjavila za Jelenčevo kandidaturo, ki jo bo podpiralo tudi »Društvo slovenskih profesorjev«. Izboljšanje učiteljskih plač je eno najbolj perečih in najnujnejših vprašanj, ki se bo moral ž njim baviti prihodnji deželni zbor. zato pričakujemo, da bodo vsi šolski in učiteljski prijatelji priskočili učit«-Ijstvu na pomoč ter oddali svoje glasove učiteljskemu kandidatu g. E. Jelencu. Dne 28. decembra zvečer bo v »Mestnem domu« velik javen ljudski shod, ki bosta na njem govorila gg.G a n g 1 in Jelene. Na ta shod bodo povabljeni tudi člani »Slomškove zveze« in pa v s i kranjski državni in deželni poslanci. Teden dni pozneje bodo pa enaki shodi po vseh večjih krajih na deželi.
— Novo žaljenje narodnega čuta. V zadnjem času se je upeljalo na državni železnici takozvano telefoni-čno a vizira nje. V to svrho je železnica založila tiskovine s sanionemškim besedilom, katerih se naj stranke poslužujejo, med tem ko so se prejšnje a vize po poŠti pošiljale v dvojezičnem jeziku. To je znamenje kako napredujemo po 20. septembru. Ali ni to škandal! Fradnik na kolodvoru še Slovensko telefonira, tiskovine so pa samo nemške.
— Okrajni /a stopi na Štajerskem se oglašajo. Na svoji 77. glavni skupščini v Gornjem gradu je gornjegarjski okrajni zastop pod predsedstvom okrajnega načelnika g. Franca S a r b a na predlog gosp. Antona Turn.š»»ka mlajšega soglasno sklenil   resolucijo,   s   katero obsoja
napade na Slovence v Ptuju, Mariboru in Celju, nastop vojaštva v Ljubljani in daruje družbi sv. Cirila in Metoda sto kron. Soglasno se je tudi sklenilo dvojezični napis na mostu v trgu Gornji grad nadomestiti s samoslovenskim.
— Ces. kr. poštni in brzojavni urad v Mengšu je sprejel pred približno enim mesecem vlogo, v kateri so slovenski tržani odločno zahtevali, da se pri tem uradu odstranita samo-nemška napisa. Z ozirom na to, da se temu do danes še ni ugodilo, dovolimo si vprašati gospo poštarico, ali morebiti misli, da je poštni urad namenjen le peščici njej priljubljenih Tirolcev ali pa morda hoče izzivati s svojo brezobzirnostjo! Dovoljujemo si vprašati c. kr. poštno ravnateljstvo, če ne bo poskrbelo, da dobe v slovenskem Mengšu na pošti tudi slovenske napise!
— Trgovska In obrtna zbornica V Llubliaftt je imela danes opoldne slavnostno sejo v proslavo cesarjevega jubileja. Predsednik g. Lenarčič je imel slavnostni govor. Podpredsednik g Mejač je pred a-gal v ta spomin napraviti 19 ustanov po 50 os. 20 K za uboge onemogle obrtnike in trgovce, oziroma za njih vdove in sirote. Predlog je bil sprejet Podrobneje poročilo pri nesemo jutri.
— C. kr. davčni urad za mesto LJubljano* Pod tem naslovom smo včeraj priobčili pritoibo zaradi nemških plačilnih nalogov. Dobili smo pojasnilo, da ta urad vestno pazi, da se nikomur ne zgodi krivioa. Pri »ihai množini dopisov, opominov itd. se pač lahko zgodi kaka zmota, a v takem slučaju naj stranka vrne dopis ali opomin nnazaj, ker ni slovenskou in si bo s tem osigurala redno slovensko občevanje. Poznamo gg. uradnike c. kr. davčnega urada za Ljubljano in ni čisto nobenega dvoma, da ravnajo res po označenih principih.
— Kranfaka hranilnica ne izplačuje vlog. Kar smo pričakovali, to se je res zgodilo. Kranjska hranilnica je v stiskah in se brani iz plačati vl:ge. Neka stranka je zahtevala svoj denar nazaj, toda dobila ga je le polovioo, a drugo polovico je zadržala Kranjska hranilnica. Potem pa je stranka pismeno naznanila vodstvu Kranjske hranilnioe, da zahteva svoj denar nazaj, in ako ga je Kranjska hranilnica ne bi hotela izplačati, da bode prisiljena ves svoj denar tožbenim potom izterjati. Šele sedaj, ko je stranka zagrozila Kranjski hranilnici, da jo bode tožila, Šele sedaj je Kranjska hranilnica izplačala dotični denar.
— To imate za »Andenken".
Neka kmečka stranka je prišla v Kranjsko hranilnico dvignit svoj denar. Uradnik jo je izpraša val, zakaj to stori. Stranka je rekla, da hoče svoj denar. Uradnik razjarjen prime za listek, pomoli ga stranki pod nos in zarenči: To imate za „Anden-ken!u Res navadoe olike naj bi se učili ti nemški zagrizenoi. Opozarjamo Slovence, naj si vse take opazke odločno prepovejo, ker noben uradnik nima pravice, da bi s stranko surovo občeval.
— Zasledovanje novomeških demonstrantov končano- Po dolgem Času je naše državno pravdništvo vendarle ustavilo kazensko postopanje proti „ demonstrante m". Tako je tudi g. substitut dr. K o če var prišel do spoznanja, da ne bo nič z uporabo § 98. k. z. Vendar je ie prej dosegel, da je sedelo pet nedolžnih po petdeset ur v preiskovalnem zaporu. Vladni komisar Pilzhofer še do-sedaj ni dal nobenega odgovora, dasi-ravno smo ga že dvakrat v tem Usta pozvali, naj poda izjavo o inkrimini-ranih besedah, katere je izgovoril proti kovaču Gorupiču v Kandiji.
— Šolske razmere v Idriji. Sedaj v zimskem času se vidi postajati pred poslopjem o. kr. rudniške ljudske šole prav majhne učence in učenke, ti slabo oblečeni revčki ča kajo, da se konča pouk njihovih tovarišev, da ga v prav isti sobi sami nadaljujejo. Slavno ministrstvo za javna dela namreč nima denarja za povečanje ljudskoŠolskega poslopja, pač pa 26.000 K bogatim uršulin-kam za nakup hiše, ki nikdar ne more služiti za šolske namene. Res lepe razmere! Za nune, ki naj pomagajo klerikalizmu v Idriji, ima ministrstvo za javna dela kar 26 000 K, nima pa sredstev za ubogo šolsko mladino, ki lahko prezeba pred šolskimi vratmi in prisostvuje pouku v zaduhlih neprezračenih sobah. Tako je v Idriji v začetku 20. stoletja.
— Trgovski in obrtni shod za Maribor in mariborsko okrožje priredi „Slovensko trgovsko društvo" v Mariboru dne 6. grudna t. 1. v prostorih „ Narodnega doma" ob 3. uri popoldne. Ker bode ta shod vele važnega pomena za vsakega slovenskega trgovoa in obrtnika, naj ne zamudi, se tega shoda zanesljivo udeležiti.
— Nemci se nče slovenščine
tudi v — Celju, kakor se nam piše. Celo tamošnji „studentenheimovoi" so
se te nekaj časa poprijeli tega studija. Letos te janiČare uči slovensko tisti možiček, ki je zdaj vodja nemški ljudski šoli v Štorah pri Celja in se piše prav po nemški Tschmere-sohegg Čeravno se je pred par leti še pisal Čmerešek. Germani j a raduj se nad pristnim tem svojim sinom! A slovenski ta Nemeo slovnične slovenščine, kakor slišimo, ne zna ravno kaj: zato pa so ga poklicali v — nstudentenheimu. Prav tako! Vsaj ne bode delal kvare.
— Ali bo enkrat? Is Savinske doline se nam piše dne 25 nov. t. 1.: Proga Celje-Velenje — prej štajerska deželna železnica izza dobe žatostnega spomina deželnega glavarja Gundakerja grofa Wurmbranda — preide popolnoma v državno upravo. Večkrat že smo se tudi v tem listu zgražali nad tem, da so vsi napisi na progi Celje Velenje, katera vendar vodi skozi zgolj slovensko ozemlje, povsem samonem ki, ter glasno zahtevali, da se ta kričeča anomalija, ki je za slovensko prebivalstvo savinske inšaleske doline uprav žaleča, odpravi. A zaman je bil d< slej ta naš glas! Od slej pa pravično upamo, da bode to zadevno država Čim prej storila svojo dolžnost ter upoštevala jezik sloven skega naroda, ki se je tudi tu tolikanj Časa Čisto brez potrebe — nekako izzivajoče — zapostavljal. — Državni naši poslanci pa naj to zadevo pazno zasledujejo!
— Na dunajski zemljedelskl
visoki Šoli. Iz dijaških krogov te Šole se nam poroča: Ker so vslad pretepov med Italijani in Nemci na univerzi, tehniki in iivinozdravniški šoli predavanja sistirana, s3 zahtevali isto tudi Nemci naše šole od rektorja. Nenemoi, ki tvorimo veliko večino na zemljedelski Šoli, smo zahtevali od rektorja, da se morajo predavanja vseeno vrs ti. ker ni nobenega vzroka za sistiranje kolegij. Rektor in profesorski kolegij je izdal tudi okiio v tem smislu s pripombo, da smejo v šolo samo naši slušatelji proti legitimiranju. Okoli 4. ure popoldne se je nabralo približno 200 Nemcev iz naše šole, univerze in tehnike. Ti so ne katera predavanja razbili, potem so se podali pred rektorat, kjer so začeli rjuti svoj nHeila. Petem so se posta vili pred šolo in pri vratih ter začeli peti „vahtaroo*. Slovani smo stali na stopnicah v prvo nadstropje ter Nemce izžvižgali. Ko so Nemci utihnili, smo s polnim glasom zapeli „Hej Slovane". Imenitno je povsem zadonela po šir nem poslopju Nemci so v prvem tre-notku kar ostrmeli, potem so se pa pridrvili z vzdigojenimi, okovanimi palicami ter hoteli naše vrste pro dreti. Napad smo odbili, nekaj Nem-oev je lahko ranjenih. Sedaj je pridrvel rektor z nekaterimi profesorji ter d as miril. Zahteval je, da moramo pred Nemci zapustiti Šolo. Dalje je naznanil, da so predavanja za nekaj časa sistirana. Ker ni smo hoteli zapustiti šole, je posredoval med nami in Nemci. Konec pogajanj je bil, da smo zajedno vsi zapustili Šolo, in sioer smo mi Slovani in drugi Ne-nemci šli skozi glavna vrata, Nemci pa pri postranskih na prosto, kjer je bilo pripravljenih okoli 60 policistov, ki pa niso imeli povoda v akcijo stopiti. Omeniti moram, da je rektor precej pristransko nastopal v prilog Nemcev, ki tvorijo manjšino na naši šoli. Sploh se skoraj vsi naši profe sorji odlikujejo z nemškonaoijonaluim šovinizmom, kar mi Slovani prav mnogokrat čutimo. Žalibog še vsi Nenemoi nismo dovolj orgamzrani, da bi skupno nastopali proti nem Škemu pritisku.
— Demonstracije in šolski štrajk v Trstu radi dunajskih do
00 d ko V Dijaki višje trgovske šole Revoltella so predvčerajšnjim zjutraj skupaj z dijaki obeh občinskih sred njih šol, trgovske in nautične akademije in oelo z delom učenk občinskega dekliškega liceja vprizorili demonstracijo s tem, da so izostali iz šole in šli v zaključenih vrstah po raznih ulicah mesta. Zvečer so se ponovile demonstracije po mestu s kričanjem in žvižganjem pred namest-ništvom in raznimi nemškimi lokali ter vzklikanjem na laško univerzo v Trstu ter petjem italijanskih patnjo tiČnih pesmi Demonstracije se je udeležilo okoli 1000 oseb. Aretiranih je bilo več oseb, med njimi tudi neki laški duhovnik. Policija je bila vsa na nogah.
— Na adreso gospodov, hI nas konfiskujejo Čujemo piitužhe, da se organi, katerih se nas k >uti< kujoČa gospoda poslužuje, da že raznesene liste zaplenjujejo, jako surovo in brezobzirno obnašajo e sedi kak gospod z našim listom v roki. nič hudega sluteč in godrnjajo, da je list zopet prepohlevno pisan, v kavarni, kar pride mož s kako uradno čepico na glavi in kratkomalo strga list is rok, ne meneč se prej ne posneje sa saČudenega bralca, in gre. Svetujemo gospodi, naj svoje ljudi na u i potrebne manire! Naše braloe pa opozarjamo, da niso dolini nikomur pustiti vzeti lista, kdor se jim s potrebno
izkaznico ne legitimira. Saj se vsakdo lahko pokrije s uradno čepioo in s ljudmi norca brije! Zato naš nadaljni nasvet visoki gospodi, da svoje ljudi a takimi legitimacijami preskrbi.
— Is finančne službe Finančni svetnik dež. fin direkcije v Inomostu Abdon S usteršič je imenovan za višjega fin. svetnika v okrožju te direkcije.
— Is gozdarske pisarniške
sluibe Narednik pri 17. pešpolku Ivan PerŠič je imenovan za kanoe-lista v statusu pisarniških uradnikov gozdarskih in domenskih direkcij.
Slovensko obrtniško društvo
je imelo snoči v restavraciji „Pri Zlati ribiu občni zbor ob srednji udeležbi. Živahna in stvarna debata, ki se je razvila pri raznoterostih, je pa pričala, da so draštveniki razsodni in trezni ljudje, ki vedo, kolikega pomena je obrtni stan in kako potrebno je, da se ta stan postavi na krepke noge. Zato se čudimo, da sa najdejo med obrtniki ljudje, ki se drže pasivno napram društvu, ko imajo vendar od tega pričakovati edino koristi za se,  če so njegovi člani. — Včerajšnje zborovanje je otvoril podpredsednik g  Vidmar, ker je bil predsednik  zadržan   udeležiti   se zborovanja Po običajnem pozdravu je dal besedo  tajniku  g Franohettiju, ki je poročal o društvenem delovanju od 7. avgusta 1907, ko se je društvo ustanovilo. Lansko leto je imel odbor 8 sej in je priredil prijateljski sestanek.   Društvo se je udeležilo shoda gostilničarjev in je imel govornik tam predavanje o obrtnem sodiš5u. Letos je bilo 6 odborovih sej in ena veselica. Pri društvu se je osnoval važen pravni odsek, ki je obrtnikom dajal nauke in navodila v najrazličnejših stvareh, ki se tičejo obrtnika Načelo val je temu odseku g dr. Windi-scher, bila sta pa v njem tudi gg. dr. Ažman in dr. Kukelj. Želeti bi bilo, da bi se obrtniki bolj obračali na ta odsek, ki jim je brezplačno na razpolago.   Nameraval se je prirediti obrtni shod in podružaica društva po deželi, kar se pa doslej še ni moglo uresničiti. Poročilo se je odo* brilo.   Blagajniško poročilo g Milka Krapeša izkazuje za leto 1907 97 K 60 v dohodkov in 35 K stroškov. Za leto 1908 se podado računi na prihodnjem občnem zboru, ki bo kmalu po novem leta. Ker sta račuoska preglednika našla blagajniške knjige in račune v reda, se je izrekel blagajniku in odboru absolntorij. Pred volitvami   se   je   izrekla dosedanjemu predsedniku g. Dragotinu Hribarju za njegovo požrtvovalno delovanje v prid društva najtoplejša zahvala in se vzelo z  obžalovanjem  na  znanje,   da ne sprejme več izvolitve. Nato so bili z vzklikom in soglasno izvoljeni za predsednika g Breskvar, za podpredsednika g. Primožič, v odbor pa gg. Franohetti, Kenda, Kraigher, Kr a peš Fran, Kraped Milko, Kunstler, Stare, Šeber, Škafar in dr. "Windisoher.   Za predsednika obrtnega razsodišča je bil izvoljen g. T ur k Josip Računska preglednika sta gg. Adamič in Petrin. Nato je prevzel predsedstvo novoizvoljeni predsednik g. Breskvar, ki je upal,   da  bo  obrtno  društvo res pravo  obrtno  društvo,  ki  mu bodo kori*ti obrtnikov najvišja naloga. Deloval bo na to, da se bodo vršili sestanki vsaj vsak mesec po enkrat, da se člani pogovore o obrtnih etvareh. G. Primožič je bil za tedenske sestanke.   Naj  se  priredi   obrtna razstava, da slovenski obrtniki pokažejo, kaj znajo in dobe  ugled Predlaga, n j se naroči odboru, da stopi v dogovor  z  vsr-mi  obrtnimi   društvi po Slovenskem glede vseslovenske obrtne razstave.   V debato o tem so posegli gg.   Bergant,   Kraigher, Breskvar, Stare, Franohetti, Turk in Primožič.   Odb r  bo  o stvari razmotrivai nat nčr.ejše Nato je stavil g Franohetti  glede  višje obrtne šole v Ljubljani to le resolucijo: 26. nov. v Ljubljani zborujoči slovenski obrtniki    poživljajo    ministrstvo za javna dela, da čim prej izposiuje, da se brez odloga ustanovi  v Ljubljani višja obrtna sola, kakor je Že v projektu  toliko  let   Resolucija je bila soglasno sprejeta.   G ede obrtne nadaljevalne  šole je  ž*lel g. Franohetti, naj bi bil pouk čez dan in ne Šele zvečer,   ko je vajeneo izmučen.  Kjer je več  Jetuikov  te šole, naj bo pouk dopoldne za 1 in 2 letnik, za 3. in 4. pa popoldne,  da ne izgabi   obrtnik vs h vajenoev naenkrat   O tem se je razvila  zopet obširna  debata   Govorili so gg Primožič, Zamljen, Stare in Pust. Stvar se je prepustila odboru. Zaradi Člankov pod naslovom .Obrtni vest-niktf v nSlov.  Naroda"  se je naročilo odbora,  da naj  naprosi uredni-Št t o tega lista,  da bi taki Članki is-h jali he v prihodnje (Predlagatelj g-Franohetti)   Na predlog gospoda Kraigherja se je izrekla Igosp. dr. Windisoherjn   zahva'a za delovanje v prid društva.   Ko je govoril g Primožič še o obrtnem shoda, ki se naj priredi, je bilo zborovanje končano.
I    Drutbi sv. Cirili In Metoda je
I daroval g. Fran Hrasoveo, o. Ifcr. okrajni sodnik v Gradcu in sta-IfOSta  ondotnih  Slovencev prigodom I poroke svojega sina dr. S i 1 v i n a g r a 8 o y c a, o. kr. sodnijskega taj-I pika V Novem mestu  z  gospioo J o-I g i p i n o  Lantarjevo,   o. kr. I učiteljišČnega profesorja namesto že-I pitvenega   Šopka   20 K.   Vivant se-l^aentes!   —  V   nabiralnikih   v Trbovljah se je nabralo za družbo -27 K 70 vin.; ondotne Slovenke delujejo vsestransko vzorno in požrtvovalno za družbo.   Živele! — Posne« maj te jih rojaki!
Družbi sv. Cirila In Metoda
sta podarili za deoo v njenih šolah krasne igrače gdč. Milena Peru-I S e k in gdč. Vera Obreza. Iskrena jima zahvala Želimo mnogo posnemovalcev.
Za   Kočevskega Sokola11 je I složilo  stalno   omizje  v Prešernovi sobi pri „Rožiu v Ljubljani 13 K z geslom:   „Proč   s hlapčevstvom in solzarstvom naprej agresivna politika !u
Politično in prosi etno društvo j a Kri ko? o in Trnovo priredi flM iklavžev veČe ru, ki se vrši v soboto, dne 5 decembra v gostilniških prostorih g Antona Stei-nerja na Opekarski cesti Št. 25 Program se priobči prihodnjič.
Akademija. Na občnem zboru dne 16. t. m. voljeni odbor se je se stavil takole: predsednik dr. Vladimir Ravnihar, podpredsednik oes. svetnik Ivan Franke, tajnik dr. Josip Cerk, blagajnik prof. Josip Reisner, knjižničar in gospodar dr. Pavel Grošelj, odborniki dr. Jernej Demšar, Anton Saj ovio, Rasto Pustoslemšek, dr. Josip Stoje, ing Jakob Turk; namestniki dr. Dragotin Lončar, dr. I. ilerhar, dr. Pavel Pestotnik; pregledovalo! računov dr. Josip Krevelj, dr. Anton Švigelj, dr. Josip Tičar. — Društvo prične zopet s svojim rednim delovanjem, namreč s predavanji. Za predavanje se je že oglasilo več predavateljev, ki bodo svoja predavanja izbrali iz sooijologije, naravoslovja, (fizike), medicine, zgodovine, zemljepisja, prava itd. Prvo predavanje je v nedeljo 6. grudna ob 6. zvečer v „Mestnem domuu. Predava oes. svetnik g. Ivan Franke o temi rKa p i tal in delo". — Kjerkoli po deželi žele predavanj, naj svoje želje zlasti tudi glede snovi predavanja sporoČe ljudsko izobraževalnemu društvu „Akademija" v Ljub Ijani.
Akademicno ierijai o društvo „Sava" v LJubljani priredi, kakor smo že poročali, na predvečer sv. Treh kraljev dne 5 januarja v zgornji dvorani „Narodnega doma" v Ljubljani svoj drugi „Savanski p 1 e s", ki obeta biti sodeč po prvi prireditvi pred dvema letoma, najlepši ples v tej sezoni. Kakor se nam poroča, se je iie pričelo s predpripravami in se bode prihodnji teden že konstituiral damski odbor.
6,Uradniški koledar11 je ravnokar izšel. Vsebina mu je zelo bogata in strokovna. Oblika čedna, oprema tioa Koledar obsega seznam vseh uradov in uredništva, kar bode posebno zanimalo ne samo uradnike, nego tudi vsakega inteligentnega Slovenca. Tiskala ga je „Narodna ti skarna", kateri gre glede tiska vse priznanje. Cena izvodu 1 krono, po pošti 10 vin. več. Naroča se pri rXaŠi Zvezi" v Ljubljani.
Spored za sobotni ljudski koncert „Slovenske Filharmonije1 ob
sega 10 zeio zanimivih komadov izmed katerih navedemo le sledeče: Popolnoma nova je: TrneČek: „Notturnc" trio za harfo, gosli in čelo; pri tem sodelujejo gg. Frank, Kudera, Bilek (proizvaja se kot 3. točka). Smetana: Kovafovič „Prodana nevesta" velika fantazija. Vesele ženske vindzorske, ouvertura. Č a j k o v s k t j: „TrnjuJčica" valse. Mascagni: Velika fantazija iz opere „Cavalleria Rustioana. Eilenberg: „Moj prvi ples" za godala. Natančni sporedi se dobe kakor običajno pri blagajni.
Sleparstvo« iz dijaških krogov 3e nam piše: Po Ljubljani hodi brezposelni bivši dijak in nadleguje posebno trgovce s prosjačenjem za tamburaški zbor, ki ga baje mislijo ustanoviti narodno-napredni dijaki. Svarimo vsakega, da bi se vsedel navihanemu sleparju na limanice, ki je že prej baje večkrat na isti način ogoljufal ljudi in izjavljamo, da za narodno napredno dijaštvo nima nihče pravice pobirati kakih denarnih prispevkov, će bi se slepar še kje oglasil, naj se izroči policiji, dosedanja njegova sleparstva pa naj se ovadijo.
Slovenski lovci, pOZOr I Slovenske lovoe opozarjamo na današnjo notloo „ Uradne vesti" glede lovov, ki se bodo oddajali prihodnji mesec pri okr. glavarstvu v Kamniku. Ti lovi morajo priti v slovenske roke, kolikor j ih še nil
Jubilejne dopisnice, ki se bodo 2. decembra t. 1. oddajale na glavnih poštnih uradih na sedeža političnih oblastev — v tukajšnjem okraju Trst
in Ljubljana — se ne bodo pečatile s navadnimi krajevnimi in dnevnimi pečati, temveč s posebnim v tosvrho po načrtu prof. Kolomana Moser iz delanim pečatom rudeČe barve. Take dopisnice je dovoljeno prevzemati v svrho pečatenja z zgoraj omenjenim pečatom tudi že pred 2. decembrom t. 1.; prepošiljava in vročitev na ta način peČatenih dopisnic se pa ne sme vršiti pred 2 decembrom.
Vrhniška železnica. Ameriški „Glas Svobode" piše: Med Vrhniko in Ljubljano vozeča železnica je znana po tem, ko se skoraj po njej nihče ne vozi; od tod uganka: nHin und her, immer leer, ber und hinY niemand d'rin!" Po tej železnici se je nekoč tujeo is Vrhnike v Ljubljano vozil, in dospevši na postajališče „Drenov grič" je vlak nenavadno dolgo stal, kar je tujca napotilo, da vpraša sprevodnika, kaj da to pomeni Sprevodnik mu pojasni sledeče: „V vozu za prtljago imamo kokoši in ena je med potjo jajoe znesla, ter piše o tem dogodku načelnik postaje zapisnik, kar pro-vzroča zamudo."
Oodbeno društvo v Idriji priredi v nedeljo, dne 29. t m. veselico v prostorih pivarne pri „Črnem orlu". Vstopnina za člane prosta, za nečlane 30 v za esebo. Začetek ob 8. zvečer
Obravnave IV* porotnega za* sedanja sa leto 1908 v Novem mestu se začno 30. t. m. ter ae vrše po tem redu: Dne 30. Jalijana Divjak, § 139. k. z., prvomestnik, pred aednik novomeškega okrožnega sodišča g. dr. Kavčič, vetanta dež. sodna svetnika gg. Rizzoli in DolinŠek. Blaž Hribar, § 166 , 167. lit o kz. Alojzij R^geJj § 140. k. z. Te dve zadnji obravnavi se vršita pred prej omenjenimi sodniki. Dne 1. decembra Anton Urajnik, g 140., 192., 194. k. z. Marija Muhič, § 197., 200 , 203. k z Predsednik o. kr. dež. sod. nadsvet-nik g. Škerlj. votanta okr. dež. sod. svetuika g. Gandini in dr. Volčič 2. decembra Alojzij Markeljc, § 127, 129. I a k. z, Juri Parthe, § 140. k. z. Predsednik c. kr. dež sod nad svetnik g. Leveč, votanta gg c. kr. dež. sod svetnik R zzoli in c. kr. pri stav Kozina. 3 decembra Martin Pe-terčiČ, § 155., 156. k. z. pod predsedstvom predsedoika dr. Kavčiča ter votantov c kr. dež sod. svetnikov gg. Gandini in dr. Volčiča. Zagovornikom so poklicani odvetniki gg. dr. Slane, dr. Schegula, dr. Žitek in odvetniški kandidat in kazenski zagovornik g dr. Jožef Globevnik. Stari uradniki se ne vedo spomniti, da bi bilo pred novomeško sodnijo že kdaj toliko obravnav, kakor za to zasedanje. Tudi g. Julij Maoele iz Gradaca pri Metliku pride še pri tem zasedanju pred poroto. Obtožen je zlorabe uradne oblasti, a ni verjetno, da bi bil obsojen. Obtožba je namreč jako slabo podstavljena.
Pokopali so danes v Zagorju ob Savi gospo Josipino Sohwai-ger, rojeno Burger, soprogo gosp. Josipa Schwaigerja, o kr. pol. cficiala v p. in posestnika. Blag ji spomin !
Vlak |e zgrabil pri Zagorju organista Ivana Kosa iz Save, ko je šel po progi domov. Ako bi strojevodja ne bil toliko pazen, bilo bi Kosa vsega raztrgalo, tako je bil pa težko ranjen in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Ubol V Velikem Obrežu pri Brežicah je posestnikov sin Franc Medvedec ubil mizarja Antona Skof c a.
Z nožem so obdelali v Kovači
pri Slovenski Bistrici fantje viničarja Florjana Jelena, da je moral v bolnišnico. Zaprli so pet osumljencev.
21 šolskih otrok se le zastrupilo pri Sv. Barbari v Halozah. Neki deček je vrgel velik kos bakrenega vitrijoia v posodo, iz katere so potem pili otroci vodo. Zdravnik jih je komaj rešil smrti.
Eksplozija* V Petanjoih pri Radgoni je hotel Vogler na svojem travniku urediti drugi studenec za slatino. Tam je bil že precej globok studenec, katerega je pa dal še izkopati globlje. V globoČini 40 metrov pa se je naenkrat zgodila eksplozija. Metalo je pesek, premog in kamenje 40—50 metrov visoko. Strokonjaki menijo, da so se nabrali v globočini plini, katerim se je odprl izhod in so bruhali z vso silo na dan Fksplo zije so se ponavljale celih osem dni in se je z velikim trudom in nevarnostjo komaj posrečilo nevarno luknjo zamašiti.
Na zadnjem občnem zbora akademtčnega tehničnega druttva „Tabor" v Gradcu dne 14. t. m. se je izvolil sledeči odbor: Predsednik: tehn. Vekoslav Hrovat, podpredsednik: jur. Franjo Hoj ni k, tajnik: j ur. Fran Boro, gospodar: med. Vladimir Brezoveo, blagajnik: ril. Ljudevit Mlakar, knjižničar: ohem. Vladimir Frankovič, namestnika: jur. Jakob Božič, med. Stanko de G1 eri a, preglednik: tehn. Franjo FiSer, med. Jakob Soho ber, jur. Matko Zorjan.
Ha drinvnom kolodvora v tto-
rlol uganjajo velenemŠko propagando. Sloviti postajenačelnik zagrizeni Nemec Wieser pašuje še vedno na tem kolodvoru ter skuša širiti nemški vpliv po Gorici. Ima pa tudi več pomočnikov. Med temi je bd tudi vratar, naduti Nemeo Englisch. Ali ta mož jo je skupil. Uganjal je na kolodvoru z ženskami take reči, da je bil po § 516. k. z kaznovan pred goriškim sodiščem na 5 dni zapora s postom. Wieser je dobro vedel, kaj uganja Euglisob, pa ni storil nič proti njemu, marveč ga je ščitil, dokler ni poseglo vmes kazensko sodišče. Ta lepi Nemec mora is Gorice, ali tudi Wieserja se mora spraviti od tam, ker je nesposoben za tako mesto in ker ne gre, da bo državni kolodvor v Gorici eden glavnih stebrov nemškega mostu do Adrije.
Malo. statistike. „Mir" piše: V teku zadnjega leta so bile občinske volitve za občine Rožek, Vernberg, Slovenji Plajberk, Medgorje (dvakrat zaporedoma, sedaj je zoper tretjo volitev zopet ugo?or vložen in ni dvoma, da se bo volilo v četrtič!) in Smerče radi raznih nepravilnosti razveljavljene; volitve v občinah Bistrica v Rožu in Kostanje so bile tudi protestirane, toda ugovor zavržen. Zani mivo je opazovati uspehe naših pri tožb na upravno in državno s« dišče Zmagah' smo pri upravnem sodišču v zadevi občinskih volitev v Rožeku in SmerČah, v zadevi slovenske šole v Št Jakobu v Rožu in radi slovenskega dopisovanja deželnemu odboru od strani občine Sele; v slednji zadevi smo vrh tega zmagali tudi pred državnim sodiščem. Vse to v teku samo enega samega, zadnjega leta I Kaka mora pač biti državna in deželna uprava, kasno mora biti gospodstvo vladajoče nem-škonacijonaine stranke, da ji morajo najvišja naša sodišča take klofute dajati. In potem pa milo tožijo nad hudobnimi Slovenci, ki ne marajo več za tisti blaženi „mir", v kojem smo mi poginjali, Nemci pa so nam gospodovali in se nam na tihem smejali.
Konec bojkota pivu na Koroškem Zdaj je tudi na Koroškem koneo bojkota piva. Napovedano zvišanje cene piva se za delav. konsumna društva in tovarniške kantine zniža za petino. Odpuščeni pivovarniški delavci se zopet spejmo v službo, drugih ne bodo odpuščali. Leta 1909, 1910 in 1911 bo zveza pivovaren dala po 1500 K za ponesrečene delavce sporazumno z vodstvom soc. demokratične stranke.
Ustrelil se |0 v srce vojak Jakob Napotnik pri domobranskem polku v Gorici doma iz Slovenjega gradca na Štajerskem. Usmrtil se je baje iz strahu pred kaznijo. Pri 47. pešpolku se je pa ustrelil Emil Ferš iz Maribora.
Oproičena  detomorllka. 33
letna kuharica Virginija Danelotti V Trstu je porodila nezakonskega otroka in ga kmalu nato pustila na cestnem tlaku zavitega v papir in cunje. Umrl je uro po najdbi Včeraj je stala Danelottt pred tržaškimi porotniki obtožena detomora. Pripovedovala je, da jo je neki zapeljivec opijanil in posilil. Vsled žalosti je jela piti, in ko je otroka položila na cestni tlak in ga tam pustila, ni bila čisto pri pravi razsodnosti. Temu mnenju so se pridružili tudi porotniki, zato je bila obtoženka opro • ščena.
Goljufija« Pred tržaškimi porotniki je stala včeraj 31 letna šivilja Marija S ar do č iz Trsta, ker je osle-parila ljudi za 1308 K pod pretvezo, da ima od drugod dobiti precej denarja Tudi je ponaredila dve hranil-nični koji žici in sicer je iz vloge 3 kron napravila 300 K drugič pa iz ene krone kar 2000 K. Obsojena je bila na sedem mesecev ječe z ozirom na sedem pregreškov.
„Sava11  društvo svobedoml s sinih slovenskih akademikov na Dunafu naznanja, da se je izvolil za
XII. tečaj sledeči odbor : Predsednik: cand. jur. Ciril Pavlin, podpredsednik : abs. phil. Evgen V a v-k e n, tajnik: jur. VinkoLapajne, blagajnik: cand. jur. Otokar Baš, knjižničar: cand.jur. Emil Jenko, arhivar : pharm. Maks o II a m e r 1 i o, gospodar: jur. Mirko Punču h, namestnika : cand. vet Anton S o k in forest. Martin Cuš, pregledniki : abs. jur. Pavel Debeljak, jur. Franc Košmelj in med. Ivan Pinta r
Podrt avli eni e pollcl|e v Pulju S 1 decembrom prevzame v Pulju država policijsko službo.
Zaklalo se je v mestni klavnici ljubljanski od 8. novembra do vštevši 15 novembra 91 volov, 8 krav, 5 bikov, 245 prašič, 146 telet, 63 ko Struno v in kozlov, 8 kozičkov; zaklane živine se je vpeljalo 1 vol, 11 prašičev, 11 telet, 4 kozlički in 699 kg mesa.
Prijeta lahkoilvka. Policija je
včeraj aretovala 18 letno brezposelno služkinjo Ano Krevsovo, rodom is VrhpeČt pri Rudolfovem, ker se je nedavno od tega v nekega najemščka
tako „zaljubila", da ga je spremila v njegovo stanovanje. Ko je ta zaspal, mu je izmaknila is žepa 30 K de narja in odšla. Od tedaj je spala pod rasnimi napačnimi imeni po prenočiščih in hotelih, se dobro imela za ukradeni denar toliko časa, da jo je dohitela usoda. Zapravila je bila razen ene krone že vse. Oddali so jo pristojnemu sodišču.
OrolniŠtvo je včeraj v Begunje eskortiralo 7 žensk in sicer so bile 4 kaznovane pri okrožnem sodišču V Celju, 3 pa pri deželnem sodišču V Ljubljani Med drugimi je bila znana, že večkrat zaradi tatvine predkazno-vana Jera Johannova in ona Križan-čeva iz Tržiča, ki je v Šc. Vida zastrupila svojega 7 letnega sinčka ter bila potem obsojena na vislice, pozneje pa bila pomiloščena v 15 letno ječo. Križanceva je v zaporu porodila in je vzela otroka seboj.
Iz Amerike se je včeraj pripeljalo 10 Maoedonoev.
Izgnb.la je Marija Guzeljeva denarnico, v kateri je imela srednjo vsoto denarja. — Ga. Antonija Jančarjeva je našla denarnico z manjšo vsoto denarja.
Uradne vesti* Pri deželni kot trgovski sodniji v Ljubljani se le izvršil vpis firme Kranjska čebelarska zadruga v Ilirski Bistrici reg. zadr. z o mej jamstvom v zadružni regi ster. Udje načelstva so: Anton Žni-daršič, industrijec; I/an Bilo, trgovski poslovodja; Anton Logar, zidarski mojster; Mih. UrbančiČ, železni ški Čuvaj. — V register za družbene firme se je vpisalo, da se je pri ljubljanski akcijski družbi za plinovo razsvetljavo podelila prokura ravnatelju Andreju Senekoviču. — Nasled nji občinski lovi se oddajo pri okr. glavarstvu v Kamniku na javni dražbi, ki se vsakokrat prične ob 9 dopoldne, v zakup za dobo od 1. januarja 1909 do 30. junija 1913: dne 7. deo. 1908: Depala vas, Dolsko, Drtija, Jarše; 9 deo. 1908: Ihan, Češnjice, Krtina. Krašnja. Loke; 11. dec. 1908: Dol. Mengeš, Šmartno; 12. decembra 1908: Radomlje, Rafolče, Trojane, Spodnje Koseze, Rašica; 15. decembra 1908: Vodice, Volčji potok in Zalog. Slovenski lovci, na noge! — Zaradi sodno dognane slaboumnosti so dejali pod skrbstvo Franca Mekšeta, posestnika v Šmavru, sodni okraj ^rebnje. Za varuha mu je postavljen Jožef Zupančič, posestnik v Gradišču. — V registru za firme posameznih trgovcev se je izbrisala firma J. C. Juvančič vsled opusta kupčije — Upniki, ki imajo kake tir-jatve do zapuščine dne 10. septembra 1908 v Ljuoljani umrle zdravnikove vdove Ane Kopriva, naj pridejo 10. dec 1908 ob 9. dopoldne k okr. sodišča v Ljubljani ali pa do takrat predlože pismeno svoje prošnje v tem oziru.
OroDRi novice.
— Rak ozdravljiv. Dr. Laurent je te dni predaval v mecidinski akademiji v Parizu o njegovi metodi, kako je mogoče zdraviti bolezen raka. Njegovo zdravljenje je vbrizgavanje s formalom ter je dosegel prav povoljne uspehe.
— Poiar na parniku Med potom iz Malte v Aleksandnjo je nastal požar na parniku „Sardinia". Potniki so v strahu poskakali v morje ter jih je nad 50 utonilo. Mnogo oseb je zgorelo, med DJimi tudi kapitan.
— Gledališka galerija se je zrušila v Barceloni. Veo sto eseb je padlo 12 metrov globoko. Vsi so bili manj ali bolj nevarno ranjeni, trije pa mrtvi.
— Velika poneverjenja na Nemškem. V Norimberku je pone-veril veleindustrijaleo G. Stu^zel menic za 400.000 mark. — V Berolinu je uradnik Kluge pri tvrdki Koppel poneveril nad 300.000 mark.
— Hudo SUŠO imajo po celi Furlaniji. Vsi studenci in izvirki so usahnili, razna industrijska podjetja so morala ustaviti delo. Tudi v zdravstvenem oziru se že kažejo posledice.
— Bivši naučni minister dr. Marchet bo imenovan za rednega profesorja honoris oausa na visoki šoli za kmetijstvo na Dunaju.
Telefonska in brzojavna poročila.
Seja kluba Ih načelnikov. Duna|| 27. novembra. Načelniki possmuih klubov so imeli dopoldne ob 11. sejo, pri kateri je bil navsoč tudi ministrski predsednik baron Bie-nerth. Predsednik dr. AVeisskirchner je predlagal, da bi se stranke zedinile v toliko, da bi se raspravljalo o proračunskem provizoriju, o aneksijski predlogi in pooblastilnem zakonn nujnim potom to je da bi se ti zakonski načrti sprejeli, ne da bi se preje izročili odseku. Proti temu je protestiral socialni demokrat dr. Adler, ki je
izjavil, da socialni demokratje zahtevajo najmanj, da se v odseka razpravlja o aneksiji Bosne in Hercegovine. Končno je stavil dr. Weisskirch-ner kompromisni predlog, naj se proračunski provizorij sprejme, ne da bi se ga izročilo odseku, dočim se naj aneksija ka predloga in pooblastil ni zakon takoj po prvem čitanju izročita odseku Ta predlog je bil sprejet. Prihodnja redna seja bo v četrtek 3. deoembra.
Imuniteta hrvaških delegatov. Budimpešta, 27. novembra. Imunitetni odsek ogrsko-hrvaškega parlamenta je sklenil izročiti sodišču hrvaške delegate Barčića, dr. Lorkovica (v 6 slučajih) Budisavljeviča, dr Vinkov da, dr. Harambašiča in dr. Luki-nića.
VelUa tatvina.
Budimpešta 27. novembra. V Kapošvaru so neznani tatovi ukradli 500 000 kron. O tatovih ni doslej sledu.
Turska žeieznioa.
Milnica 27. novembra Danes ob 1. popoldne je vozil prvi tovorni vlak do predora Visokih Tur.
Tajna seja srbske skupščine.
Belgrad 27. novembra. Srbska skupščina bo imela v soboto tajno sejo. V tej seji bodo o svojih misijan poročali minister dr. Milo v|ano vic, Nikola Pašić in Novaković.
Bosanske občine proti aneksiji. Bosanski Brod, 27. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Ko se je šlo za to, da se pošlje bosanska deputacija na Dunaj, je občinski predstojnik v Županjcu v seji predlagal, naj se njega pooblasti, da se pridruži tej deputaciji. Občinski zastop, obstoječ iz Srbov in mohamedaneev, pa je ta predlog- soglasno odklonil, češ, da občinski predstojnik ne sme na Dunaj,ker občina ne priznava veljavnosti aneksije. Občini v Županj-en so sledile druge občine, ki so sklenile slične rezolucije proti aneksiji. Bosanski vladi dela to velike preglavice in trudi se na vse načine, da bi to gibanje preprečila.
Vohuni v Srbiji.
Belgrad, 27. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) A' zadnjem času se je pojavilo v Srbiji izredno veliko število avstrijskih trgovcev, ki so pravili, da so prišli kupovat grozdje, sadje, slivovee in drugo blago. Ker so ti trgovci puč potovali od kraja do kraja, a niso nikjer ničesar kupili, so oblasti postali sumljivi. Redarstvo jih je nadzorovalo in dognalo, da so ti »trgovci« vohuni neke tuje države. Več teh »trgovcev« so aretirali in jih privedli v ječo v Belgrad. Kden izmed leh čudnih trgovcev je imel sabo goloba - listonoša. ki so ga tudi ujeli. Golob je imel ua nogi znak K. K. 11.
Apel na Evropo. Helgrad, 27. novembra. (Posel*, brz. »Slov. Nar.«) Osnoval se je odbor, ki bo sestavil apel na evropsko javnost, naj prispeva k fondu za vzdrževanje srbskih prostovoljcev, ki se jih je zglasilo že nad 30.000. Na Angleškem in Francoskem se osnujejo tudi slični odbori.
Ruski general v Belgradu.
Belgrad, 27. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Včeraj je prispel semkaj glasoviti ruski general Jovan Lipovac, rojen Srb, da vstopi v srbsko vojsko.
Srbski odposlanci pri otvoritvi turškega parlamenta. Belgrad, 27. novembra. (Poseb. brz. »Slov. Nar.«) Narodna skupščina pošlje v Carigrad posebno deputacijo, ki bo navzoča pri otvoritvi turškega parlamenta.
Slovansko gibanje v Rusiji.
Pctrograd, 27. novembra. (Po seb. br/. »Slov. Nar.«) Danes so se odpeljali v Viljno poslanca grof Vladimir Bobrinskij in Iskrickij ter član državnega sveta M. V. Krasov skij. Xa jutršnjem shodu v Viljni bo Iskrickij govoril o praški slovanski konferenci, Krasovskij o rusko-polj-skih odnošajih, grof Bobrinskij pa 0 aneksiji Bosne in Hercegovine.
Motenja prehrane otrok
nastajajo ponajveč samo tam, kjer se ne rabi primerno ž vilo Tu pomaga iz zadrege „Kufeke"; to je edino pravilno živilo za zdrave otroke in tudi take. ki ob slabi, ozir. nezadostni prehrani zaostajajo v raz vitku ali imajo rachitis.
ZobBO čistilo V poticah, kakršen je Sargov Kalodont, priporočajo zdravniški strokovnjaki tudi zato, ker neporabljeni ostanek ostane vedno zaprt in svež in je izključeno vsako zapraše nje, kar pa je pri zobnem prašku neodvrnljivo Poleg blagodi šečih sestavin, obsega Kalodont tudi nekoliko glicerina, ki nima kislih lastnosti in tudi
ne vre. V zdravilstvu ga splošuo rabijo v precej obsežno in ne škoduje testa visi zob in tudi ne dle>nu Sicer pa splošna in trajna raba Kalodonta zadostno izpričuje, d* so se povsod udoma£ile njegove izborne lastnosti v svezi s prijetnim priročnim zavojem in nizko ceno.
Se dobi povsod ?
neobhodno potrebno zobna Creme
vzdržuje zobe čiste, bete in zdrav«.
neteorofositno parofllo,
TU** tad m073.ro acc. Srednji mini tlak 786 »
26. 27
9. zv.
7. zj. » |2.pop.
7424
743-0 7424
— 18
—41
30
si. jvzhod del. obl.
sl.svzhod megla si. j j vzhod del- jasno
Srednja včerajšnja temperatura —l 9^, norm. »*3°. Padavina v 24 urah 00 mm
Dobro ohranjeno
pohištvo m posteljnina
so ugodno produ.
Naslov pove upravništvo nSlov. Naroda". 4361
Sprejme so
pri Motelu Obisku na Kongresnem
Oe Plača v I. razredu.      4289 -2
Za februarski termin 1909 so išče
lokal za prodajalno
e enim večjim prostorom za do*
laralCO. 4292-3
Ponudbe s oeno pod npravništvo „Slov. Narodatt.
na
Meblirana
mesečna soba
s posebnim vhodom 80 takoj Odds.
VprsŠa se pri tvrd ki Fran Iglici Mestni trg štev, U. 4369-i
Za takojšnji nastop so sprejme
dobro iznrjeni
trgouski pomočnik
mešane stroko pri tvrdki Josip Urek v Kostanjevici Vojaščine prosti imajo prednost! 4364—2
Dobra
4275—3
šivilja
za odeje
dobi od trgovca z dežele obilo zaslužka
Naslov v uprav. .Slov. Naroda".
Išče so
soboslikarski
pomočnik
samostojen  delavec,   prostoročen in hiter slikar za Reko Naslov pove uprav. ^Slovenskega Naroda". 4330 2
konkurznega blaga.
Jutri v soboto dno 28. L m.
dopoldne Ob 9. Uri vrši se javna izvršilna dražba nekaterih predmetov, spadajočih v konkurzno maso g Boze Hafner in sicer v trgovini na Poljanski cesti it 22. Prodajalo se bode večinoma norimberško in galanterijsko blago tor perilo. 4390
Salmijakove pastile
preizkušene
olafsnleJo hrlpavost tat kašelj, razkrajajo Sli*.      4,06 2
1 škatljica stane 20 h, 11 škatljlc 2 K.
Naročila izvršuje po povzetju
G. PlKOlI V LlilMlOltl,
c. ar. dvomi zaloinlk
podružnico o spiietv. Ljublj&nska kreditna banka v Ljubljani
glAVMi«« su 3i%mmm»&*»<m, MrHarfovo nlloo Hov. 2.
priporota
promese na državne srečk« iz 1. 1804
cele po 22 kron; polovico po 12 kron
žrebanje
1. decembra
Podružnica v Celovca
■d JU. 300,«Vlli
»lavni dobitek
kron 300.000
sprejema Vlog« M knjižit« in Itkoii raiua ter jih obrestuje po čistih
4 V. •/,
■•ta, elegantna
hišno oprava
za spalno in jedilno sobo, se oeno proda*
Ogleda se lahko od B — 4. popoldne na Ambroževem trgu it. 3 (bivša oukrarna) pritliČDO na desno. 4-79-1
Gostilna
„Pri Bobenčku" na Olincab
a novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred SO  Odda zaradi bolezni
takoj alt pozneje v nalem. = Istotam so Odda tudi =
prod&jalnica, m sta&ovanj j& dslavcica.
Več se izve na Olincab št. 37 . pri LJubljani. 40 8  13 I
Perilo
4197-3
dome in gospode
nojfineje Izdelano In no joko nizki ceni, priporota najtopleJe
H. Alesouec.
rvo ucihsce
za izdelovanje perila
Ellzabetna cesto 6.
Za 36 K
zimska suknja snfcn.na oblaka, SB dOM i   po»am«xa« hlače, medni telovnik, pelerina zastonj.
Za odjemalce na debelo priporočam dolge pelerine, zimske jopice in klobuke z velikim popustom.
.Angleško skladišče oblek10. Bernatovič
3\a."bl3ari.a, 3^Eestn.i txgr 5«
oo
Štev. 35.036.
Razglasilo.
4c62
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je v svoji javni seji dne 19. mejnika 1908 sklenil proslaviti 2 december t. 1 kot dan vladarsko 60 letnico Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I, v občini
po naslednjem sporeda:
1. Splošno izobešanje sastav; I
2  Ob 7. zjutraj naznani 21 strelov z Grada, da je napočil jubilejski dan ;
3. Ob isti nri je bndnioa „Društvene godbeu po mestu:
4 Opoldne se sproži zopet 21 ^opnih strelov e Grada; ob istem Času ima občinski svet slavnostno sejo;
5. Z-ečer (začetek ob 7.) splošna razsvetljava in mirozov rDruštvene godbe".
To se daje ljubljanskemu prebivalstvu na znanje.
JVtestni magistrat ljubljanski
dne 3. novembra 1908
Poštne pošiljatve dvakrat na dan.
■
■
Trgovina s Jpeterilo, delikatesom! m
4080—12
tjnbljana FR. KHAM tjnbljana
nasproti   liotela ,,Uiiioik*te - priporoča rasen vsega druzega blaga tudi: ——
Fini narezek razoil klas,
30 vrst večinoma češkega proizvoda
kateri se na zahtevo pošiljajo tudi na krožniku servirano in garn. na dom.
Psak potnic svežo »morska ribo, gjj j
g« ta
S
Brzojavi: Kham, Ljublj
Iv <> 1 i ti 1
ali že obstoječa manjša trgovina se vsamo v najem.
Ponudbe pod MP. O.11 na uprav. „Slov. Naroda". 4329—2
Išče se spretna
natakarica
za gostilna Mpri Jelenu11 na Savi (Jesenice, Gorenjsko) Potrebna kavcija 300 kron, vstop 5. decembra.
Ponudbe na I. Pretnar, Jese-nice-Fuzine 7374 1
a
04 M
a
n
n «4 H
M
m n * m
n
m
m
m «
m
AaautjL MJt.jx * k * v «. •
Ponori
Ponori^
Kavarno
,Leon'
V LJubljani
na Starem trgu št. 30 je vsaki dan
oso noč odprta.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m olek-o o   trični klavir,   o o
Z odličnim spoštovanjem
Lao In Fani Pogačnik.
JfaroSna trgovina!
Sjubljana
Sv. Petra cesta štev. 2.
Velika izbera raznega zimskega blaga, velika zaloga raznega perila za gospode in dame, dalje (moder* cet] stlakalnikev, bluz, krava, srajc, ovratolkoVf obuval Itd. Za-loga potrebščin za krojače ia
ftlfiiJO. 4?i3-2
J/aroina trgovina!
snu«*-**« niinmn»Tmiiz)i
Prva slovenska
modna trgovina
i
Ljubljana, Mestni trt 19,
se najtopleje priporoča.
Blago in cene brez konkurence.
Nizko pod ceno
prodajam radi pomanjkanja prostor«
obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče
3871 28 za gespede iaa. dečlse
kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice.
Konfekcijska trgovina A. LuRič. ?ri^i0
Od Z5. nouembrfl do Z5. decembre
prodajam na svojih prostorih v Šolskem drevoredu:
- Prima slanino ^=
4291—4
"brez lso±e cd prašičexr Iz lastnin pitallšč
I. vrste......kt kron 1*50
II. „ ......„ „ T30
= Meso istih prašičev: =
I. vrste......K$ kron 1*40
II. „ ......m u 120
Elija predović.
Svilnato blago, bartnal, pilil In tančice.
Čipkasto blago, pojeolani, čipkasti ovratniki, čipke, vložki, svilnate vezenine.
Jabets, richns, damski o Tratniki ia kravate.
Svilnati in baržunasti trakovi.
Posamenterija porta In vrvice, resice,  krepince In vrvice za tapotnike.
14repi Ia tterl m« zalo«anje. Zlate in srebrne resice, Sipke Ia vrvice.
Šerpe iz svile, čipk in volne. \o*avire ia damr. drlalrto In otrobe.
Jopice, nlaftko, otroi(o perilo In odejo za
4285-2 VOZlokO.
Oprava sa novorojenčke, postellne podloge is
kavčuka.
Sukanec sa šivanje, pleten|e In vezenle.
Gumbi In raz 11 ene lajle.
*Racli5ne podloge in potrebščine za krojače in Šivilje
Idrijske čipke, vezeno čipke In vloikL
Psjdolsni ss neveste, mirtovi venci. Damsko perilo, spodnja krila, predpasniki in kopalne obleke. Modrci In potrebščino za modrce.
Glaoe rpkovioe in rokavioe sa uniformiranoe pletene, letne in zimske rokavioe.
Kopalno perilo, dišavo, milo In ustna voda.
Krtače za obleko, glavo in zobe.
Srajce aa gospode in dečke, spodnje hlače, ovratniki, zapestnice, naprsaiki in žepne rute.
Pravo Jigrovo normalno  perilo, sraloo Trloot, Jopice in hlače-
Mrežaste in   potne,  jopioe,   srajce,   Čepice in pasovi za Sport.
Nogavice, naramnice, odeje In blazine za potovanje.
Kravate, gumbi sa man šote.
Za lovce • telovniki, nogoviee, rokovloe in dokolenice.
Osrevalcl za kolena, meča, prsi, hrbet, trebuh In glavo.
Nahrbtniki, ovratniki, robot
Narodni trakovi in zastave, narodne čepice, torbice in drugi domači narodni izdelki itd. itd.
Izdajatelj in sd*oxerni urednik al sila M as toetsaalan.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
C38B
W+Q
39
KLO