Ameriška Domovina


NO. 218
Ijo^ AM€mCAN IN SMRIf
m unoua«€ omx
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING. NOVEMBER 11, 1968
SLOVCNIAN
&40RNIN© imrsPApm
ŠTEV. LXVI — VOL. LXVI
Humphrey !n Muskie se usSaviSa pri Nixomi
Nekatere vesti trdijo, da u-tegne Nixon ponuditi, č'e tega že ni storil pri tem o-Msku, zastopstvo ZDA pri ZN.
MIAMI, Ela. — Podpredsednik H. H. Humphrey in sen. Mu-skie sta se na poti na kratek Odmor na Virgin Islands ustavi-■*a tu in napravila kratek obisk PN R. Nixonu. Vsi so poudarjali M kazali potrebo po skupnem naporu in korist dežele. Izvoljeni predsednik R. M. Nixon je po ^Mjšem privatnem razgovoru s Svojim premaganim demokrat-skim tekmecem H. H. Humph-reyjem javno izjavil, da bo tudi v bodoče iskal “svet in podporo” PN podpredsedniku Humphrey-^ posebno v vprašanjih zunanje politike.
Humphrey je obljubil, da bo novemu predsedniku pomagal, Hikor bo le mogel pri varovanju miru doma in v svetu. “On ° naš predsednik in jaz bom ecien od njegovih sodržavlja-1j0v/’ je dejal Humphrey in nato ndal: “Jaz hočem, da bi bilo njegovo predsedovanje uspešno,
er če bo on uspel, bomo vsi u-
speljp-
N. M. Nixon se je zahvalil Unaphreyju in Muskiu za obisk Pni njem na njuni poti na Virgin sjands in omenil, da se je tudi °n leta 1960 oglasil pri izvolje-nem predsedniku Johnu F. Ken-vedyju. “Jaz vem točno, ka tutite)” je dejal Nixon, ko se je 0 nnil k Humphreyju.
Razgovor je bil na splošno ei° prijazen in lahko služi vsem 9 zgled, kako je treba znati pre-^esti poraz in biti umirjen v agi, da je možno sodelovanje 3 skupno korist.
Novi grobovi Hanoi zavrnil predlog
Saigona za kompromis
Reagan ga noče ^	izročiti
jf^CRAMENTO, Calif. - Guv. Neagan je v soboto odklonil
iz:
tri
r°čitev Edgarja E. Bradleyja
^ ^avi Louisiani, kjer ga je o-tožilec James Garrison ^ °2il, da je koval zaroto za u-p^Pokojnega predsednika J. ja vermedyja. Guverner je iz-
zad ’ da Louisiana ni predložila °stnih dokazov za obtožbo.
že ,0t znano se James Garrison r let prizadeva, da bi odkril Vjj r0^° > ki naj bi bila pripra-iiM l11" izvedla umor J. F. Ken u^a pred 5 leti.
za umor Nixona?
Y°HK, N.Y. - v soboto bje riie*i	nekega Jemenca in
zeni°Va ,^Va Hnova, ki so obdol-Popravljanja umora izvo-Hiv''§a Predsednika ZDA
Ca?' Pri "iih “
n° Puako s strelivom
Pis0 Podrobnosti o pripravah je priu 6 0^javijene. Policija jim bloč !. a, na ried, ko so iskali po-vs0	četrtega, ki pa je
sporočil policiji.
R. M. dobili Ml in
pum-:
^aC1^0,. ^0-- pomešan „
Pkoli ajvišja temperatura
s sne-
Josephine Miserko
Včeraj zjutraj je preminula v St. Alexis bolnišnici 82 let stara Josephine Miserko z 8613 Cannon Ave., roj. Bolte v fari Sv. Križa pri Litiji, od koder je prišla v ZDA pred 55 leti, vdova po 1. 1951 umrlem možu Avgustu, mati Diane Foster, Mary Segro in Avgusta, stara mati in pramati, teta Vere Gorenc. Pokojna je bila članica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSK.T, Podr. št. 47 SŽZ, Društva Sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu m Tretjega reda sv. Frančiška. Pogreb bo v sredo ob 8.30 zjutraj iz Ferfolia pogreb, zavoda v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo.
Anton Perovsek
Včeraj je umrl v St. Vincent Charity bolnišnici 70 let stari Anton Perovsek s 17908 Maple Cliff Avenue, rojen pri Sv. Gregoriju, od koder je prišel v ZDA leta 1926, mož Mary, roj. Strbenk, oče Anthcnvja, 6-krat stari oče, brat Franceta, Angole in Pavla (vsi v Jugoslaviji). Pokojnik je bil član Društva Slovenec št. 1 ADZ in Društva sv. Vida št. 25 KSKJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo ob 8.45. v cerkev sv. Vida ob 9.30, nato na Kalvarijo
Lawrence (Larry) Keefer
V soboto je nenadno umrl na svojem domu na 23515 Chardon Rd., preje s Harland Ave., 59 let stari Larry Keefer, rojen v Do-nori, Pa., od koder je prišel v Cleveland, ko je bil star 13 let, mož Antoinette (Ann), roj. Bajec, oče Mrs. Laurette Dissauer in Mrs. Max (Jayne) Behr, petkrat stari oče, brat Alfreda (Costa Messa, Calif.) in Leonarda (Mentor, O.). Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek ob osmih zjutraj na Kelleys Island Cemetery na Kelleys Island.
Najvišji železniški prelaz
DENVER, Colo. -— Država Colorado se hvali, da, ima v Severni Ameriki najvišji železniški prelaz. Železnica Rio Grande se namreč dviga na 10,846 čevljev visoko Marshallovo sedlo na razvodju med obema oceanoma.
Severni Vietnam je odkloni) predlog predsednika Južnega Vietnama, naj bi bili glavni stranki pri razgovorih v Parizu vladi v Ha-noiu in v Saigonu.
PARIZ, Fr. — Glavni predstavnik Severnega Vietnama pri tukajšnjih razgovorih z Združenimi državami Xuan Thuy je zavrnil predlog predsednika Južnega Vietnama, naj bi prevzela vodilno vlogo pri razgovorih v Parizu Hanoi in Saigon, med tem ko bi naj se Združene države in Osvobodilna fronta umak nila na drugo mesto.
Thuy je dejal, da se je dogovoril z ZDA o štirih udeležencih razgovorov in da vztraja on pri dogovorjenem:	Zastopstvi Se-
vernega Vietnama in Južnoviet-namske Osvobodilne fronte sta ločeni in enakopravni, kot sta zastopstvi Združenih držav in vlade v Saigonu. Če se hočeta zadnji dve smatrati za eno samo delegacijo, je to njuna stvar. V takem slučaju bodo razgovori tekli pač med tremi delegacijami.
Združene države so zagotovile Van Thieu-ja, predsednika juž-novietnamske republike, da one ne priznavajo ločenih zastopstev, ampak le dve strani “njihovo” in “našo”. Poslanik E. Bunker je Saigonu zatrjeval, da sporazum ne predvideva nobenega priznanja Osvobodilne Fronte tot samost ojnega zastopstva “južnovietnamskega 1 j u dstva”, toda Van Thieu je dobil iz Pariza prav nasprotno poročilo od
Ubraniš hoče očistiti mejo proti Kambodži
SAIGON, J. Viet. — Vrhovni poveljnik ameriških sil v Južnem Vietnamu gen. C. Abrams je prvo zračno konjeniško divizijo premestil iz severnega dela republike ob Demilitarizirani coni na jug severozahodno od Saigona, kjer hoče uničiti sever-novietnamske enote, ki se drže v tem predelu in ogrožajo Saigon. Divizija je že delno na novih položajih in je v dosedanjih operacijah že pokončala nad 100 severnovietnamskih vojakov.
Na področju treh provinc severozahodno od Saigona ob meji Kambodže se skriva od 15,000 do 20,000 severnovietnamskih vojakov. Gen. Abrams hoče te sovražne enote uničiti, nato pa se lotiti trebljenja domače gverile.
Poveljnik Prve zračne konjeniške divizije gen. G. I. Forsythe je veteran vietnamske vojne, ki je bil udeležen v večini večjih spopadov z rdečimi od boja v la Drang dolini v Osrednjem višavju, pa do Khe Sanha in A Shau doline. Divizija se je v zadnjih mesecih bojevala okoli Quang Tri, pokrajinskega glavnega mesta 19 milj južno od Demilitarizirane cone.
Čehi še vedno uporni
V Pragi je prišlo včeraj znova do ostrih protisovjetskih demonstracij, ko se “stari komunisti” pripravljajo, da potisnejo liberalne tovariše z vodstva in tega sami prevzamejo. Navdušujejo se za prijateljstvo z Moskvo.
PRAGA, ČSR. — V komaj štirih dneh je prišlo tu do ponovnih protisovjetskih demonstracij, ki jasno kažejo, da Čehom volja do upora še ni pošla. Včeraj se je zbrala velika množica, ki je hotela neposredno napasti zborovanje “Češkoslovaško-sovjefske prijateljske zveze” v veliki dvorani sredi mesta. Močni policijski oddelki so čuvali dvorano in nato skrbeli za varnost sovjetskega vojaškega osobja, med katerim je bila tudi skupina rdeče armade za zabavanje moštva. Sovražna množica je pljuvala na nekega sovjetskega oficirja, okrašenega z medaljami, metala odpadke v sovjetske vojaške avtomobile in sramotila in zmerjala Ruse in njihove češke prijatelje.
Neka starejša ženska je šla	”
Zadnje vesti
Iz Clevelanda in okolice
Humphreyjeva okolica išče politične grešnike
MINNEAPOLIS, Minn. — Kot je to delala 1. 1960 Nkccnova o-kolica, tako tudi letos išče Humphreyjeva politične grešnike, ki so krivi, da so demokratje zgubili bitko za predsednika ZDA. Pri pregledu rezultatov po posameznih državah so Humphrev-jevi prijatelji ugotovili, da so
svojega posebnega “opazovalca”|p0 r az zakrivile demokratske razgovorov. Temu je ameriški stranke v nekaterih večjih drža-
zastopnik Harriman zabrusil: Saj vlada v Saigonu ne more govoriti v imenu vsega Južnega Vietnama, ko ga je ta spraševal, kako vlogo bo igralo zastopstvo Osvobodilne fronte pri razgovorih.
Zastopnik Severnega Vietnama Xuan Thuy je dejal, da on vztraja na štirioglasti mizi, na katere vsaki strani naj pri razgovorih sedi po eno zastopstvo. Razgovori morajo torej tudi od te strani pričati jasno, da so navzoča štiri ločena zastopstva.
vah, kot so New Jersey, Illinois, Kalifornija in Ohio.
Ohajskim demokratom zamerijo Humphreyjevi pristaši, da so predolgo čakali z agitacijo in da se za predsedniškega kandidata niso vsi tako potegnili kot bi bilo treba. Ako bi bil Humphrey zmagal v gornjih 4 državah, bi bila danes volivna slika čisto drugačna. Kalifornijskim demokratom očita .Humphreyjeva o-kolica, da so se preveč prepirali med seboj in premalo mislili na propagando.
z dežnikom nad Emanuela Fa-miro, slikarja, ki je portretiral predsednike ČSR v času Stalina. E. Famira je bil namreč tudi med tistimi, ki so se udeie-j žili zborovanja Zveze prijateljstva ČSR-ZSSR. Policija je spremila na varno sovjetske udeležence in tudi dober del kakih 2,500 češkoslovaških udeležencev, nad katerimi je kričala in jih zmerjala sovražna množica mladine in delavstva.
V dvorani je na zbore.vanju govoril bivši zunanji minister Vaclav David in trdil, da je vdor čet varšavske zveze 21. avgusta uničil “upe na. proti-tovolucijo”. Zborovalci so mu vneto pritrjevali in kričali “živio Sovjetska zveza!” David je trdil, da mora češkoslovaška nazaj na pot, po kateri je hodila pred preteklim januarjem, ko so prevzeli njeno krmilo Dubček in tovariši.
Očitno je, da se bodo David in njegovi somišljeniki pognali na zasedanju Centralnega ko-miteta Komunistične partije, ki se bo zbral ta četrtek, proti Dubčeku in tovarišem. Ker uživajo vso možno podporo Sovjetske zveze, ni izključeno, da bodo na zasedanju prevladali i?! potisnili z vodstva Dubčeka in njegove ter se sami povzpeli nanj.
— Kinogledališča v ZDA prodajo tedensko okoli 600 milijonov vstopnic.
Med fujimi in ameriškimi ocenami volitev ni dosti razlike
CLEVELAND, O. — Odmevi, ki prihajajo k nam z vsega sveta, dokazujejo, da je ta postal majhen pri vseh prepirih in trenjih, ki jih imajo narodi in države med seboj. Kot se pri nas razlikujejo ocene izidov volitev po strankarski pripadnosti, poli tičnih vidikih, privezanosti tej ali oni ideji, tako tudi tujina presoja volitve po podobnih stališčih. Le en moment je različen: pri nas ne ocenjuje nihče volitev s stališča narodnih interesov, ker smo vsi prepričani, da jih bo Nixon imel zmeraj pred očmi, v tujini pa mislijo naj-prvo na to, kako se bosta predsednik in Kongres vedla do njihovih narodnih stremljenj in koristi.
Tipičen je v tem slučaju primer z Latinsko Ameriko. Tam vsi gledajo na Nixona in na novi Kongres z vidika, kakšna bo sedaj ameriška politika podpiranja nerazvitih držav, in z vidika, ali bo nova ameriška administracija bolj naklonjena diktatorskim ali de-
mokratičnim političnim silam. Zato naletimo v vsaki državi Latinske Amerike na več o-cen: režim ocenjuje Nixona in nov Kongres s stališča vladne politike. S to oceno se ne strinja opozicija, nevtralci pa mislijo o Nixonu zopet po svoje. Vsi skušajo utemeljevati svoje poglede s stvarnostjo. Nihče ne taji, da je Nixon zelo konservativen, da se še ni u-veljavil kot močna politična osebnost, da ceni ameriške narodne interese nad, recimo, vnemo za svobodno demokracijo itd.
V	afriškem političnem svetu mislijo, da bo Nixon močnejše podpiral težnje ameriškega kapitala, ne bo pa tudi čisto zanemarjal socijalistič-nih potreb v revnih deželah. Nihče ne pričakuje, da bi Nixon bistveno menjal sedanjo ameriško politiko do Afrike.
V	Aziji je javnost podobnih misli. Ker tam marsikje prevladujejo levičarski režimi, ne manjka pa tudi pravih diktatur, prihajajo od tam naj-
različnejše ocene. V Indiji se bojijo, da bo podpiranja manj, v Pakistanu se bojijo, da se bo Amerika sedaj manj zanimala za njihovo deželo. V državah vzhodno od Indije je seveda glavno vprašanje, kakšno politiko bo izvajala sedaj Amerika napram azijskim komunističnim režimom, posebno proti kitajskemu. Mislijo, da bo Nixon odločnejši od Johnsona, da bo pa to odločno stališče dobivalo le besedne oblike.
V Evropi se bojijo, da bo Nixonov režim silil v izolacijo, da ne bo kazal nobene vneme za novo gospodarsko ori-jentacijo v ameriški zunanji politiki, da pa ne bo rušil NATO in EGS. Seveda pa tudi ne bo vnet za boj proti diktaturam. Zato so vse evropske diktature pozdravile Nixono-vo zmago. V komunističnem svetu so Nixonovo zmago pozdravili z mešanimi občutki. Se zavedajo, da je Nixon kon-servativec, da ne mara za komunizem, da bo pri pogaja-
njih s komunističnimi režimi oprezen do skrajnosti, da pa ne bo obnovil Dullesove zunanje politike.
Seveda poudarja vsaka država, kaj vse želi od Amerike. Takih želj je na ducate. Onemogočajo zato pregled odmevov.
Ene stvari se pa vse ocene zavedajo, ako seveda mislijo nanjo: v zunanji politiki bo skušal novi Kongres še bolj u-veljaviti svoje poglede, kot jih je pod Johnsonom. Značilno je, da na to mislijo predvsem v Moskvi. Zato so tam tako previdni v presoji Nixo-nove dobe, previdnost se pa ne kaže samo v besedah, ampak tudi v dejanjih, odnosno v tem, česa Moskva ne dela, pa je delala do sedaj. Praznovanje oktobrske revolucije v Moskvi je to nazorno pokazalo: niti beseda ni padla na račun Amerike, dočim je preje obred praznovanja obvezno vključeval napad na “ameriški imperij alizem”.
PARIZ, Fr. — Glavni opazovalec razgovorov Južnega Vietnama, ki se je včeraj vrnil sem, je poudaril, da njegova viada vstraja pri predlogu predsednika Van Thieu, da naj bosta pri bodočih razgovorih glavni strani vladi Severnega in Južnega Vietnama. Seeverni Vietnam je ta predlog že odklonil, nobenega dvoma ni, da so proti njemu tudi ZDA, četudi tega še niso javno povedale.
COMPIEGNE, Fr. — Danes so imeli tu spominsko slavnost za SO-letnico podpisa premirja ob koncu prve svetovne vojne. MEMPHIS, Tenn. — Jutri ob S.30 dopoldne se bo tu začela sodna razprava proti Jamesu E. Rayju, ki je obtožen umora dr. M. L. Kinga v preteklem aprilu. Obtoženec je najel novega odvetnika, znanega Percy ja Foremana in ta bo prosil sodišče za odložitev razprave, da se bo lahko na njo pripravil.
NEW YORK, N.Y. — Včeraj je tu prevladovalo upanje, da utegne biti že jutri konec šolskega štrajka. Vse zavisi od razgovorov med zvezo učiteljstva in glavnim šolskim nadzornikom New Yorka B. E. Donovanom.
SAIGON, J. Viet. — Danes je prišlo do prvega streljanja rdečih s področja Demilitarizirane cone na položaje ameriških marinov južno od nje. Štirje marini so bili mrtvi, 41 pa ranjenih. Ob objavi ustavitve letalskih napadov na Severni Vietnam je bilo rečeno, da je bilo Hanom dano jasno razumeti, da mora spo-s'ovati določila o Demilitarizirani coni, če naj bodo napadi na Severni Vietnam ustavljeni.
WASHINGTON, D.C.— Danes pride v Belo hišo izvoljeni predsednik ZDA R. M. Nixon s svojo soprogo. Med tem ko se bosta Nixon in Johnson pogovarjala o političnih vprašanjih, predvsem o Vietnamu, se bosta njuni ženi pomenili o selitvi iz Bele hiše in vanjo. Po sestanku s predsednikom L. B. Johnsonom v Beli hiši se bo R. M. Nixon vrni1 v New York.
VATIKAN. — Poljski primas kardinal S. Wyszynski je bil včeraj na kosilu pri sv. očetu in na ponovnem razgovoru z njim o položaju Cerkve na Poljskem. Kardinal je prišel pretekli teden prvič po štirih letih v Rim. Preje ga vlada v Varšavi ni pustila iz dežele. OSIJEK, SFRJ. — Josip Broz Tito je včeraj tu trdil, da Sovjetski zvezi in njenim sateli-
Pri Štajercih—
Za nami je letošnje martinovanje štajerskega kluba. Lepo je bilo. V šentviškem avditoriju so se preteklo soboto zvečer zbrali člani in prijatelji štajerskega kluba, da primerno proslave sv. Martina. Z lepo okrašenega odra je sedanji predsednik g. Miodrag Savernik podelil častne značke vsem tistim, nekdanjim in sedanjim odbornikom in pomagačem, ki so si v teku desetih let nabrali zasluge za klub. — štajerskemu klubu k uradni desetletnici skrene čestitke z željo, da bi ■e v naprej gojil med nami pristno slovensko družabnost, dog Vas živi Štajerci!
Pri “Liliji” smeh—
Dramatsko društvo Lilija je včeraj popoldne podalo v Slovenskem domu na Holmes Avenue veseloigro “Svojeglavček” 7 veselje občinstva, ki je napolnilo dvorano. Ta je odmevala od smeha zadovoljnih gledalcev in gledalk. Po igri je bila zabava s plesom, čestitke k lepemu uspehu! Podrobnejše poročilo bo sledilo.
K molitvi—
Podr. št. 47 SŽZ vabi svoje članice jutri, v torek, ob treh popoldne v Ferfolia pogrebni zavod k molitvi za pok. Josephine Miserko.
članice Sv. Rešnjega telesa pri Sv. Lovrencu so vabljene jutri, v torek ob sedmih zvečer v cerkev sv. Lovrenca k molitvi za pok. Josephino Miserko.
So j.v—
Društvo Darien št. 11 ADZ ima jutri, v te rok, ob 1.30 popoldne sejo v običajnem prostoru.
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob 7. sejo v šoli sv. Vida. Na dnevnem redu je poročilo o banketu.
Društvene seje—
Skupne podružnice SŽZ imajo v sredo, 13. novembra, ob enih popoldne sejo v St. Clair Recreation Centru.
Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue. Po seji bo zabava.
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih zvečer sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 15 SŽZ ima v sredo ob 7.30 zvečer sejo v SND na E. 80 St.
Dramatsko društvo NAŠA ZVEZDA ima v četrtek, 14. nov., ob 7.30 zvečer sejo v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Kri potrebuje—
Joe Blatnik, 22897 Ivan Ave., bo v sredo, 13. nov., operiran v St. Vincent Charity bolnišnici. Potrebuje več E Negative krvi. Kličite RE 2-8436.
Nov hotel—
Včeraj je bilo razkrito, da bodo v mestu med E. 6 in E. 9 St. severno od St. Clair Avenue gradili nov hotel z 800 sobami in dve veliki poslopji s pisarnami. Skupno bo gradnja vsega tega stala od 40 do 60 milijonov. Načrti še niso v podrobnostih izdelani.
lom ne bo uspelo osamiti Jugoslavijo, her ima ta veliko prijateljev v svetu. Posebno je poudarjal dobre odnose z Zahodno Nemčijo, ki jj trenutno Moskva najbolj napada. Ni še d- Igo tega, kar jo je z vso ihto napadal tudi Tito.
8117 St. Clair Ave,
Hinder ion 1-062* — Clavelnnd, Ohio 44103
National and International Circulation
daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Kditor: Mary Debevec
NAROČNINA:
K& Združene države;
! fie CO na leto; $8.00 za pol le«; $8.00 za S m«®ewi »a Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pel leta; $5,50 za 3 mezeče Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
I $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries:
(.	$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 month«
r
Friday edition $5.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 218 Monday, Nov. 11, 1968
Meje moči naših predsednikov
V vsaki volivni kampanji nam propaganda slika predsednika kot človeka, ki ima “največjo moč” na svetu in ki je od njega odvisna bodočnost marsikaterega usodnega problema. To nam trobijo cele mesece na ušesa, tako da končno res mislimo, da mora v teh in podobnih trditvah ti-čati veliko resnice. Tisti, ki imajo kaj skušnje o tem, to o-sporavajo. Truman je na primer kmalu po prevzemu poslov zaupal svojim prijateljem, da ni mislil, kako malo pomeni predsednik v ogromnem kolesju, ki se imenuje federalna administracija. Ako ima srečo, lahko vsaj požene to ali ono akcijo, kako se bo končala, na to pa nima nobenega vpliva.
Tudi predsednik Johnson je še pred kratkim govoril o “splendid misery”, ki v njej živi, odkar je v Beli hiši.
Človeku se zdi kar čudno, kako se morejo v javnosti tako uporno širiti ravno nasprotni pogledi. Kdo ima prav?
Vsakdo po malo. Vir različnih pogledov na predsednikovo moč tiči v naši federalni administraciji. Je to ogromen aparat, ki daje kruh neposredno 3 milijonom ljudi, posredno pa še večjemu številu. Ves ta ogromen aparat se more držati v pogonu le takrat, kadar dela avtomatično kot motor pri avtomobilu. Kot more šofer malo vplivati na motor in druge dele avtomobila, tako more predsednik s svojim podpisom le “vžigati motorje” ali pa overovljati dejstva, na primer s podpisom zakonov. Predsedniku osebno je sicer na razpolago nad 130 tajnikov, strokovnjakov, svetovalcev itd., pa še teh ne more neprestano zasliševati, ker tegajie utegne delati. Saj se McNamara, ki je bil idealen aparatčik, povrhu pa še sila razgledan in prebrisan, ni mogel obvladati Pentagona, kako naj pa Johnson kontrolira vso federalno birokracijo?
Drugi visok plot za predsednikovo moč je Kongres.
Kongres lahko neprestano meče polena pod noge in zavira vsako akcijo Bele hiše. Vsaj po drugi svetovni vojni ni bilo predsednika, ki se ne bi pritoževal v tem pogledu. Izjema je bil le Eisenhower, ki je imel izredno srečo, da sta ga na Kapitelu podpirala senator L. B. Johnson (sedanji demokratski predsednik) in predsednik predstavniškega doma pokojni Sam Rayburn. Oba sta sicer pripadala demokratski stranki, toda to jih ni motilo, da ne bi sodelovala z republikanskim predsednikom. Ko je obeh zmanjkalo v Kongresu, so takoj nastala trenja, neglede na to, kdo sedi v Beli hiši.
Prvi je to skusil pokojni predsednik J.iF. Kennedy. Kongres mu je metal pod noge poleno za polenom, zato je mogel izvesti tako malo število svojih načrtov.
Več sreče je imel L. B. Johnson. Kongres mu je bil takoj po atentatu na Kennedyja izredno naklonjen. Naklonjenost je trajala prav do volitev v 1. 1966. Zato je Johnson tako lahko spravil skozi Kongres vse zakonske načrte, ki so pod režimom njegovega prednika obtičali v kongresnih predalih, povrhu pa še velik del svojih lastnih, ki so služili za podlago njegovi “veliki narodni skupnosti”.
Po volitvah 1. 1966 se je vse spremenilo kar čez noč.
Demokratska stranka je pri volitvah pogorela, število demokratskih kongresnikov se je občutno zmanjšalo. Kar jih je ostalo ali prišlo na novo, so bili pa vsi pretežno usmerjeni na konservativno stran. Doba sodelovanja med Johnsonom in Kongresom je hitro odšla v zgodovino, nastali so med njima odnosi, ki so nam bili še vsi v spminu iz Ken-nedyjevih časov. To stanje traja še danes, zato se pa Johnson tako lahko poslavlja od Bele hiše.
Dvomimo, da bi bilo kaj drugače v prihodnjih 4 letih.
Novi predsednik Nixon je sicer simpatična politična osebnost, — seveda ne za vse politike —, nima tudi v javnosti posebnih sovražnikov, toda javno mnenje že misli, da pozna zmogljivosti njegovih sposobnosti. Kongres dobro ve, kaj javnost misli o njem. Meril ga bo po njegovem ugledu in pri tem gledal na svoje politične koristi. Zato bi bili veseli, ako bi smeli upati, da med predsednikom in Kongresom ne bo prišlo do večjih trenj. Do teh bo prišlo tudi pri najboljši volji na obeh straneh, kajti preveč perečih problemov se je že navalilo na Ameriko in se jih še bo, vsi pa bodo take narave, da jih Amerika ne bo sodila po istem kopitu. Vsi na primer želimo mir v Vietnamu. Toda kakšen naj bo, koliko smo pripravljeni zanj plačati v žrtvah in koncesijah, o tem ni nobenega skupnega narodnega mnenja.
Isto velja za novo usmerjanje naših stikov z Moskvo. Seveda bi bili radi prijatelji s Kremljem, toda kdo ve, ali bomo zadeli pravo mero. Zmeraj bo odprto vprašanje, koliko lahko zaupamo Kremlju.
Tudi domače politično življenje čaka na celo vrsto odgovorov. Kako naj dosežemo “zakonitost in red” v deželi?
Ali ni to premalo, ali ne kaže še vključiti “ravnopravnostj.iih je izšlo vsa ta leta do danes in pravičnost”, na čemur vztrajajo posebno revni ameriški j kjerkoli. Nobena druga se ne od-sloji. Mednje pa spada 5C-75 milijonov Amerikancev. Vo-jkkuje po pristni božični domač-litve so dalje pokazale, da je ljudem predvsem za mirno živ-.nosti m pristnem božičnem du-
Ijenje, da ne želijo razburjanja, želijo svobodo gibanja ne samo podnevi, ampak tudi ponoči. So pripravljeni nositi stroške za tako politiko, toda stroški ne smejo postati vaba za razsipanje denarja, kar se žal velikokrat dogaja. Pa še večno vprašanje o revščini, ki zanjo ni zmeraj odgovoren le revež sam. Vprašanje naše prosvete, ki je kar mimo nas zašla v narodno krizo. Pa inflacija in draginja! Kdo naj jih kroti, ako ne Bela hiša s federalno administracijo?
In tako bi lahko naštevali naloge novega predsednika prav tja do 20. januarja 1972, pa še ne bi našteli vseh. Nihče ne ve —, niti sam ni izključen —, koliko nalog se bo sploh mogel lotiti in kako jih bo rešil, ako jih sploh bo.
In to naj bo najmogočnejši človek na svetu! Srečen je tsti, ki ima pogum, da to lahko tudi verjame. ,
LA.
BESEDA IZ NARODA
Še in še o ploščah
ARGYLE, Mo. — Nekaj pred-naročnikov plošče v čast Materi Božji (št. I) mi je pisalo, da bi radi ploščo čimprej zavrteli in jo slišali. Žal, da se težave nadaljujejo, kakor sem opisal že v prejšnjem članku, objavljenem v Ameriški Domovini koncem junija. Marijina plošča (št. I) je sicer že izšla sredi avgusta. Tisti, ki so jo slišali, so zelo zadovoljni z njo. Jaz sam sem bolj kritičen, ker bi rad rojakom in vsem drugim poslušalcem nudil zares nekaj prvovrstnega.
Je pa “sirota še brez obleke”, ker ovitek vkljub vsemu trudu še ni narejen. Prvotni osnutek za ovitek plošče je bil nesprejemljiv zaradi površnosti in idejne revščine. Zato je bilo treba to delo dati drugemu, ki ima smisel za naše slovenske verske in narodne vrednote. Prevzel ga je mlad Slovenec iz Milwaukee-ja, Wis., ki ima talent za risar-sko-slikarsko umetnost, ki pa zaradi potrebne ureditve lastnega stanovanja ni dospel do tega, da bi se lotil posla, ki zahteva dosti časa za razmišljanje in u-ustvarjanje. Potem pa je treba ta osnutek dati v roke poklicnim izdelovalcem ovitkov za LP plošče. Do danes še nimam o-vitkov v rokah, a tudi ne odgovora, kdaj bo to narejeno? Brez ovitka pa plošče ni mogoče razpošiljati! Včasih sem se jezil, če ni šlo od rok kot “namazano” ob določenem času. V teh zmešanih časih pa se mora človek vdati v božjo voljo ter v voljo onih, ki pri ustvarjanju kulturnih vrednot človeku pomagajo. Kratko-malo ni nobenega drugega izhoda! Kakor hitro bom od tvrdke v Milwaukeeju prejel ovitke, bodo plošče (št. I) odposlane na naslove prednaročnikov in drugim, ki bi jo želeli. Do takrat pa vse prav lepo prosim, da potrpite!
Dr. Jerku Gerzinčiču, uglednemu glasbeniku ter neutrudnemu misijonarju iz Guarande,
Ecuador, South America, se prav lepo zahvalim za tople besede pohvale ter priporočila, naj bi mi rojaki odkupili božični plošči, ki sta izšli pred Božičem leta 1962 in 1963! Tem potom vas, dragi rojaki (širom Amerike in Kanade!) tudi sam prav lepo naprošam, da pohitite in
huj, ki vam ga pričara slovensko versko-kulturno bogastvo v božičnih pesmih in običajih nh tej plošči, a tudi na plošči št. I. Na plošči št. 2 je božični nagovor pok. škofa dr. G. Rožmana, ki je vsebinsko še vedno aktualen v današnjih dneh, kakor je bil pred 10-11 leti. Klene besede našega pokojnega škofa, svetniškega trpina, odmevajo danes, v časih razbohotenega materij alizma ter duhovne praznine-revščine še veliko bolj odločno in mogočno, kakor kdajkoli prej.
Še eno dejstvo moram pribiti! Za letošnji Božič imate morda zadnjo priliko, da si lahko ti dve božični plošči še oskrbite. Kakor se razmere sedaj naglo razvija-jajo v smeri versko-kulturnega propadanja, je malo verjetno, da bi za Božič 1969 še lahko to “robo” naročali, kupovali in prodajali. Živimo v izrednih časih, v časih na zgodovinski prelomnici, ko dajemo slovo ‘starim časom’, starim ustaljenim razmeram ter gremo v nove čase, v nove razmere tako naglo in v toliki meri, da čez nekaj let tisti, ki bodo ostali živi in zdravi, ne bodo mogli “prepoznati sebe več”!
Cena obema ploščama skupaj je celih 7 dolarjev. Kdor jih pa naroči več skupaj, jih dobi znatno ceneje! Naročiti je mogoče le obe skupaj, ker itak tvorita celoto. Tako boste imeli za poldrugo uro dovolj krasne slovenske božične glasbe. Zlasti še, ako imate dober “Hi-Fi” ali “Stereo” fonograf (gramofon). Stari naročniki ste jih morda v 5-6 letih, od kar so izšle, že precej izrabili. Čemu ne bi naročili še en set (obe skupaj) za bodoča leta, dokler bomo Božič še mogli obhajati?! Plošče se dobijo na sledečih naslovih, ako pohitite z naročili:
1.	Baragov dom, 6304 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103.
2.	Liga slov., kat. Amerikancev, P.O. Box 32, Brooklyn, N.Y. 11227.
3.	Mervar Music Mart, 6919 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
5.	Grasch TV & Radio, 4322 W. Forest Home Ave., Milwaukee Wis. 53215.
6.	Rev. Iggy Beran, Queen of Peace Church, Ewing, Mo. 63440.
7.	Balkan Music Mart, 6917 W. Cermak Rd., Berwyn, Illinois.
V Kanadi jih dobite pri sledečih naslovih:
1. Rev. John Kopač, C.M., 739 odkupite božični plošči! S tem' Brown’s Line, Toronto 14, Ont.,
boste pomagali, da bodo preostale tri plošče v čast Materi Božji mogle iziti v doglednem času in s tem pomagate revnim sobratom (misijonarjem in drugim) in drugim siromakom ter potrebam, ki zaslužijo našo dobrodelno pozornost! Koliko prošnja človek dobiva po pošti samo za nujna popravila cerkva v Sloveniji in drugod ter zidavo novih (Idrija, Nova Gorica, na primer!).
Po mnenju merodajnih glasbenih strokovnjakov je plošča št. II, ki je izšla za Božič leta 1963 in na kateri lahko slišite v glavnem odlično izvajanje domžalskega cerkv. zbora pod vodstvom msgr. dr. Matije Tomca, še vedno najboljša od vseh, kar
Canada.
2.	“Comet”, 555 St. Clair Ave., West, Toronto 10, Ont., Canada.
3.	Mr. Vladimir Mauko, 1115 Bay St., Toronto 5, Ont., Canada.
4.	Rev. Joseph Mejač, C.M., 95 McDonald Ave,, Winnipeg 2, Manitoba, Canada.
V Montrealu lahko vprašate Rev. Stanka Boljka, župnika slovenske župnije, ki jih lahko za vas naroči sedaj takoj v Torontu. Nikar ne čakajte na naval božične pošte po 20. novembru, ker se v njem veliko takih pošiljk pokvari in izgubi! Ponovno lepo prosim vse, ki plošče nameravajo naročiti, da z naročilom ne odlašajo cele tedne, ampak se takoj obrnejo na enega izmed gornjih naslovov, ali kar naravnost na podpisanega (z naslovom št. 6), Prisrčna hvala vsem in vsakemu, ki želi podpreti dobro stvar na ta način!
Moj dragi prijatelj dr. Jerko Gerzinčič se je v svojem opisu kraja in faranov tukaj malo u-štel. Župnija šteje 487 faranov. Spovedovanja v nemščini imam še tudi dovolj. Mlajši rod, kajpak, ne zna nemško več. Za spoved v nemščini prihajajo stari ljudje tudi iz sosednje župnije, kjer sem bil prej. Gospodu dr. Jerku prisrčna hvala še enkrat za ves umetniški užitek, ki ga je pripravil s svojima dvema koncertoma našim faranom! V imenu faranov in mojem lastnem.
In še nekaj prosim: Ob naro-
čanju plošč ne pošiljajte gotovi- grofovske konference — Ijub-
ne, marveč ček (bančni ali osebni z vašim nasldvom!) ali poštno nakazilo (Postal Money Order), Gotovina prerada izgine včasih v tujem žepu, zlasti še, ako je vidna skozi kuverto!
Vse dobro, iskreno želi in prav lepo pozdravlja vse bralce listar vdani in hvaležni Vam
Rev. Nace Beran
Zahvala Belokranjcem
BELGRANO, Arg. — Dragi naši Belokranjci! Daleč od vas vseh, tukaj v Argentini v tišini domače hišice, obujava z našo mamo spomine na prelepe dneve, ki sva jih preživela tam v vaši sedanji domovini. Vaša domovina je dobrohotno odprla vrata tudi nam, vsaj za nekaj dni, da mogla uživati njene naravne lepote in tako uresničiti eno od naših davnih želj.
Namen, da se je zbrala cela naša Tomčeva družina v Eucli-du, je vsem znan in to je bilo, da spremimo našo hčerko Verico k oltarju. Mislili smo, da bomo mogoče z nekaj malo dobre sreče našli tudi kakega prijatelja iz daljnih mladih let. To, kar smo tam doživeli, tisočkrat prekaša vsa naša pričakovanja. Dobili smo ne enega, ampak cel kup naših dobrih znancev in prijateljev, ki jim je tekla zibelka kakor nam v tistem lepem kotičku slovenske zemlje, v naši lepi in nepozabni Beli krajini in ki so nas nad vse gostoljubno in prijateljsko sprejeli.
Še posebno presenečenje za nas je bilo, da smo mogli šteti med naše prijatelje tudi toliko drugih, ki niso rodom Belokranjci, ki je morda samo njihov zakonski par doma iz naših vinskih goric. Z marsikom se nismo nikdar osebno poznali in vendar nismo čutili _ nobene razlike. Imeli smo vtis, da smo bili povsod dobrodošli in nad vse lepo sprejeti.
Skoraj dvomim, da bi se nam kdaj ponudila prilika, da bi komu mogli povrniti njegovo gostoljubnost. Ne preostaja nam torej drugega, kakor da se vsa-kemu posebej in vsem skupaj zahvalimo iz vsega srca za prelepe dneve, ki smo jih po vaši zaslugi preživeli ob našem obisku. Ne bom našteval vsakega posebej, da ne bi koga nehote izpustil. VSEM, prav VSEM gre naša zahvala. Zahvalimo se dobrim dekletom in ženam, ki so obdarovale z resnično lepimi darili
“Zgodovinski trenutek v Beogradu”
CLEVELAND, O. — Ko sem pred dnevi dobil z letalsko pošto iz Ljubljane “Družino” od 3. t.
sem za trenutek obstal, ko sem sredi prve strani zgoraj bral z velikimi črkami napisano in še podčrtano zraven “ZGODOVINSKI TRENUTEK V BEOGRADU”. Ne da bi še kaj listal naprej, sem v eni sapi prebral, kar je bilo natisnjeno pod tem naslovom. Videl sem, da gre za poročilo o “obisku vršilca dolžnosti predsednika jugoslovanske
ijanskega nadškofa dr. Jožeta Pogačnika pri patriarhu Srbske pravoslavne Cerkve Germanu”. Tole stoji tam:
“Letošnji 25. .oktober bo ostal gotovo zapisan z velikimi črkami v analih našega ekumenizma. Ta dan je ljubljanski nadškof — v. d. predsednika škpfovske konference v Jugoslaviji obiskal patriarha Srbske pravoslavne Cerkve Germana.
Bil je sončen jesenski dan. Po dogovoru je prispel nadškof Pogačnik pred patriarhij sko palačo v Beogradu v spremstvu beograjskega nadškofa Bukatka, generalnega pro vikar j a beograjske nadškofije msgr. Ljudevita Čes-larja in urednika Blagovesti prelata Alojzija Turka. (Vse do sem natisnjeno debelo. M. op.) — Na slavnostnem vhodu so pričakovali goste patriarhovi sodelavci, a srečanje s patriarhom je bilo v patriarhijski sprejemni dvorani. — Patriarh German je svoje goste sprejel z iskrenim pozdravom in bratskim objemom. S patriarhom so bili še episkop Vasilij in episkop srem-sko-karlovški Makarij.
Nadškof Pogačnik je pozdravil patriarha Germana" s temi besedami:
“Vaša svetost! — Veselim se, da morem kot vršilec dolžnosti predsednika škofovske konference katoliških škofov Jugoslavije in kot ljubljanski nadškof v vašem domu pozdraviti vas — poglavarja Srbske pravoslavne Cerkve. — Živimo v skupni domovini, srečujemo se vsakodnevno z istimi problemi v teh nemirnih in usodnih časih, zato je nujno potrebno, da se čimbolj spoznamo in da med seboj sodelujemo.
Med tem ko narode razdvajajo nezaupanje in različni spori, je skupna dolžnost nas, ki oznanjamo evangelij, Kristusovo večno resnico in ljubezen, da vsakdo stori po svojih močeh vse, da se spori ublažijo, da se ljudje zbližajo, da se odstranjujejo vzroki novih katastrof, novih u-ničevanj, novih potokov krvi in solz.
V tej zgradbi je lansko leto bilo važno ekumensko srečanje s c a ri g r ajskim-ekumenskim patriarhom Atenagorom, velikim zagovornikom dialoga in zbliževanja med kristjani. — Nas, katoliške škofe, za taka srečanja vzpodbuja in obvezuje ne samo zgled sv. očeta Pavla VI., ampak tudi izrečno naročilo istega pa-
vprašanjih, ki so za nas vse enako važna — ne da bi se spuščali v polemiko v spornih vprašanjih. Podajmo si roke v bratov-kem razumevanju ter pojdimo naprej k lepši in srečnejši prihodnosti naših Cerkva in narodov. — Osebno se veselim, da je med našo teološko fakulteto v Ljubljani in vašo teološko fakulteto v Beogradu, med vašimi in našimi bogoslovci in profesorji že prišlo do prijateljskih stikov in medsebojnih obiskov. — U-pam, da ne bomo ostali samo pri tem. Naš ekumenski direktorij nam nalaga konkretne obveznosti v medsebojnih odnosih. Prepričan sem, da bodo kmalu u-stvarjeni pogoji, da se o tem podrobneje razgovorimo.
Mislim, da je naša prva dolž-;nost naš verski tisk tako usmeriti, da bo služil medsebojnemu spoznavanju, zbliževanju in solidnemu verskemu pouku naših narodov. Pričakujem, da bo cmalu prišlo do sestanka odgo-/ornih za naš verski tisk na naj-/išjem nivoju in da bomo že v lovem letu priče prijateljskega sodelovanja na tem področju.
Naša skupna vprašanja so zlasti: verska vzgoja mladine, svetost družine, praznovanje naših saj večjih praznikov, posebej bo-hča. Mi, katoliški škofje, smo s svoje strani letos ponovno zaprosili naše ljudske oblasti, da :e prizna božič kot državno pri-mani, dela prosti dan.
To je, vaša Svetost, nekaj misli in vprašanj ob našem prvem srečanju. Upajmo, da to ne bo zadnje in da je to temeljni ka-nen našega sodelovanja za lepšo orihodnost naših Cerkva in naših narodov. — Naj vsemogočni roedini Bog po priprošnji preči-ste božje Matere, naše skupne Matere, blagoslovi ta naš sesta-sek, a na vas, vaša Svetost, in na vaše vernike razlije obilje blagoslova!”
Patriarh German se je toplo zahvalil za ta pozdrav in poudaril, da se v vsem strinja s pove-ianim. Naglasil je, da je naša skupna dolžnost, da sodelujemo orepojeni s Kristusovim duhom ljubezni, za medsebojno razumevanje. Cerkveni poglavarji so prvi poklicani, da s svojim zgledom pokažejo drugim pravo pot, saj nas druži veliko več stvari, ko pa je razlik med nami. Vsi imamo skupnega poglavarja — Jezusa Kristusa.”
V enournem prijateljskem razgovoru so izmenjali mnogo misli. Obe strani sta naglašali koristnost tega sestanka in izrazili željo po ponovnih srečanjih. — Gostje so obiskali patriarhij sko kapelo in nekatere službene prostore ter stolno (saborno) cerkev. — Prijateljski stisk rok, poljub miru in pozdrav z dodatkom “Na svidenje”. — (Zadnja dva odstavka sta v izvirniku debelo tiskana. M. op.)
Takšno je poročilo “Družine”, verskega lista, ki ga izdajajo slovenski škofje, o prvem ekumenskem srečanju katoliške Cerkve v Jugoslaviji in Srbske pravoslavne Cerkve. Pobuda za to srečanje je prišla s katoliške strani. Vsekakor gre za velik0 stvar. Če bo rodilo pozitiven u' speh, utegne biti res zgodovinsko.
J. S.
našo hčerko nekaj dni pred njeno poroko, tako da smo tudi mi peža in II. vatikanskega koncila, bili deležni z njo njene sreče. To me je nagnilo, da kot vršilec Zahvalimo se za prelepi belo-'dolžnosti predsednika škofovske kranjski večer 12. oktobra, ko je konference jugoslovanskih ško-bila deležna take pozornosti cela fov in v imenu katoličanov naše naša družina, tako iz Argentine,! skupne domovine pridem sem-kakor iz Venezuele in naš brat kaj, da se osebno sestanemo in in striček Matija iz Slovenije, {bratovsko objamemo, da tako Isto tako so za nas nepozabni javno izpovemo našo željo po obiski, ki smo jih naredili pri medsebojnem spoznavanju, po raznih članih in prijateljih Belo- izmenjavi misli, po sodelovanju kranjskega kluba, na njihovih,v skupnih vprašanjih. Želimo nad vse prikupnih domovih. {naglasiti medsebojno spoštova-Naj gre še enkrat iskrena za-1 nje in bratovsko ljubezen, kakr-, Investicije so bile njihove hvala vsej belokranjski skupno-|šna mora vladati med tistimi, posledice so naše .. . sti z vročo željo, da bi še za na- ki pripadajo bratovskim Cer-	»
dalje delovali krepko združeni v kvam. Preteklost je, žal, priza-korist, vzgled in ponos vsem, ki dejala veliko ran našim medse-
ČEMU SE SMEJE DOMA
še vkljub temu, da živijo v novi domovini, nosijo v sebi živ pla^
bojnim odnosom. Naša dolžnost pa je, da združeni v Kristusovi
men ljubezni do domače zemlje ljubezni preteklost zapečatimo.
in skromne hišice, iz katere so izšli oni ali pa njihovi starši.
Sprejmite vsi naši stari in novi prijatelji prisrčne pozdrave! Hvaležna
Bariča in Niko Tomc
Po zgledu papeža Pavla VI. in ekumenskega patriarha Atena-gora moramo gledati v bodočnost, a ne v preteklost! Moramo pozabiti vse, kar nas je ločilo in začeti plodno sodelovati v vseh
Trije slepci ne vidijo več enega.
Politični barometri vedno povedujejo lepo sončno vreme-
•
“Ti, jaz si brezposelnosti v S°' cialistični državi nikakor ne h10' rem predstavljati.”
“Čemu bi si jo pa predstav ijal? Saj jo lahko vidiš!”
*• S- FINŽGAR:
MIRNA POTA


St°tnik dr. Rudolf Slak —med
vojtio
^ka do
je napredoval od poroč-
stotnika — je po dolgem
^su sPet prenočil v svoji štu-
dento
sl , °Vs^ sobici. Ko je zvečer bel odrgnjeno in posvaljkano 1Ormo in z njo vred zoprni J iz vojne, se temeljito oko-^ umil, je legel v belo, meh-^ P°steljo, ki mu jo je postlala Vp2rahljala presrečna mamica.
ko
es ubit
od dolgega potovanja,
Po
Se je boril za košček prostora
■ . Vag°nih, neprespan od pre-‘k noči, se je zazibal kakor
(jQe v trdno spanje. Mamica je P°ldne večkrat po prstih pri-^.Pola v sobo in ga gledala. Toda s ^udi je ni slišal. Kot ubit je ^ ~~ spal. Bilo je že proti pol-
^ Vu! ko se je počasi prebujal.
trn nekai trenutkov je bil tako ]j^eden, da se ni takoj znašel,
kat kravzaPrav j0- mu ie>
^ia°r ^ Se zbudil iz hudih i. )• Oziral se je po sobici, kot
bkai resničnosti, da ni več na
tulV

bojnih poljanah, kjer
<]a - topovi, od koder dan na
m Prevažajo vojaške telege Pot 5 °^e ranjence- Z roko si je preko čela, da bi zabri-vse dolge, strašne sanje o ! se 2ol;ah, ki jih je preživel. Ni ‘Pogel vživeti v prepričanje,
^ vojne konec, da je doma,
Hif S^et mir k10 ldok§ib štirih se '^vignil se je iz postelje in adel oblačiti. Ko se je mimo-
krede
ob-
~ Pogledal v zrcalo, je }w‘ Pogladil si je razmršene, Vadno osivele lase, se nas-
ail sam sebi in glasno vpra-
Iti Kje si, tisti študent Rudi,
kou,s* l-em zrcalom gladil
krne lase?
i. kitr
Ni te več!
josN^° te je v trpljenju zajela V sJi Oljenj a.:
Hi
'ko oče.
Tedaj je stopil
^ob
jeu0er dan, gospod stotnik,
ogie Pošalil in dodal:
S K^JOŠ, kako ti
i *s5»
a nanjo pokrivalo mo-; kat ' Kleni so pa skrbi izpu-
LJ.sko
“Ali se je vojna oslička iz glave in ti
Aaj vse lase, da se mi
W vP'eša kot trudna zadnja
k
sinko
boj ^vlJenja. Tako je, t^Weske pomladi so zelo ko b]e’v’ — Oče se je pogladil ~~ “No, ali si dobro
I
kt6(jj^stno! Odkar sem bil na dopustu, nik-%esk°D ne tako. Ko sem se \]j‘. Prebudil, sem preletel z bog0v° vsa vojna leta. Ali je b ! Ce> da
,SeN
sem vse to prebil
^av?»Spet v ^ej' sobici živ in
\Ka Svetu so tudi neverjetne
Zaupno omenil pretečo
Mogoče. Ko sem ti pri
A
%
k
Kvstrije, si bil prepričan
Vrw°Či Seni ti bral
da je to
V^etia°^e'	danes je to iz-
skvarnost. Svet in
H k;6 8e swčeta
2akonitosti. ,a8ila
ži-
po nam neu-

zato je vstopila. “Ne-
.. ,„lla Je na mizi,” se je : Ne ^ žarnica pri vratih. Sina / oblp]°1'a^a ®e ogledati v civil-
1
b"; vs; ja«t
k za par.”
Htfy, .^koliko, hudo sem se 1 ie t P° glavi in po srcu!” t '	°dgovoril sin.
.Ni tebj110-86 Pobarali. Saj je
Se postaral, Rudi, a še VSa^'a ti tvojih let ne more
S U1’ žena, sneg že' vso oče kT1.11- pojdimo jest,
(j^CUOrn naaterina neug-
radovednost sko-0 sape sinu. “Kako
b.v
^l^Pobelil'. v ^ted P^vi v Obednico.
s
bi i bria
S k aala d
k!,0 vastl10CeVali’ kaJ ste jedli, b' de .k;6 °Prak ali ste se zelo V^Phej a topovska krogla ali b?.. Prišla na obisk tudi k
tr ]
tVh°nCa 80 vrela vpraša-^^i, og,-1"6 Dil bolj kratkih
^	^ Je pa jedel in mol-
b' dotlej 0,eOVOr sd J® Prihranil 'l' ^Ucjj 0 Dosta s sinom sa-Je odgovarjal, da so
jedli dobro in slabo, da so bili časih presiti, večkrat lačni, da so si kaj krat sami prišivali gumbe, da so po kvartirjih pasli uši in drug mrčes, da so se smrti privadili in se je niso bali. Dodal je tudi, da ga je večkrat spekla vest, kadar so pripeljali ranjenega ali mrtvega tovariša častnika iz bitke, sam pa je tičal s sodniki v zaledju, čeprav so morali kaj krat tudi bežati čez drn in strn in jim je bila za obed repa, izpuljena grede iz njive. Ko je za silo utolažil mamino drobiža-sto radovednost, je oče rekel, da bo nekoliko zadremal, Rudi, krepko naspan, je pa odšel po mestu.	.	.
Prva pot je bila na postajo. Sililo ga je mikalo, da bi se odpeljal na Irmin grob in obiskal svoje žalno, svetišče na stanovanju. Prepričal se je, da je to še nemogoče. Postaja je bila natrpana z vlaki, polnimi vojaštva. Na stopnicah pri vhodih jih je viselo cele grozde, ležali so po strehah vagonov, za razmetana živila, ki so jih pripeljali s soške fronte, so se pulili lačni ljudje. Sama zbeganost, ki je že mejila na podivjanost. Dr. Slak je žalosten odšel iz mesta na polje, da bi se umaknil razsulu vojske. Zunaj mesta je videl trope konj, ki so se pasli po njivah in travnikih. Sami vojaški konji brez gospodarja. Videl je vojake, ki so za Svetim Krištofom kurili in si greli konserve. Mnogi so na ogenj metali puške, da so jim zgorela kopita.
Kakor bi zver, ki se ji pravi vojska, ležala ubita in jo sedaj od vojne izstradano ljudstvo v jezi in sovraštvu trga na kose kakor lačni voleje. Vesel konca in žalosten vse zmede se je dr. Slak vrnil v mesto, kjer je iz gostiln odmeval hrup in krik in vinjeno petje. Potrt je prišel domov, kjer sta z očetom resno preudarjala, kdaj in kako bi prišlo do reda v državi — mladi Jugoslaviji. Sin je očetu pripovedoval, kar je zvedel na vojni: kako so Čehi dobro pripravljeni, kako Madžari, pri nas pa je taka vrtoglavica. Oče je sinu razlagal, kar je slišal med vojno: “Bili so visoki dostojanstveniki, ki so trdili, da noben vrag ne more verjeti o skupnosti naše južne slovanske države. Trdili so: Onkraj Zagreba je konec Evrope, potem se prične Azija. — Evropa in Azija pa ne moreta ostati skupaj.” Ni jih prepričala ne naša sorodna narodnost, ne naše trdno zaupanje v lepo skupnost.
Sin je umel take očitke, a je zaupno gledal v prihodnost. “Ti nam sovražni ljudje ne vedo, da je naš jug stoletja mučila mongolsko-turška Azija. Ubila ga ni, slovanske krvi mu ni izpila, zavednega ognja v srcih ni udušila. Narod je bil trt, oropan, osužnjen, a ni bil uničen. Azija je bila pregnana, slovanska duša pa ostala.”
“Pravilno utemeljuješ,” je povzel oče. “če bi se mi priklopili nemški Avstriji, bi bil to samomor, če bi se Hrvatje pridružili Ogrski, svojo jadransko obal izročili Italiji, bi bil samomor. Ali naj potem Srbija kot majhen čoln na Balkanu plava sama, šibka, od vseh muhastih vetrov veledržav pehana sem in tja? Zato je Jugoslavija edina rešitev za Slovane od Triglava do Ohrida. Toda priznam vse težave. Treba je, da zavlada med vsemi narodi Jugoslavije medsebojna ljubezen in enaka pravičnost za vse. Voditelji pa morajo biti polni vladarske modrosti, če bo tako, ni strahu, da bi se naša skupnost razbila.”
(Dalje prihodnjič)
VESTI
Posojilo iz Anglije
Jugoslavija je dobila od Britanske banke ob jamstvu britanske vlade 10 milijonov funtov posojila po 5.5 odstotkov obresti za dobo 10 let. Del posojila bodo porabili za financiranje manjših industrijskih načrtov, ostanek pa za financiranje večjih podjetij-
Na olimpijadi 8 medalj
Jugoslovanski športniki so dobili na olimpiadi v Mehiki 8 medalij, 3 zlate, 3 srebrne in 2 bronasti. Zlate so dobili Slovenec Miro Cerar za nastop na konju z ročaji, Djurdjica Bjedov v plavanju na 100 metrov prsno in moštvo waterpolo. Srebrne medalje so dobili košarkarji, Djurdjica Bjedov v plavanju prsno na 200 metrov in Horvat v rokoborbi grško-rimskega sloga, bronasti pa boksač Zvonimir Vujin in rokoborec Branislav Simič. Na olimpiadi v Tokiu pred 4 leti so dobili Jugoslovani 5 medalij: 2 zlati, 1 srebrno in 2 bronasti.
Socialno zavarovanje bi'ez rezerv
Pokojninsko-invalidski skladi poslujejo v Sloveniji brez vseh rezerv, žive takorekoč iz rok v usta in pri tem se le boje, da bo premalo dohodkov za kritje tekočih potreb. Za izplačilo pokojnin uporabljajo celo denar, ki je namenjen v stanovanjski sklad.
V ljubljanskem “Delu” se pritožuje Marija Namorž, da odgovorni nič ne ukrenejo, da bi se to staje odpravilo in bi poskrbeli za nujne rezerve.
Kolinska bo izdelovala juhe “Knorr”
Kolinska tovarna, ki'je’ftekdaj prvenstveno izdelovala cikorijo, izdeluje sedaj poleg kavnih vrst, mešanic kakaa, še cele vrste začimb in drugih izdelkov, ki jih rabijo v prehrani. Letos se je odločila, da se bo lotila izdelave umetnih juh. V ta namen se je dogovorila z znanim podjetjem “Knorr’, ki ima svoje središče v Švici, podružnice pa po vsem svetu,. Prve juhe “Knor” bodo izdelali v Ljubljani spomladi. V eni izmeni bodo izdelali 1000 ton
juh na leto.
Po zbranih podatkih porabijo sedaj v vsej Jugoslaviji letno le 5.5 tisoč ton umetnih juh. Koliko jih porabijo povprečno v Sloveniji, ni znano, brez dvoma pa sorazmerno več kot na jugu, kjer so juhe na splošno manj v navadi.
Na splošno pripravljajo juhe kot reden del obeda le v 38 odstotkih gospodinjstev v Jugoslaviji, umetne juhe pa le v 9% teh gospodinjstev. Na splošno torej uporabljajo umetne juhe le v 4% vseh gospodinjstev v Jugoslaviji, kar je izredno nizek odstotek v odnosu za evropsko povprečje. Kolinska zato upa, da bo svoj nov izdelek lahko oddala na domačem trgu, posebno še, ker so Knnor juhe splošno znane in izvrstne kakovosti.
Star televizor prodam za novega
Pred mesecem sva z možem v prodajalni Jugotehnike v Sežani kupila televizor znamke “Rudi Čajevac”. Bilo bi vse lepo in prav, če ne bi bil televizor brez garancijskega lista. Prodajalka se je izgovarjala, da se je izgubil in nam ga bodo takoj dostavili, ko ga bodo spet našli. Ko smo sprejemnik doma pravilno namestili, se nam je takoj zdelo čudno, ker ni delal tako, kot bi sicer moral. Čez mesec dni pa sploh ni bilo več slike.
Televizor se je torej pokvaril in šla sem v Sežano po garancijski list. Ponovno sem naletela na prodajalkino izgovarjanje, da so
Vodilni naj odgovarjajo
V zadnjem času sem zasledil v Nedeljskem listu že več sestavkov o “zafuranem kmetova-ju” v kmetijskem kombinatu v Gornji Radgoni. V celoti odobravam vse, kar je napisal novinar Ferdo Godina. Čeprav je bilo že precej napisanega, bi vendar rad dodal še nekaj svojih mišljenj.
Menim namreč, da je vse premalo samo dejstvo, ko javno obsojamo razprodajo družbene zemlje, ki so jo kupovali za simbolične zneske privilegiranci ter si na tej zemlji gradili svoja stanovanja, vikende... Vse to meče dokaj slabo luč tudi na občinske organe, kajti zavoljo vsega tega je bil ogrožen obstoj 900-članskega kolektiva. Posledice vsega tega pa sedaj trpijo le tisti, ki so si dan za dnem prizadevali s svojimi rokami in v potu svojega obraza, da bi čimveč proizvedli. Vse to pa je grobo izkoriščalo vodstvo podjetja, ki je z nezdravo politiko privedlo podjetje na rob prepada.
Danes so vodilni morali podjetje zapustiti. Pri tem so mnogi obogateli, delavci pa so ostali praznih rok. Še več: oni bodo morali trpeti ter s svojim delom ustvariti tako velike dohodke, da bodo krili več sto milijonske izgube Ali res ni tu mogoče, da bi tisti, ki so podjetje “zafurali”, poravnali tudi izgubo?
Kot prvo pa menim, da je potrebno vse kupoprodajne pogodbe takoj razveljaviti in vsa zemljišča vrniti družbi. Prav zato menim, da je treba ostreje nastopiti proti tem kantorjem, kot jih je upravičeno imenoval F. Godina in da je o tem premalo javna obsodba, kajti pravici bo zadoščeno šele tedaj, ko bodo glavni krivci, med katere z gotovostjo lahko prištevamo tudi nekatere občinske funkcionarje,
sicer list medtem že našli, a se je spet izgubil. Glavnega proda- ki so dovoljevali, da je kombinat
drvel z nezadržno hitrostjo v brezno prepada, pomagali pod-
jalca v trgovini takrat ni bilo, Her je bil na poročnem potova-| nju. Iz vsega skupaj smo ugotovili, da televizor ob nakupu sploh ni bil nov, temveč že rabljen in potem prodan za novega. Po daljšem pregovarjanju in izgovarjanju nam je mlada prodajalko morala televizor zamenjati za novega. Zato torej pozor: če se odločite za nakup televizorja v sežanski Jugotehniki, pazite, da ne boste kupili “mačka v j Žaklju”.
Zdenka Štok, Sežana (“Nedelja”, 20. okt. 1968)
jetju v sorazmerju z njihovimi dohodki zopet na zeleno vejo, skratka, da tega ne bodo občutili samo resnični proizvajalci, ki so delali na kombinate vi zemlji ali jaki s kombinatom, sodelovali kot zasebni proizva-Franjo Hovnik, Ptuj (“Nedelja”, 20. okt. 1968)
Obsežnost New Yorka
NEW YORK, N.Y. — Mesto New York meri po dolgem 36 milj, počez pa na najširšem kraju 16 milj in pol.
V BENETKAH — Slikar je naslikal na platno trg sv. Marka v Benetkah, fotograf pa je posnel trg s sliko vred. Na levi je viden del Doževe palače, v ozadju pa stolpa zmage, katerih eden ima na vrhu leva sv. Marka, drugi pa kip sv. Teodorja.
Nixon bo Johnsona do 20. januarja le opazoval
WASHINGTON, D. C. — Iz Nixonove okolice je prišlo par značilnih izjav, ki ne predvidevajo kaj prida Nixonovega sodelovanja z Johnsonom v prehodni dobi do 20. januarja. Saigonski predsednik Van Thieu je povabil Nixona v Vietnam, pa je ta takoj izjavil, da bi to storil le na Johnsonovo besedo.
Ko je Eisenhower šel 1. 1951 v Korejo, je šel na lastno pobudo, pa radi tega ni prevzel nobene odgovornosti za Trumanovo politiko. Van Thieu bo lahko videl v Nixonovem stališču dokaz, da mu ni treba hiteti s pošiljanjem svoje delegacije v Pariz, kar bo naravno hromilo razgovore v Parizu. Kdo naj pa ima korist od tega?
Nixohova okolica je tudi izjavila, da novi predsednik ne bo dajal nobenih političnih izjav do dneva inavguracije. To ni slabo stališče, dobro bi pa bilo, da njegovo mnene o perečih zadevah pove kdo drugi. Ako bi se Johnson postavil na podobno stališče,! bi tudi lahko rekel, da bo sedaj molčal do 20. januarja in opravljal le upravne posle. V tem slučaju bi dežela imela le upravno administracijo, pa nobene politične. Politika pa radi tega ne bo spala, bo delala lahko tudi zelo napačne korake, ako bi Johnson in Nixon molčala.
Sicer pa mora Nixon biti pripravljen na kritiko svojega stališča. Njegovi nasprotniki mu bodo očitali, da čaka na nasvete svoje politične okolice, da je že prve dneve pokazal pomanjkanje smisla za hitro politično postopanje. Res še nima federalne uprave v svojih rokah, zato pa že ima politično pozicijo, ki mu ne dovoljuje, da bi molčal pod to ali ono pretvezo.
-----o-----
Pionir 9 opazuje Sonce
CAPE KENNEDY, Fla. — Združene države so pretekli petek pognale na pot okoli Sonca vesoljsko vozilo Pionir 9. Njegova naloga je opazovati sončno površino in o njej pravočasno poročati na Zemljo. Gre pred vsem za radiacijo in za obsežne izbruhe na sončni površini, ki radiacijo močno povečajo.
Pionir 9 in ostali trije Pionirji, ki že od preje krožijo okoli Sonca in v redu pošiljajo svoja poročila na Zemljo, bodo pomagali varovati Apollo 8 in njegove naslednike na njihovih potih v vesolju, pred vsem pa tekom izleta na Luno.
Pionir 9 je pognala v vesolje raketa Delta v petek zjutraj. Z njim je poletel v vesolje tudi mali komunikacijski satelit, ki kroži okoli Zemlje in služi za vaje in preskušanje postaj, ki bodo na raznih delih sveta sledile poletu na Luno.
-----o-----
Vse sile bodo napeli za prevrat v Saigonu
HANOI, S. Viet. — Vodniki Osvobodilne fronte in Zveze narodnih, demokratskih in mirovnih sil so sklenili “mobilizirati” vse ljudstvo in vse domoljubne sile za ustavitev napadalne vojne ZDA” in za “odstranitev saj-gonske lutkovske vlade”. Po poročilu informacijskega urada OF naj bi bil ta sklep sprejet v začetku tega tedna na sestanku vodnikov obeh organizacij “nekje v Južnem Vietnamu”.
-----o-----
Wilson že razmišlja o obisku pri Nixonu
LONDON, Vel. Brit. — Predsednik vlade Harold Wilson se že pripravlja na obisk pri novem predsedniku ZDA Richardu M. Nixonu, ko bo ta v janu-narju prevzel svoje posle. Anglež bi se rad pogovoril z novim predsednikom o obrambi Azije in Pacifika v. času po koncu vietnamskega vojskovanja! Predvideva skupno obrambno organizacijo azijskih držav s podporo zahodnih sil tako v gospodarskem kot v vojaškem pogledu.
Za uradne številke o izidu bomo zvedeli šele v decembru
WASHINGTON, D.C. — Letos se bo objava uradnih številk o volitvah zelo zavlekla. V skoraj vseh državah imajo okrajne volivne komisije dosti spornih slučajev, ki jih je treba rešiti s sporazumi. Povrhu je treba še registirati volivne glasove “v odsotnosti”, kar je najbolj zamuden posel.
Postopek bo mogoče pospešiti šele takrat, ko bodo okrajne komisije dostavile svoja poročila državnim tajnikom v posameznih državah. V ohajski državi bodo uradni rezultati znani šele po 3. decembru. Z ozirom na dejstvo, da so nam letošnje volitve prinesle celo vrsto mini-zmag s predsedniško na čelu, bodo komisije morale biti zelo natančne in se ne bodo mogle prihiteti s postopkom.
-----o-----
Prva dva že odpovedala
WASHINGTON, D.C. — Pretekli petek je Bela hiša naznanila, da sta zakladni tajnik Henry H. Fowler in pomožni tajnik N. Katzenbach odstopila. Fowler bo zapustil svoje mesto okoli 20. decembra. Katzenbach pa je čas svojega odhoda prepustil predsedniku L. B. Johnsonu.
Fowler je bil odvetnik v Wa-shingtonu, ko ga je Johnson imenoval 1. 1965 za zakladnega tajnika, bil pa je že v letih 1961-1964 v času J. F. Kennedyja zakladni podtajnik. Katzenbach je prišel v vlado še v času J. F. Kennedyja in je v njej ostal do sedaj.
-----o-----
Sežigale! nabornih pozivnic obsojeni
BALTIMORE, Md. — Sodišče je obsodilo 9 “katoliških duhovnikov in lajikov” vsakega od 2 do 3 leta ječe zaradi sežiganja u-radnih nabornih pozivnic v Ca-tonsvillu v preteklem maju.
“Svoboda ne more obstojati, če ni zadržana in omejena,” je dejal glavni sodnik R. C. Thomsen v utemeljitvi sodbe in kazni.
-----o-----
“Dnevni red” za deželo
NEW YORK, N.Y. — Kermit Gordon od Brooking Institution in McGeorge Bundy od Ford Foundation pripravljata “dnevni red” naše dežele, poročilo o glavnih vprašanjih in potih, po katerih naj bi jih naša dežela skušala rešiti..
Delo bo končano in objavljeno proti koncu tega meseca, da bo na razpolago novi administraciji, ko se bo pripravljala na prevzem vodstva dežele.
Ženske dobijo delo
Iščemo pomočnico
Slovenska gostilna v Euclidu išče pomočnico, Slovenko ali Hrvatico, srednje starosti. Kličite 531-9782.	(222)
MALI OGLASI
Na stanovanje sprejme
Starejši Slovenec bi rad sprejel na stanovanje v svojo 5-sobno hišo zakonski par. Oglasite se na 914 E. 150 St. ali kličite 531-4872.	(218)
Prijatel’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. & 68th SL: EN 1-4212
Sobe se oddajo
Tri čiste sobe se oddajo starejšim, čistim ljudem, zakoncem ali samcu. Vpraša se na 1196 Norwood Rd.	(222)
Naprodaj
Cementne plošče, 6 čev. dolge, za dovozne poti poceni naprodaj. Kličite RE 1-7237.
Na Indian Hills
je naprodaj hiša z 2 spalnicama, aluminijasta obloga, IVz garaža, izgotovljena rekreacijska soba.
KINKOPF REALTY 531-634«
(222)
Jerzy Žulavvski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Vijak se je počasi premikal, ko nenadoma zaslišim čuden žvižg. Spočetka nisem mogel razumeti njegovega vzroka. Skoraj brez misli sem premaknil vijak v nasprotno smer in živžg je takoj prenehal; kakor hitro pa sem vijak spet nekoliko odvil, se je žvižg znova oglasil, čeravno je bil zdaj slabši. Naposled sem vse razumel: notranjost izstrelka je prazna! žvižg je povzročal zrak, ki je prodiral v notranjost skozi odprtino, nastalo pri odvijanju vijaka.
Zaradi tega sem bil trdno uve-rjen ‘da papirji, ako jih ima izstrelek v. sebi, ne bodo popolnoma uničeni, ker jih je moral brezzračni prostor ohraniti, da niso zgoreli ko se je izstrelek v zemeljski atmosferi razžaril. Kmalu sem se prepričal, da so bila moja domnevanja pravilna. Odstranil sem vijak in našel v izstrelku, ki je bil znotraj obložen še s slojem žgane gline, zavoj zoglenelih papirjev. Komaj sem si upal dihati iz bojazni, da ne bi poškodoval teh dragocenih dokumentov. Izvlekel sem jih z naj večjo previdnostjo in .. . obupal. Na zoglenelem papriju so bile Črke skoraj nevidne, razen tega je bil papir tako krhek, da se mi je skoraj sesul v roki.
Naj stane kar hoče, odločil sem se, dokončati delo in prebrati vsebino rokopisa. Nekaj dni sem razmišljal, kako naj se stvari lotim. Nazadnje sem sklenil, da si pomorem z Rontgeno-vimi žarki. Sodil sem — in kakor se je izkazalo pozneje, pravilno, — da je imelo črnilo, s katerim je bil pisan rokopis, v sebi mineralne sestavine in da bodo torej počrnela mesta dajala Rontge-novim žarkom večji odpor kakor pa sam zogleneli papir. Prilepil sem previdno vsak list rokopisa posebej na tenko mrenico, razpeto v okviru, in napravil ront-genske fotografske posnetke. Na ta način sem dobil klišeje, ki so kazali, ko sem prenesel slike na papir, vrsto palimpsestov, na katerih so se črke, pisane na obeh straneh papirja, spajale med seboj. Bilo jih je težko razbrati, nikakor pa ne nemogoče.
Čez nekaj tednov sem že toliko napredoval v razbiranju rokopisa, da mi ni bilo treba več molčati o stvari. In takrat sem napisal prvi članek o svojem odkritju ... Danes leži ves rokopis pripravljen pred mano, prebran, urejen in prepisan; prav sič ne dvomim, da ga je napisala na Luni roka enega izmed petih potnikov, ki so odleteli prvi, in da je bil poslan z Lune na Zemljo.
Sicer pa — govori vsebina rokopisa sama.”
CHICAGO. ILL.
REAL ESTATE FOR SALE
OPEN HOUSE SUNDAY 2-5 P.M. BY BUILDER — 5905 W. Dakin. New 3 bdrm. brk., Din. rm. Ig. kit. gas ht. Bit-ins. Reduced to low $30’s 378-0541
(218)
HOUSEHOLD HELP
BABY SITTER—MOTHER’S HELPER wanted for Tues., Wed., Thurs. noon to 5 p.m. for baby 8 mo. and girl 3. Winnetka Northfield area or own transportation. 446-5484 _______________________(219)
HOUSEKEEPER—Live in.
No. Sub. Area. Own rm. ba. & TV. Ref. 5 days, $60 to start. Paid Vacation.	Call 446-4044
(221)
Temu pojasnilu, ki je izšlo pred objavo rokopisa, je dodal asistent kratko zgodovino odprave same.
Omenil je torej, da je prvo pobudo za polet dal irski astronom O’Tamor; njen prvi navdušeni pristaš, ki ni dvomil o njenem uresničenju, pa da je postal mladi, takrat v Braziliji slavni portugalski inženjer, Peter Va-radol. Ta dva sta našla tretjega tovariša v Poljaku Janu Korec-kem, ki jima je dal na razpolago vse svoje, dovolj veliko premoženje, in vsi skupaj so začeli delati na uresničenju že jasno orisanega načrta. Najpreje so predložili skice projekta akademijam in znanstvenim korporacijam, potem pa so se obrnili za pomoč na ugledne strokovnjake, da bi izdelali potankosti. Misel je bila sprejeta z nepričakovanim priznanjem in je zbudila navdušenje. Kmalu to ni bila več stvar peščice ljudi, marveč vsega omikanega sveta, ki je želel poslati svoje zastopnike na Luno, da izve kaj več o tej obli. Na predlog' akademij in astronomskih zavodov so prispevale vlade denarno pomoč, in ker je bilo tudi precej požrtvovalnih zasebnikov, so imeli pobudniki kmalu kapitale, s katerimi je bilo mogoče prirediti ne samo eno, marveč več odprav. V načrtu jih je bilo več; kakor je znano, pa sta se uresničili samo dve.	'ii;L
Posadka prvega projektila je štela pet ljudi, med njimi tri avtorje projekta; četrti je bil Anglež, zdravnik Tomaž Woodbell, peti Nemec Braun, ki pa je odstopil v zadnjem hipu. Na njegovo mesto se je priglasil neznan prostovoljec.
V drugi projektil sta se zaprla dva brata, Francoza, po imenu Remogner.
Po tem kratkem zgodovinskem orisu je asistent v naslednjem delu spomenice na široko razpravljal o tehnični strani podviga. Opisoval je podrobno zgradbo velikanskega topa v obliki jeklenega vodnjaka, govoril o sestavi projektila, ki ga je bilo moči na brezzračni površini Lune izpre-meniti v hermetično zaprt voz, katerega je poganjal poseben elektromotor, opisoval je obrambne naprave, ki naj bi obvarovale potnike, da jih ne bi zmečkalo ob izstrelitvi in potem ob padcu na Luno; naposled je omenjal vse predmete za notra-
njo ureditev in preskrbo “premične sobe”.
Luna ni gostoljuben svet. Astronomi vedo to že zdavnaj, četudi jo poznajo samo daleč in enostransko. Kljub izredni izpopolnitvi optičnih instrumentov v dvajsetem stoletju se je Luna zmagovito uprla vsem poskusom, da bi jo približali Zemlji na razdaljo, ki bi omogočala natančno proučevanje njene površine. Krožeč okoli Zemlje v povprečni razdalji 384.000 km, se nam zdi v steklih s tisočkratno povečavo oddaljena le 384 km, kar pa je še vedno več ko dovolj. Močnejših stekel ni moči rabiti, ker dobiš pri večji povečavi zaradi premajhne prozornosti zemeljskega ozračja tako nerazločno sliko, da na njej ne razločiš gora, ki jih slabša stekla kažejo zelo jasno.
Razen tega je preučevanju dostopna samo ena stran Lunine oble. Med svojim potovanjem okrog Zemlje v 27 dneh, 43 minutah in 11 sekundah se namreč Luna samo enkrat obrne okoli svoje osi, tako da je obrnjena k Zemlji z vedno isto stranjo svoje površine. Ta pojav ni slučajen. Luna ni prava krogla, marveč je podobna .podolgovatemu jajcu. Privlačna sila Zemlje pa povzroča, da se to jajce obrača k njej z ostrim koncem in kroži kakor privezano nanjo, ne da bi se moglo obrniti.
Astronomom znana polovica Lune pa je zadoščala, da jo spravi na slab glas pri ljudeh, ki sanjajo o obljudenosti drugih svetov. To površino našega satelita, ki je po svojem obsegu dvakrat večja od Evrope, je v teleskopih videti kot brezvodno in pusto ravnino, posejano z nešteto množico obročastih gora; njihova oblika je podobna velikanskim žrelom, ki imajo večkrat po sto kilometrov v premeru, njihovi bregovi pa se dvigajo do sedem tisoč metrov visoko nad ravninami, ki jih obdajajo. Na severnem delu k nam obrnjene pol-krogle se razprostira vrsta obširnih okroglih planjav, ki so jih prvi selenografi imenovali “morja”. Planjave s strmimi bregovi nebotičnih gorskih grebenov seka nešteto razpok — večna uganka za astronome, zlasti ker ni na zemlji nič podobnega. Te razpoke so včasih dolge sto, a tudi nekaj stotin kilometrov in nekaj kilometrov široke, globoke pa do tisoč in več metrov.
Če še pomislimo, da ta površina nima skoraj nič ozračja, da je Lunin “dan”, ki traja štirinajst naših dni, poletje, ko vročina neznansko narase, štirinajstdnevna noč pa zima, si lahko predstavljamo sliko dežele, ki je ne bi želeli izbrati za stalno bivališče. Tembolj moramo občudovati ljudi, ki so se kljub smrtni nevarnosti odpravili tjakaj samo zato, da povečajo človeško znanje o nebesnem telesu, ki je
ZVIŠKA — Brhko Judith Anne Ford, Miss America 1969, je nekdo posnel s posebno kamero zviška in dobil tole nenavadno fotografijo.
Zemlji naj bližje.
Sicer pa so potniki nameravali čimprej prepotovati to negostoljubno polkroglo in dospeti na drugo stran Lune. Upali so, da najdejo tam ugodnejše življenjske pogoje. Sicer trdi velika večina učenjakov, ki pišejo o Luni, da je ozračje tudi na oni strani preredko, da bi se dalo tam dihati — toda O’Tamor je na podlagi dolgoletnih računov in raziskavanj sklepal, da odkrijejo tam dovolj gost zrak, da si ohranijo življenje, obenem z zrakom pa tudi vodo in rastlinstvo. Ti drzni ljudje so bili pripravljeni celo na smrt, da le iztrgajo zvezdnemu nebu vsaj eno izmed skrivnosti, ki jih tako ljubosumno čuva pred človekom. Pogum jim je dajala misel, da * 16 * * * * * * * 24 * * * 28 * * 31
njihova žrtev ne bo zaman, ker bodo s pomočjo brzojavnega aparata lahko sporočali svoja opazovanja ljudem, ki so ostali na Zemlji. Opajajoč se nad veličino svojega načrta so se včasih spraševali: Kaj pa, če odkrijemo na oni skrivnostni strani Lune čaroben in čudežen raj, nov svet, popolnoma različen od zemeljskega in gostoljuben? Sanjarili so takrat, kako pozovejo nove tovariše, da naj prepotujejo tistih bore sto tisoč kilometrov; kako ustanovijo na tej “zemlji”, na obli, ki se sveti v tihih nočeh, novo družbo, novo srečnejše človeštvo ... kdo ve ...
(Dalje prihodnjič) -------o------
— Azorsko otočje sestoji iz 9 vulkanskih otokov.
NOV «sjMi	EMBER rnm	
3H)1	6	* i!8,|9
lOllliKl M19	13j m	11 i^1
I2412SI2S	ra«	
KOLEDAR
društvenih
prireditev
NOVEMBER
16.	— Ples v počast 60-letnice društva dvor Baraga št. 1317 Katoliških borstnarjev v cerkveni dvorani sv. Vida
16. — KOROTANOV koncert v
Barbertonu. Začetek ob pol
osmih v Sacred Heart School na križišču Shannon Rd. in W. 29th Street.
16.	— Belokranjski klub priredi
martinovanje v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo Veseli Slovenci.
17.	— Jesenski koncert pevskega zbora Jadran v SDD na Waterloo Rd.
22.-23. — Letni farni puranski
festival in bazar v farni dvorani sv. Vida.
24.	— Pevski zbor Planina priredi svoj koncert v SND na Maple Heights. Začetek ob 4. popoldne.
24. — Letni festival Zahvalnega
dne pri Mariji Vnebovzeti v šolski dvorani ob 3. popoldne.
24. — Dramatsko društvo Naša zvezda poda v SDD na Recher Avenue igro.
28. — Tony’s Polka Party —
Seventh Thanksgiving Celebration in Slov. National Home. St. Clair Avenue.
29., 30. — Slovenske duhovne vaje za može in fante v škofijskem domu duhovnih vaj na Lake Shore Blvd. DECEMBER
1. — Moški pevski zbor Slovan
poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne, g. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v šolski dvorani MIK-LAVŽEVANJE.
15. — Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ priredi ob treh popoldne v Slov. domu na Holmes Avenue božičnico.
31. — Baragov dom in Družabni
klub BD priredita silvestrovanje v svojih prostorih.
22. _ C e r k v e n i pevski zbor
Ilirija poda Matija Tomčev oratorij “Slovenski božič” v cerkvi Marije Vnebovzete. Začetek ob 4. pop.
JANUAR
11. — Slovenski športni klub priredi ples v Slov. domu na Holmes Avenue.
18.	— Slovenska pristava priredi v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. “Pristavsko noč”. Igrajo “Veseli Slovenci”.
25.	— Letni ples katoliških vojnih veteranov v dvorani sv. Vida.
26.	— Materinski klub pri Sv.
Vidu priredi “card party” v avditoriju Sv. Vida. Začetek ob 6.30 zvečer,
FEBRUAR
9. — Klub slov. upokojencev v
Euclidu priredi večerjo in ples v SDD na Recher Ave.
9. — Klub slov. upokojencev na
Holmes Avenue priredi VEČERJO IN PLES v Slov. domu na Holmes Avenue.
15.	— Lilija priredi NAGRADNO
MAŠKARADO v zgornji dvorani Slov. doma na Holmes Avenue.
2? — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi kosilo v šolski dvorani na Glass Avenue.
MARC
9. — Pevski zbor Jadran priredi
koncert v SDD na Waterloo Rd.
16.	— Društvo Najsv. Imena pri
Sv. Vidu priredi zajtrk z omletami in klobasicami v avditoriju od 8. zj. do 2. pop.
16 — Federacija slovenskih domov priredi “Man of the Year” banket ob 4. pop. v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
30. — Materinski klub pri Sv.
Vidu pripravi večerjo s pečenimi piškami.
APRIL
19.	— DSPB Tabor priredi svoj
pomladanski družabni večer
v Slov. domu na Holmes Ave.
26. — Slovenska folklorna skupina KRES priredi “VEČER V DEČVAH” s kratkim sporedom v SND na St. Clair Ave. Za ples igrajo “Veseli Slovenci”.
MAJ
3.	— Slovenski športni klub
priredi kegljaški banket v Baragovem domu.
4.	— Pevski zbor Triglav priredi
svoj letni koncert v SND na St. Clair Avenue. Začetek ob 4. popoldne.
11. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi MATERINSKO proslavo.
JUNIJ
1. — Društvo SPB Cleveland:
Proslava Slov. Spominskega dneva s sv. mašo za padle žrtve komunistične revolucije in žrtve druge svetovne vojske
pri Lurški Mariji na Provi* dence Heights, Chardon Roa^
29. — Slovenska šola pri S';
Vidu priredi svoj vsakoletf" piknik na Slovenski pristavi'
JULIJ
20. — Slovenski športni k^
priredi piknik na Slovens^1 pristavi.
AVGUST
24. — Letni piknik društva
Najsv. Imena fare sv. Vida Saxon Acres na White Road
24.-25.—Slovenski Dom na H0^
mes Ave. praznuje 50-letnk0 obstoja.
OKTOBER
4. — Društvo SPB Tabor prircd
jesenski družabni večer j Slov. domu na Holmes A^e' Igrali bodo “Veseli Slovenci • J
NOVEMBER
16. — Pevski zbor Jadran p0^
v SDD na Waterloo Rd. sv°J jesenski koncert.

1 *4* *1? *4*	'll?'i’^'l’rj’'l?'i1 ri?	'l?’’i’tl’rt?'i*'i* *’1?'I? ^'i’'l’
ŽENINI IN NEVESTE!
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
6117 St. Clair Avenue
HEnderson 1-0628

ORJAŠKI JET — Slika kaže orjaški jet motor Rolls RoyCe pri preskušanju v tovarni v Derbyju na Angleškem. Mot°] ima 40,000 funtov potisne sile.
POSTAVIJO SE — Skupina kolesark v modro-oranžnih uniformah, za katere je izdelal kroj Jacques Estrel, je vzbudila s svojim nastopom v pariškem Bois de Boulogne splošno zanimanje.
L