PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Lito 3. štev. 502 - Cena 5 Ur - 3 jugollre - 2 din TRST torek 21. ianuaria 1947 uredništvo m uprava, piazza ooldoni it i * l 1K31I tore«, januarja Tel. St: Ur. 93806, 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo Trst m more živeti Izključno kot trgovsko mesto. Trgovina ne more zaposliti vseh Tržačanov: če ni industrije in velikih množic delavstva, komu naj trgovci in obrtniki prodajajo svoje blago? » BRANKO BABItt Valulno vprašanje in interesi tržaškega gospodarstva Z valutnim vprašanjem so pokesani življenjski interesi posameznika, celih pokrajin m državni tem nas prepričuje vsakdanje življenje, nosa skušnja. Po valuti še danes proti svoji volji povešeni s italijanskim gospodarstvom in z italijanskimi finan-vami in vse naše imetje plese skupno kolo z negotovo usodo ‘ulije, ki jo vodijo ljudje, ki jih r‘smo mi izvolili in ki so jim naši '.eresi gotovo deveta briga. %b valutnem vprašanju so se tazvnemali Tržačani in vse prebivalstvo bivše Julijske krajine ze takoj ob osvoboditvi in celo 'se prej — v trenutku splošne ljudske vstaje in v dnevih konc neSa zloma fašističnega režima septembra 1043. Zelja osvoboje-neVa naroda je bila, da se čim- otre.se lire kot simbola pozivnega pa tudi gospodarskega zasulnjenja. Tedaj je njeno izpolnitev preprečila brutalna sila nemškega okupatorja, po končni osvoboditvi pa nasprotovanje ZVU osnovnim. teženjem narodno osvobodilne borbe in njena zelja, da Se zaščitijo gospodarski mteresi tuiega kapitala. Zdaj s mo na pragu dokončne T*Htve. Bliža se 'as, ko bo Svobodno tržaško ozemlje zaživelo Sv0)e lastno življenje in ko mora Odbiti tudi lastno valuto kot zu-^hji znak. in poroštvo te svoje >amobitnosti. Mednarodna /i-ntnčna komisija bi tudj o tem vprašanju stavila svoje predloge Svetu zunanjih ministrov in da-nes že pridno registrira mnenja tržaških gospodarskih in politic- krogov, ki se pojavljajo v tisku, Predlogov je več. Politična uso-Trsta je bila na mirovni kon-terenco sicer že odločena, tod.a bbj za vpliv na njegovo gospodarstvo 5e ni dokončan. Tržaška t,(i so še vroča in vsakega od teh predlogov je pač osmtjdila *er]avica domačih in ntednarod-Pih interesov. ',n ■, Njihovih namenov ni težko ^Poznati. Nekateri gredo za tem, bi tržaško gospodarstvo ostalo valut’ Se nadalje povezano z tilijanski.m in bi mu bilo podre-1t*o, tako da bi politična neod-visnost postala iluzorna. Drugi \°Pet težijo za tem, da bi trža-'k® gospodarstvo potegnil v vrti-ncc anglosaškega kapitala, ne me-^£' se za to, da bi ga s tem izpostavili nevarnim krizam, ki so ?*tne kapitalizmu. Resnično trki gospodarski krogi, ki še Pedno stoje, trdno na tržaških pa iščejo rešitev valutnega vprašanja tam, kamor ze stoletja *®*e nepogrešljiv kazalec tržaške boginje: v samem tržaškem zar l«tJu. •Pasno je, kam meri predlog, *ai bi na področju STO še nada- 'e ostala v veljavi italijanska ’r°. vsaj za nekaj let, in zakaj ** ta predlog posebno ogreva *®k’ tržaški gospodarski list, ki ubira strune v akordu z |*{erest italijanskega kapitala. anca dTtalia naj bi se nadalje ®®f£tia emisijski zavod za valuto, ^ krožila na STO. Skratka, 'tftkšna rešitev bi praktično polnila, da bi tržaško gospodar-'e nadalje ostalo pod kon-olo Italije in da b< delilo usodo ali1anske gospodarske politike, na katero Tržačani niso imeli in kimajo nikaksnega vpliva in ki *e še danes ni izkobacala iz blata Uarega imperializma: o tem go- | nar ja padla na ramena ameriških državljanov. Predlog, ki bo Trstu gotovo prinesel največ koristi, ker je globoko zasidran v samemu gospodarskem zaledju tržaške luke, izvoru njenega procvita, je oni, po katerem naj bi novo tržaško valuto solidarno zajamčile Jugoslavija, Italija, češkoslovaška, Avstrija in Madžarska, in sicer pod okriljem OZN. V smislu tega predloga bi omenjene države postavile stalen tetaj novega tržaškega denarju v odnosu do svojih valut. Poleg samega jamstva za tržaško valuto bi ta predlog nudil solidno podlago za obračunavanje sklenjenih kupčij in bi že to tehivčno oljašavo pospeševal trgovinske stike S državami tržaškega zaledja. Vrednost te valute bi bila zatjamčena z razvojem tržaške industrije, trgovine in pomorstva ob trdni zaslombi na naravno zaledje, katerega go-podarstvo se dopoljnuje s tržaškim. Finančna povezava STO s temi državami bi bila v popolnem skladu s pnrodno orijentacijo tržaškega gospodarstvar, v času ko Trst še ni bil politično odrezan od svojega zaledja in ko je dosegel vrhunec svojega gospodarskega razmaha. Ona ne bi pomenila samo trdnega jamstva za stalnost tržaške valute, temveč do neke mere tudi korekturo usodne napake, ki jo je zagrešila mirovna konjerenca s tem, da je Trst politično odrezala od zaledja. Takšna rešitev valutnega vprašanja bi tudi stalno vzpodbujala države v zaledju k cim tesnejšim gospodarskim stikom s Trstom ter bi ga osvobodila vsakega va-ruštva zainteresiranega mednarodnega kapitala, ki bi šlo na rovaš njegove gospodarske in politične svobode. Tako bi bila nepotrebno moledovanje za -kredite in posojila pri raznih mednarodnih ustanovah, katerih pogoji so navadno tako težki, da posojilom pogosto sledijo stalni nadzorni organi ki se mešajo v same notranje zadete doižn’kov in zahtevajo gospodarske koncesije, ki niso združljive z njihovo neodvisnostjo. Dore Postavke o vojaških izdatkih italijanskem državnem obrca- ^,nu za finančno leto 1945-46. Dtnu naj tržaško gospodarstvo hddalje nosi riziko morebit- popolnega razvrednotenja Dlijanske liref Mar ni primer planska za nas dovolj poučljivt , dveh letih skupne valute * ”e Ja Po Ob obletnici Leninove smrti Pred 23. leti ie umrl Vladimir Iljio Uljanov- Lenin, veliki strateg Oktobrske revolucije, ustanovitelj sovjetske države, duhovni voditelj tako že osvobojenega kakor še zasužnjenega delovnega ljudstva. Lenin ne pripada le proletariatu, čigar borbi je posvetil vse svoje življenje, temveč svobodoljubnemu Človeštvu, ki se bori za osvoboditev izpod jarma izkoriščevalcev človeškega dela. Lenin — to je stisnjena pest tovarniškega delavca, ki je primoran dajati svojo kri za tuje koristi; Lenin — to je upanje kmeta, ki je le gospodar svoje revščine; Lenin — to je zavest izobraženca, ki mu izvor nasilja in mehanizem gospodarskega izkoriščanja nista vet uganka; Lenin — to je JUGOSLOVANSKA SPOMENICA NAMESTNIKOM ZUNANJIH MINISTROV Za priključitev Slovenske Koroške in delov Štajerske k Jugoslaviji ter zagotovitev nacionalnih pravic Gradiščanskim •Hrvatom Hm*jo je Gdansk zarod.’ popol-la razvrednotenja marke mo kvesti lastrno valuto (goldi- svoboda umetnika, ki ga iz globin človeške nesvojnosti dviga v nove zarje človečanskega preporoda; Lenin — to je ponos mjsleca, ki je spoznal, da na svetu ni problemov brez rešitve; Lenin — to je osvobodilna borba vseh zasužnjenih narodov, ki postavljajo temelje bodo če svetovne federacije enakopravnih narodov; Lenin — to je življenjska sila delovnega ljudstvu vsega sveta, ki bo dokončno zu.ši-la sistem izkoriščanja človeka po človeku- in vzpostavila občestvo ljudi, kjer bo razvoj vsakega posameznika pogoj za razvoj skupnosti, in obratno; Lenin — to ie vest Človeštva, ki trka na vrata sodobne družbe in zahteva obračun za u-pravljanje z božjimi talenti. Dokler bo na svetu ljudi, ki so žrtev krivične družbene ureditve; 'ljudi, ki bodo pripravljeni boriti se in umreti za svobodo, resnico in pravico, vse dotlej se bo čiove štvo.s hvaležnostjo spominjalo življenjske poti tega svojega velikega sinu. NAMESTNIKI RAM o političnih določbah pododhe i Avstrijo 'm harf. močnih investicij angte-kapitala v Italiji je do ne-fo ihere razumljivo, da se je za dlog navdušil tudi angleški hcoln''ni izvedenec pri Svetu zu-‘lfl min’strov Jebb. drugem predlogu, naj bi se uvedla vlira STO», za T(> jamčila OZN in Med-kaf0a^'°nska hra na STO P° ustrc' w • Lem tečaju zamenjala za funt anJit>,a'r’ 40 menda odbili sami ci in amerikanski izveden Pn°eS a" (,i takšna operacija o**- finančno škodo Angliji, 0ov°ma *meriki. Iz istih razlo-io , ^ *meritnnt n enavdušuje-Stq ^^dlog, naj bi novi denar hrju d°bi’ te°retičmo kritje v dobi J(’. ont 5e namreč bojijo da ko 1 °sJii sa konverzijo in ru.1-*t4e*> * modo novega de- London, 20. — Na današnjem sestanku namestnikov zunanjih ministrov so predvsem določili vrstni red o zaslišanju drugih držav o vprašanju Avstrije. Jugoslavija-bo podala svoje izjave 22. januarja, Poljska 23, Avstralija 24, Jušna A-Irika 25, Kanada 27, CSR 28, Avstrija sama pa 29. januarja. Namestniki so natg razpravljali o političnih klavzulah mirovne pogodbe z Avstrijo' Britanski delegat je objasnil britanski načrt, ki predv.deva priznanje avatrijsne neodvisnosti, meje, ki so obstojale 31. decembra 1937 in umik zavezniških čet v 90 dneh po dnevu, ko stopi v veljavo mirovna pogedba. Ameriški delegat je nato pojasnil, da ameriški načrt se le malo razlikuje cd britanskega. Couve de Murville je poudaril, da vsebuje francoski načrt klavzule o avstrijski neodvisnosti. Ena teh klavzul zahteva, naj se Avstrija obveže, da se bo vzdržala vsakega dejanja, ki bi ogrožalo njeno teritorialno enotnost ter njeno politično, gospodarsko in fnančno neodvisnost, Druga klavzula predvideva obveznost štirih zavezniških sil, da bodo Avstriji pomagale, če bo njena neodvisnost ogrožana. Sovjetski delegat Guzev je objasnil sovjetsko stališče in poudaril, da je treba Avstriji povsem ločiti od Nemčije. Sicer pa Sovjetstca zveza hi predložila svojega osnutka. . Namestniki so se sporazumeli, da bo glavni tajnik namestnikov skušal sestaviti en osnutek na podlagi vseh treh, pri čemer bo navedel, v katecih točkah se tr'je osnutki skladajo in v katerih se razlikujejo. To listino bodo nato namestniki proučili po izjavi Jugoslavije, ki jo bo podala v sredo. Spomenica češkoslovaške vlade Češkoslovaška vlada je predložila namestnikom zunanjh ministrov spomenico glede mirovne pegodbe z Avstrijo in Nemčijo. Spomenica ugotavlja, da sedanji načrt za federalizacijo Nemčije ne predvideva pravega nadzorstva in da nudi možnost priprav za novj tanšlus*. Češkoslovaška zahtfya tud: udeležbo pri nadzorstvu Nemčije, menjava Nemcev, ki prebivajo v odstopljenih področjih, s Cehi in Slovaki v Nemčiji, ki bi zahtevali preselitev v CSR; prepoved Nemcem, ki bi se izselili iz CRS, vsakega iredent stičnega delovanja; uporaba nemških železnic in telekomunikacij s strani CSR za račun reparacij; svobodna področja v pristaniščih Hamburg in Bremen; svobodna plovba pc Labi, Renu, ter delu Dcnave in Odre na nemškem ozemlju. mirovne Washington, 20. VZN. — James J P. Byrnes je danes podpisal mirovno pogodbo druge svetovne vojne z Italijo, Madžarsko, Romunijo in Bolgarijo. To je bilo njegovo zadnje uradno dejanje, preden je zapustil mesto zunanjega ministra. Marshalla pričakujejo v Wash:ng-tonu v torek. Takoj po svojem prihodu bo prisegel. Bevin bo podrsal še pred 10. II. London, 20. — Zunanji minister Bevin bo še pred 10. februarjem podpisal pet do sedaj pripravljenih mirovnih pogodb t. j. z Ital jo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko. Beograd, 20. Tanjug. — Vlada FLRJ je izročila konferenci namestnikov ministrov za zunanje zadeve v Londonu spomenico o Slovenski Koroški, o obmejnih sdoven-skih delih štajerske in Gradiščanskih Hrvatih. V spomenici poudarja vlada FLRJ, da mora biti izhodiščna točka za vse zavezniške in združene sile pri urejevanju njihovih odnosov s pevojno Avstrijo deklaracija Moskovske konference od oktobra 1943., v kateri sta bili postavljeni načeli o obnovitvi neodvisne Avstrije in njena odgovornost za udeležbo v vojni na strani hitlerjevske Nemčije. Spomenica ugotavlja, da je Avstrija kriva in odgovorna za svojo udeležbo v vojni, za ustvarjanje načrtov in izvrševanje napiav za napad na Jugoslavijo, za aneksijo jugoslovanskih ozemelj in germanizacijo jugoslovanskega prebivalstva, Komandna sestava hitlerjevskih čet, ki so izvedle napad na Jugoslavijo, je bila v znatnem delu avstrijska. Na čelu teh čet so bili avstrijski generali. Avstrija je tudi odgovorna za o-kupacijo jugoslovanskih dežel in vojne zločine nad jugoslovanskim prebivalstvom. Gesta po in vojaški upravni in ekonomski aparat na okupiranih ozemljih Jugoslavije sta bila organizirana in sestavljena po večini od Avstrijcev. Vlada FLRJ sodi, da je do tega prišlo, ker stara avstrijska stremljenja po zasužnjenju jugoslovanskih narodov, po podjarmljenju jugoslovanskih nacionalnih oz:melj. po nasilni germanizaciji jugoslovanskega prebivalstva niso izginila v Avstriji, kj je bila ustvarjena po pivi svetovni vojni, ampak so se okrepila. Sklep o plebisctu na Koroškem, ki je bil sprejet leta 1919 v Saint Germa'nu, je predstavljal težko krivico nasproti Jugoslaviji. Medtem ko je za Avstrijo ustvaril ugodnejše pogoje s tem, ker je neupravičeno izločili iz plebiscitne cone čisto slovensko ozemlje — Ziljsko dolino, ki jo je izroč'1 Avstriji, ter pretežno slovensko ozemlje Kanalsko dolino, ki jo j6 izročil' Italiji, je s tem, da je Mežiško dolino in Jezersko, ki sta prav tako čisto slovenski ozemlji, pred plebiscitom odstopil Jugoslaviji, na ta način umetno in načrtno zmanjšal število Slovencev, ki bi se udeležili plebisc’ta. Po zaslugi omenjenih pogojev je Avstrija dobila 59% gia-sov (22.025), Jugoslavija pa 41% (15.279). Na usodo slovenske Koroške po pivi svetovni vojni je znatno vplivalo vmešavanje imperialistične I-talije, ki je avstrijskim pretenzijam nudila močno podporo. Italija si je prizadevala, da bi prišel pomemben del slovenske Koroške — Ziljska dolina — v okvir Avstrije ter da bi btla njej dodeljena Kanalska dolina m to brez plebiscita. Zaradi geo-grafsk-strateškega položaja Slovenske Koroške si je Italija prizadevala, da bi vključila Avstrijo v svoje' napadalne navite o obkoljevanju Jugoslavije. Pozneje je slovenska Koroška služila kot oporišče za povezovanje italijanskih in nemških ekspanzionfebičnih stremljenj proti Balkanu. Svoje zahteve po priključitvi Slovenske Koroške in slovenskih obmejnih delov Štajerske Jugoslaviji in po zagotovitvi naeonalnih pravic Gradiščanskim Hrvatom opira vlada FLRJ na zgodovinska, etnična, ekonomska in geografska dejstva ter na delež narodov Jugoslavije — zlasti Se Jugoslovanov v Avstriji, v borbi proti germanskim napadalcem. Spomenica ugotavlja, da se je na ozemlju današnje Slovenske Koroške razsprosti rala piva slovenska država — Karantanija. V srednjem voku Je bila tu zibelka slovenske državne samostojnosti in slovenskega naroda sploh. Slovenska Koroška se je kljub pritisku germanizacije stoletja o-hranila kot strnjeno slovensko o-zemlje V njej živi 120.000 Sloven- cev — 60.000 Nemcev, ki v glavnem živijo po mestih, pa je rezultat na-slne stoletne germanitaclje. Ozemlje Slovenske Koroške je odprto proti jugovzhodu, to je proti Jugoslaviji, kamor vodijo njene naravne komunikacije. Krivica za Jugoslavijo je bila tudi dejstvo, da so bili slovenski obmejni deli Štajerske — občina Sobota, predel Lučane in radgonski trikot, dodeljeni Avstriji, kjer je od celotnega števila preb’valstva, to je 10.009 ljudi, 6000 Slovencev. Avstrija je kljub obveznosti odrekata vse pravice Gradiščanskim Hrvatom, ki z'vi jo v vzhodni Avstriji na Gradiščanskem. Gradiščanski Hrvati so zavzemali veliko področja, danes jih je ostalo okrog 70.000, ki so kljub nasilnemu raznarodovanju ohranili svojo nacionalno zavest, svoj jezik in stalno zvezo s svojo hrvatsko domovino. Memorandum še posebej poudarja, da je bila Slovenska Koroška edino področje v mejah tretjega rajha, v kateri se je edino slovenski narod dvign" 1 k oboroženi borbi proti hitlerjevski Nemčiji. Ta borba Jugoslovanov v Avstriji za njihojve nacionalne pravice ter za priključitev Koroške in obmejnih slovenskih delov Štajerske k Jugoslaviji je veliko več prispevala k vojnim naporom antlhitlerjevske koalicije kakor celotno ostalo prebivalstvo Avstrije. Zaradi tega je vlada FLRJ predložna naslednje zahteve; 1. Da se Slovenska Koroška v površini 2470 kvadratn h kilometrov in s 180 tisoč prebivalci ter obmejni slovenski deli štajerske v površini 130 kvadratnih kilometrov in 2 okrog 10.000 prebivalci, priključijo k Jugoslaviji in da se nova razmejitev izvrši na temelju črte, ki poteka: s kote 1496 m v Karnskih Alpah po soteski Krnici do izliva potoka Krnica v Z'ljo, nato v sevemo-vzhodtni smeri d» kote 952 m In na Negal 2118 m v Ziljskih Alpah, nato po grebsnu Ziljskih Alp do špi-čeka 1329 m ter preko Belega potoka na Bukovik 662 m, dalje po Dravi do kote 493 m severno od Gornje Bele do vasi Dole vzhodno od izl'va Zile; od tod v severni smeri na koto 852 m v Osojskih Turah, po grebenu Osojsklh Tur proti vzhodu do Gol-inja 1045 m, preko šenturske gore 1015 m, Sentlenške gore 1056 m in po kotah 1074 m in 1079 m do Krke, ki je prestopa južno od kraja št. Janž na Mostičku; od Krke se vzpenja preko kote 1225 m na Za-potnikovo peč 1413 m in poteka po grebenu Svinje planine do vrha 1899 m; od tod se spušča proti jugovzhodu preko kote 1218 m pri Sv. Lenartu, zajema dolino Gradnice in št. Pavel v Labotski dolini, od koder se vzprnja na Bran d el 1448 ra in po grebenu na vrh Golice 2144 m; od tod se spušča po razvodnici mod Dravo in Muro, zajema občino Sobota vse do točke na nekdanji meji jhgovzhodno od Hadeirnika 1183 m; od te meje se črta spet oddaljuje pri kot’ 697 m jugovzhodno od naselbine Arvež na Kamajerju ter se nato nadaljuje preko Karnarjevega vrha po razvodnici med Pesnico in Gomilico do točke na prejšnji meji pri Slatini'; meje na koti 209 m na Muri severno od vasi Ljutverc' ter pušča radgonski trikot Jugoslaviji in poteka po črti zapadno od vasi Farovci m Pridova in prihaja na staro mejo severovzhodno od vasi Korovci. 2. Da se prepreči nadaljnja germanizacija Gradiščanskih Hrvatov in da se reši njihovo vprašanje, bodisi s podelitvijo posebnega statuta z zajamčenimi nacionalnimi pravicami ali — kot predlaga vlada FLRJ za ostale Jugoslovane, ki bi še ostali v Avstriji — z njihovo izmenjavo z ono avstrijsko manjšino, ki bi v smislu nove razmejitve prišla pod Jugoslavijo in ki ne predstavlja nič drugega kakor rezultat nasilne germanizacije v teku zadnjih desetletij. Spomenica se zaključuje z izjavo, da Jugoslavija s polno pravico pričakuje, da bodo zavezniki upoštevali njen veliki prispevek k skupni zmagi in da se tokrat ne bo ponovil postopek, ki mu je bila izpostavljena Jugoslavija pri izdelavi končno se spet oddaljuje od te | dosedanjih mirovnih pogodb. Varnostni svet razoravlja o razoroževanjn in o britanski pritožbi proti Albaniji Lake Succees, 20. — Na dnevnem redu današnje seje Varnostnega sveta sta bili dve vprašanji; resolucija glavne skupščine OZN o o-mejitvi razoroževamja in britanska pritožba proti Albaniji zaradi min v Krfskem prelivu. Britanski delegat Je ob podpori ameriškega zahteval, da se stavi albansko vprašanje na 'dnevi red. Sovjetski predstavnik Gromko je ugovarjal, ker določa listina OZN, naj se taka vprašanja, najprej rešijo z dvostranskimi pogajanji, britanske ultimativne note Albaniji pa ni mogoče smatrati za resen poskus prijateljskega reševanja. Končno je b'I britanski predlog sprejet z 10 glasovi, ZSSR pa se je vzdržala glasovanja. V drugem delu seje je delegat ZDA ponovno zagovarjal svojo zahtevo, naj Varnostni svet odloži razpravljanje o razorožitvi do 4. februarja, poskušal je dokazati, da bo odlašanje pospešilo delo. Podpiral ga je britanski delegat in večina ostalih, medtem ko sta sovjetski in poljski delegat odločno ugovarjala in končno tudi glasovala proti. Vendar je bil ameriški predlog sprejet z 9 glasovi. Ameriški Grki proti fašistični | JV A UK PRED ODHODOM : Tsaldarisovi vladi New York, 20. — Tajnik ameri- j škega odbora za demokratično Grčijo, Mandelankis, je izjavil, da je njegov odbor poslal novemu zuna-nejmu m.nistru Marshallu spomenico, ki zahteva od ZDA pomoč demokratičnim težnjam grškega ljud. stva in prenehanje podpore fašistični vladi, ki ograža mir. Medtem se v Atenah nadaljuje vladna kirza. Tsaldarisu se je danes posrečilo doseči od parlamenta odgoditev razprave o sestavi vlade do petka. Novinarjem pa je izjavil, da se bo potrudil za (tpomirje-nje dežele«, da pa je to nemogoče brez odločne akcije vojske, mornarice in letalstva proti partizanom «do njihovega uničenja«. Pristavil je, da Britanci temu programu ne nasprotujejo. LONDON. —- Britansko ministrstvo za kolonij* je objavilo poročilo Harolda Mac Michaela, ki je izdelal predloge za avtonomijo Malte. Dvojna mera v Pulju Deset let in pol ječe za delavce, oprostitev za teroriste Pulj, 20. — V petek in soboto sta se vršila pred zavezniškim vojaškim sodiščem dva procesa; prvi proti puljskim delavcem, ki so branili stroje, plod svojega dolgoletnega znoja, druq.i proti dvema šovinistoma, ki sta skrivala pet strojnic in 1400 nabojev. Pravijo včasih, da ima Pravica zavezane oči. Kakšna utvara! V Pulju je imela Pravica (anglo-ameriška) oči na široko odprte: dobro, nezmotljivo je znala ločiti med delavci, antifašisti, in med šovinisti, teroristi. To bi bilo konč. no prav, ko se ne bi proces vršil pred Zavezniškim vojaškim sodiščem — in tam (to na vse zadnje ni niti taka novica), velja mera čisto posebne sorte. Tako se je zgodilo, da sta pred- sednik sodišča kapetan Robertson in tožilec kapetan Leaning nizata na prvem procesu obtožbo za obtožbo, da je predsednik končno na-gromadil skupno deset let in pol ječe in še dve leti pogojno za petnajstletnega Fiorctti Attilia. Zgodilo se je, kot se je zgoditi moralo: delavci so bili kaznovani, strogo kaznovani. Tako se je zgodilo, da je sodišče na drugem procesu oprostilo nacionalista Pozžf Fr.ancesca in Roton-di Giuseppca. Obramba je rekla, da so jjma vso orožarno «podtaknili politični nasprotniki» in moralo je držati. Zgodilo se je, kot se je zgoditi moralo: teroristi so dobili odvezo. Nauk pred odhodom... DE GASPERI ODSTOPIL Reakcionarna gonja za vladno krizo v Italiji )q doZivela uspeh Rim, 20. — Danes popoldne je De Gasperi preidiožtl začasnemu predsedniku republike De Nlcoli ostavko svoje vlade. Ta De Gasparijev korak prihaja nekoliko nepričakovano, čeprav vodijo v Italiji reakcionarni krogi že dalj časa kampanjo, da povzroče vladno krizo in s tem čas politične negotovosti, ki je za Italijo v tem trenutku bolj nevaren kot kdaj koli. Tesno povezanost med De Gaspe- Dalj« zahteva fSR, naJ rijevim odstopom in to gonjo, ka- vedno onemogeci nemška napaaai- ^ ^ ^ odl(^no uprli tako aocia. nost z vojaško in gospodarsko razorožitvijo Nemčije. Nemška teif.ja k napadalnosti se bi zmanjša|a 5 prevzgojo in z izboljšanjem življenjske ravni nemškega ljudstva. Poaebne zahteve Češkoslovaške so: razveljavljenje monakovskega sporazuma; popravek nemško-Češkoslovaške meje, tako da se odpravijo nekateri ostri klini, k! segajo Vi češkoslovaško ozemlje; Is- listi kot komunisti, dokazuje sorodnost razlogov za odstoip —- predvsem razkol v socialistični stranki. Zdi se, da hoče italijanska desnica do kraja izkoristiti’Saragatovo odcepitev in ustanovitev zdaj že dveh povih «soclalist’čnlh strank*. Pirijo sg tudi glasovi, da hoče De Gasperi zvrniti podpis mirovne pogodbe na dnu ge. Poročajo da De Gasperi ni sporočil svoje namere članom- vlade, marveč da je ravnal na lastno pest, kar spravlja njegovo določitev še bolj v čudno luč. Predsednik De Nicola je danes sprejel finančnega ministra Scoccimarra (komunista), prava pogajanja za sestavo nove vlade pa bo pričel Šele jutri. Po načrtu bo sprejel same predstavnike desnice: De Gasperije, starega Orlanda, Nit-tija in n/ekatere druge. Po svojem odstopu je De Gasperi poročal predsedniku zavezniške komisije, admiralu Stoneu. P'etro Nenni, ki Je danes še vršil posle zunanjega ministra, j« izročil poslanikom velesil v Rimu noto Italijanske vlade, ki pravi, da je vlada vzela na znanje besedilo mirovne pogodbe, da pa želi olajšav z dvostranskim dogovori. De Gasperi pa je izjavil, da Ita'ijs zn pogodbo, pri kateri ni sodelovala, «ne more prevzeti »oodgovoraosti*. VOLITVE V NARODNO SKUPŠČINO Zmaga demokracije na Poljskem Z visoko volilno udeležbo in z veliko večino demokratičnega bloka je poljsko ljudstvo izpričalo svojo voljo Varšava, 20. — Včerajšnje volit- i gramu, medtem ko je Mikolajciko- ve v poljski parlament (Sejm), pomenijo mejnik v zgodovini demokratičnega razvoja Poljske. Z ve- Osubka Moraivski liko večino, ki Jo je poljsko ljudstvo dalo vladnemu demokratičnemu bloku štirih strank, je potrdilo politiko, ki jo je vodila poljska demokratična vlada Osupke-Mo-ravskega v razmeroma kratkem, vendar zgodovinskem razdobju tridesetih mesecev od lub.nskcga manifesta 1944. Štetje glasov sicer ni končano ;n uradni podatki bodo znani šele 31. januarja, toda dosedanje začasne številke, kaže jo po eni strani na visoko volivno udeležbo tudi v onih okrajih, kjer je Mikolajčikova opozicijska stranka sklenila volitve bojkotirati, po drugi strani pa veliko večino oddanih glasov za demokratični blok. Volivna udeležba prekaša skoraj po vsej Poljski 90%, najnižja volivna udeležba, ki so jo zabeležili v Lodzu in v nekaterih vaseh Krakovske pokrajine, znaša še vedno 70%. V volivnem okraju Opolje v Rogovski pokrajini je vladni blok, kot poroča Tass, dosegel 100% oddanih glasov. Na volitvah so poljske demokratične stranke nastopile s skupno listo. Te stranke so: poljska socialistična stranka (PPS), poljska delavska stranka komunistov (PPR),, kmečka stranka (SL) tn demokratična stranka (SD). V tem demokratičnem bloku so tudi poljski sindikati. Nadalje sta nastopili še tri sktip ni, od kater h se stranka dela (SP) in skupina Nowe Wyzvo-lenie pnbliiujet* vladnemu pro- va kmečka stranka, ki je hrbtenica poljske reakcije in obenem glavni up inozemskih impcnalističn.h krogov, ki se nočejo odreči na Poljskem postojankam, ki so jih imeli pred vojno. Dejansko- je bilo pred vojno v poljski premogovni industriji 55% tujega kapitala, v elekrotehn'Cnl industriji 60%, v petrolejski celo 88%. Nedvomno skušajo reakcionarni predstavniki na zapadu prestrašiti poljsko demokracijo in preprečiti stabilizacijo razmer na Polj. skem. Ta kampanja se je posebno poostrila v zvezi z volitvami, obenem pa s postopnim razvojem reševanja nemškega vprašanja. Odrekanje zahodnih pokrajin, ki jih je Poljska dobila po potsdamskem sporazumu gre vzporedno z vedno večjo potuho nacističnim elemen tom v anglo-ameriških conah Nem. čije. čeprav so številni napredni anglo-amerški listi opozarjali svoje vlade na neutemeljenost njihovih obtožb (La Guardia je zapisal v listu «PM», da je po poljskem volivnem zakonu imenovanje kandidatov laže kot v državi New York, in da ima Poljska polno pravico, da si uredi svoje notranje zadeve brez tujega vmešavanja), se stališče obeh vlad ni prav nič spremenilo. NEZADOVOLJNA: Mikolajuik in Anglija V Londonu pravijo dobro obveščeni krogi, da bo Angljia odrekla priznanje poljski vladi zaradi «ne-pravilnosti na volitvah«. Dejstvo, da se pojavljajo take izjave še pred uradnim poročilom britanskega ve. leposlanika v Varšavi Bulloeka, k: je osbeno nadzoroval volitve, kažejo popolno tendencioznost postopanja britanske vlade. Mikolajčik je že v nedeljo v poz-nih večernh urah zgubil zadnjo nado na svojo zmago. Zato je sklenil, da bo zahteval od poljskega ■vrhovnega sodišča, naj volitve razveljavi, ker da niso bile poštene. Kot je bilo jasno že vnaprej, da se bo M.kolajčik odločil za ta korak, tako je tudi jasno, da njegov «protest» ni namenjen poljskemu sodišču, marveč naj služi tuji reak. ciji kot sredstvo za ponoven pritisk na poljsko demokracijo, ki je na nedeljskih volitvah dosegla veliko zmago. Volitve so se izvršile v glavnem v največjem rodu, zlasti v Varšavi in okolici. Iz nekaterih krajev poročajo o poskusu terorističnih sku- pin (zadnji čas’ Je prinesel mnogo dokazov za Mikolajč.kove zveze s teroristi), da bi motile miren potek volitev, kar se Jim zvečine ni posrečilo. Poročajo, da je bil ubit neki pristaš PPR. V nedeljo zvečer je podal poljski ministrski predsednik Osupka Moravski kratko Izjavo, v kateri je podčrtal pomen velike zmage demokratičnega bloka, ki je bila iz takratnih delnih rezultatov že jasno razvidna. Zaradi zarote proti republiki izključenih 8 madžarskih poslancev Budimpešta, 20. — Madžarski parlament je izključil 8 poslancev članov stranke malih posestnikov, ki so jih dolžili, da so bili udeleženi' v zaroti proti republiki. Ministrski predsednik je zahteval strogo preiskavo tudi proti vsej stranki malih posestnikov. Danes so javili aretacijo ministra za gradnje in za javna dela Endire Mi-stetha. Fašisti se hočeje bratiti... Ritni, 20. — V nedeljo so na rimski univerzi napovedali svečanost za spravo med «antifa.šisti* in bivšimi republikanskimi fašisti. Med udeleženci, ki jih je bilo na tisoče, je nastal hud pretep, ki ga je ustavila policija. Bilo je tudi nekaj ranjenih. Rim protestira proti draginji Rim, 20. — V nedeljo je bilo na trgu «Del Popolo* protidraginjsko protestno zborovanje. Govorniki so v imenu delavcev zahtevali, naj vlada odredi takojšnjo razdelitev živil, izvedbo agrarne reforme, blokiranje cen in objavo ukrepov proti špekulantom. Manifestacija se je zaključila v največjem redu. Prošnje za pristop v UNESCO Pariz, 20. — Glavni ravnatelj organizacije UNESCO dr. Julijan Huxley je danes izjavil, da so Avstrija, Italija, Švica, Švedska in Madžarska zaprosile za vstop v organizacijo UNESCO. Bivšim sovražnim državam ne bodo dovolili pristopa vse dotlej, dokler ne bodo podpisane mirovne pogodbe. Egipl In Sudan Ka ro, 20. — Egiptovski ministrski predsednik je sprejel sudansko delegacijo, kj je prišla v Kairo v imenu sudanskih strank, ki so za združitev z Egiptom. KAIRO. — Danes so v Kairu podpisali trgovinsko pogodbo med Egiptom in Češkoslovaško. Podrobnosti o dogovoru bodo objavili pozneje. m FRANCOSKI PROTEST zaradi samovoljnosti ang/o-ameriških zasedbenih oblasti Pariz, 20. — Francoska vlada je protestirala pri medzavezniškem kontrolnem svetu za Nemčijo proti samovoljnim ukrepom poveljstev britanske in ameriške okupacijske cone (nedavno gospodarsko združenih), da mora Francija plačevati blago, ki ga prejema s teh področij, na mesto v dosedanjih markah, v ameriških dolarjih. Gre predvsem za premog, jeklo, gorivo in električni tok. Ti ukrepi postavljajo na glavo ves dosedanji sistem notranje Izmenjave blaga v Nemčiji in nasprotujejo načelu nemške gospodarske enotnosti, ki ga Britanci Sn A-meričani toliko zagovarjajo. V Parizu menijo da pomeni pritisk na Francijo, naj se pridruži sporazumu o gospodarski fuziji britanskega in ameriškega področja, o-benem poudarjajo, da bd to intere- som Francije samo Škodovalo, čeprav bi koristilo načrtom o obnovitvi nemškega gospodarstva s pomočjo anglo-ameriškega kapitala, ier Pariz, 20. Ramadier nadaljuje s pogajanji za sestavo svoje vlade. Mandat je sprejel uradno šele v nedeljo zvečer po obisku pri predsedniku Auriolu, predvsem zato, ker ni mogel dokončno razčistiti odnoša-jev MRP do svoje vlade. Poročajo, da ima v načrtu vlado, ki bi jo sestavljalo 7 socialistov, 5 članov levičarskih skupin z radikali ter po 4 komunisti in člani MRP. Izvedelo ee Je, da zahtevajo komunisti zase vojno ministrstvo medtem ko se MRP, katerega stališče do vlad« pa še izdaj ni popolnoma jasno, temu upira. PRIMORSKI DNEVNIK 2 — 21. januarja 1947, Voluharji Od novega leta sem se je spet pričela oglašati družba elementov, ki Še vedno vedrijo in oblačijo v tržaški cerkveni organizaciji. Svoj čas smo razkrinkali njih Šovinistično in fašistično poreklo do kosti: vsemu našemu ljudstvu je Se dobro znano, kakSno politiko so vodili tržaški škof msgr. Santin in njegovi pomagači v'času, ko je tod — že skoraj pred letom dni — delovala medzavezmška komisija, in po kaj so poslali v Pariz proslulega don Marzarija ter že . posebej izigravali cerkvene kroge v Angliji in drugod. Povrnili se bomo Se k njih protiljudskemu m protislovenskemu Šovinizmu, ki se mu niso mogli izneveriti niti po vseh neposrednih dokazih, da jih naše ljudstvo prezira in odklanja. Kakor pa so Se tedaj poskrili v svoje brloge in obmolknili, tako je bilo jasno, da bodo skuSali izkoristiti prvo priliko, da spet prično voluharsko izpodjedati korenine vseljudske organizacije, ki se noče več nikomur udinjati ne služiti nobenim interesom razen ljudskim. Zagnali so se tokrat proti prizadevanju vsega tržaškega delavstva, da si osnuje enotno sindikalno organizacijo v skupno obrambo proti slehernemu izkoriščevalcu. Toda kakor zmeraj se je voluhar don Marzari p>\ nas dvakrat zmotil. Prvič, ker se je za svoje voluharsko rovarjenje oborožil z davno skrhanim fašističnim orodjem, ko se je zadnjič v stmji «nepolitični delavski» organizaciji spomnil izpetih mussoli-nijevskih fraz o iz KRAJNE VASI priredi v NEDELJO 26. t. m. na vaški praznik v prenovljeni dvorani 1 ples s srecolovom GLAVNI DOBITEK JAGNJICEK. J Začetek ob 15. uri. Vabljeni vsi! 1RST KRZNA NAJBOLJŠE VRSTE PO NAJUGODNEJŠIH CENAH Olajšave pri plačilu! ULICA TRENTO 11 • TEI. 25-374 'j