Št*. 283 TRST* v soboto 9 oktobra 1909 Tečaj XXXIV IZHAJA VSAKI DAN — *a nedeljah ia praznikih ob »k panadeijfcili ak t. ajotra}- ^ A»eni1?n8 it« v. m prodajajo po S nv6. (S stot.)T mmogik t Trstn in okolici, Gorici, Kranju, Št. Potr«, ^vjrtojni, Seiani, NabreŽini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-$&eti, Dornbergu itd. Zastarele Itev. po 5 ari. (10 stofc.). •ola8i 8e računajo na milimetre t iirokosti 1 4»3*b«. GENE: Trgovinske in obrtne oglase po 8 »t. mm, oocartcice, zakvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po »s. flin. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka II mi« jj ii ■ vrsta K 2. Mali oglasi po 3 s to t. beseda, naj-"■■ aj pa 40 sto t. Oglase sprejema Insoratai oddelek upravo .Mi a n nt I" — Plačuje se izključno le upravi „rilii—tT*. Glasilo političnega d rastra „Edinost" za Primorsko« V edinosti J* moč I -na VAHOČNINA ZNAŠA M vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K; at w ročbe bras doposlane naročnine, se nprava ne ozira, ■esetetsa mm ue o nujnem predlogu dr. Luegerja in tov, izvajal sledeče: Tozadevni zakonski načit (določitev nemškega učnega jezika na javnih ha jate, gospod komisar je vpil Ostrohrad-sky na prihajajočega policijskega uradnika. „Tu se godi strašna, nedopuitna komedija --onečaščujejo mrliča pri belem dnevu pred polovico Prage —in šel je s komisarjem v „Apnenico". Doktor Link je zginil. Čez trenutek je bil Ostrohradsky zopet zunaj, za njim komisar. „Razidite se, prosim," je rekel k zbrani množici, „nihče ne sme tja 1 Dohtor Hsribert trdi, da obudi gotovo gospoda svetovalca.M Gospa svetovalčeva je hotela iz kočije, ali je omedlela. Radost včasih tudi uimrtuje. Tedaj je ravno prišel ven gospod Ke;rik in pristopil urno h kočiji, kjer so se trudile ženske s svetovalčevo soprogo. „Peljite jo počasi domov, doma so zbudi iz nezavesti/ je svetoval. In sam pri sebi je zamrmral: „Vendar je ljubka — zelo ljubka!" Ia obrnil se je, skečil v svojo kočijo in se odpeljal, kamor ga je pcslal doktor Heribert. Vozovi ia žalujoči so se raiši. Ali Ujezd je bil pri brani vedno poln l;udij in policijska straž* je morala skrbeti za red pred hišo. Pripovedovali so si v gručah najčudovitejše stvari. Nekateri so zabavljali doktorju Linku in si pripovedovali o njem različne zgodbe, drugi zopet so se posmebo^ vali Heribertu. Vsaki trenutek se je pokazal ljudskih in meščanskih šolah) ne tvori nikak novum, temveč je deželni zbor že leta 1898 in 1905 sklenil enake zakonike načrte, ki niso d: bili najviše sankcije. Merodajno za presojanje teh zakonskih načrtov od strani vlade je bilo uvaževanje, da § 6, državnega ljudikošolskega zakona izroča odločitev o učnem jeziku v mejah, določenih po zakonik, po zaslišanju vzdrževateljev šol deželnim šolskim oblattnijam. Načelna cdločitev naučnoga jezika po deželnem zakonu, ki odpravlja pravico vzdrževateljev šole g'ede zaslišanja in tudi pravico deželnih šolskih oblastni j glede odločitve, se ni očevidno strinjala z ljudsko šolskim zakonom. Leta 1905 je vlada objavila sledeče uvaževanje kakor merodajno: V kolikor bi taki zakonski CBČrti nastali iz bojazni deželnega zbora, da bi se meglo aktiviranje javnih šol z necemškim, izlasti s češkim učnim jezikom, zahtevati na Nižeavstrijskem eventuelco tudi z vspebom, so ti zakoniki načrti izgubili pomen vsled mejtem izrečenega odloka državnega sodišča od 19, oktobra 1904. — V smislu tega odloka ie namreč državno sodišče odklonilo prošnjo čeških prebivalcev na Dunaju po ustanovitvi javnih ljudskih šol s češkim naučnim jezikom na Dunaju iz razloge, ker na Nižeavitrijskem, oiiroma na Dunaju ne bivajo razun nemškega plemena še druge narodnosti kakor ljudska plemena, in ker ni tam češki jezik deželni jezik. Kar se tiče les Axmann, soglaša ista bistveco s prejšnimi zakonskimi načrti, — Govcrnik je pokaz&i potem ra ustavnopravne težave, ki se ata»ljajo ra pot deželno-zakonski ureditvi na tem polju, ter je rekel: Priporočati bi bilo, da ae tozadevna vprašanja zopet pretresajo in se napravijo nadaljne študije o ne čelu zakonito ureditve nemškega učnega jezika na nižeavstrijskih šolah, V tem alučaju bo vlsda zanimanjem zasledovala teko osnovno delo in bo pripravljena, da se z deželnim zsjtooafcvom v to svrho sporazume ter bo vspeh trga dela preaojevala nepristansko. Slej ko prej ie vkda voljna, da oh?ani javno šolstvo na Nižeavstrijskem na dosedanji podlagi in da energično podpira tozadevna stremljenja deželnega zbora. (Prigovor, Mej-klici). Dr. Lueger jo izrajal, da stremijo krščanski sccijalci za tem, da na v*ak način in na vseh poljih ohrani;o čist nemški značaj Duoaja in Nižeavitrijske. (Viharna pohvala). Ker je iz izjave Bamestnika razvidno, da je tudi vlada pripravljena pretresati mnenje deželnega zbora v tej stvari, Dredlaga imenovanje odseka obstoječega iz 20 členov iz vse zbornice, ki naj mu se izroči vladna izjava, da ce o njej nadalje posvetuje ia stavi tozadevne predloge. — Predlog je bil enoglasno vsprejet. Župan dr. Lueger je potem utemeljeval svoj nujni predlog, kateremu je bila priznana nujnost. — V meritorični debati so govorili poslanci Bielohlzwek, Seitz, Kittinger in Richter, nakar je bil vsprejet meritnm predloga. _ Dva irredentizma. Zanimiva literarno-politična polemika. (Po „Obzoro"). n. Caprinova kritika je izz?ala avtorja knjige »Fra Mussulmani e Slavi", da je odgovoril. V svojem odgovoru prednaša novo teorijo dveh irredentizmov: irre- gospod Kejr k in spregovoril z žareč'jn obličjem: „Imamo najlepše npanje !* — „Že sem sam čutil puls. Ta doktor Čara !u — „Diha!" je zakiical naposled ves razburjen in se vrgel v pripravljeno kočijo, da bi nesel radostno novico gotpe svetovalčevi. Slednjič pozno zvečer, že okoli desstib, so prinesii z „Apnenice" zakrita nosila. Na eni strani sta šla doktor Heribert ia gospod Ke:rik, ca drugi koaiisar. Tisti večer nisi našel niti ene malostran-sks goitilue, ki bi ne bila natlačena čez po-lunoči. O ničemer erugem se ni govorilo, nego o vstajenju gospoda svetovaca Schepe-lera in o doktorju Heribertu. In govorilo se je mrzlično. „Ta zna več, nego stoji v latinski kuhinji !" „Če je Človek samo pogledal nanj, takoj spe znava to. Že njegov oče je bil izboren — izboren zdravnik 1 To se podeduje." „Ali da noče izvrševati prakse ? — On bi moral postati dvorni svetovalec !* „Denarja ima najbrž, to je to." „In zakaj mu pravijo doktor Kazisvet?" „Kazisvet? Jaz tega nisem še slišal.u r Ali jaz sem čul to danes stokrat." — Čez dva meseca je uradoval gospod! d e n ti z ma t e r i to r i j a in irreden' tizma kulture. Predstavitelj prvega je C a p r i n, a B e r t o 1 i n i hoče biti predstavitelj druzega. Za Bertolinija je teritorijalni irredentizem šimera, ki je mnogo Škodila kulturnemu irre-dentizmu. Teritorijalni irredentizem da je kriv, da avstrijski Italijani ne morejo dobiti svoje univerze v Trstu, Nemci s severa — pravi Bertolini — bi podprli Italijane v tej njihovi zahtev", ako bi se ne bali, da bi ta univerza mogla postati ognjišče italij.-s 1 o v a n-s k i h puntarskih teženj proti integriteti države. Italijani v Trstu greše, ker pobijajo Nemce, a puščajo Slovana (!!!). Ako se Italijani Trita ne združijo z Nemci, postane Trst veB slovanski in bo za vedno izgubljen za stvar italijanske civilizacije. Na to opaža Bertolini kritiku, da on ni priporočal le sporazumne politike med Nemci in Italijani, marveč nemško-madjar-sko-latinskiblok, ter n&glaša, da ja tri milijone Romunov in devet milijonov Madjsrav, (S tem naglašanjem je pokazal tudi g. Bertolini, kako malo poznanja razmer treba včaiih, da je človek vendar-le velik — politik!! Op. ured. „Edinosti") Bertolini se ne pridružuje mneuiu svojega kritika, da Avstrija „nevtralizira" Slovane ; omenja krvave spopade v Ljubljani in ▼ Pragi, sporazumljenje med Hrvati in Srbi, formacijo „Slovanske enote* v parlamentu. Svoj odgovor završuje s temi-le vrstsmi, posebno značilnimi glede na Dalmacijo: „Caprin pozablja, da- Slovani imajo svoje tradicije, rgodovino svojih narodov in kraljev, posebno v Hrvatski in Dalmaciji; pozablja, da so ti spomini danes živeji, nego kedaj. V Dalmaciji je italijanstvo upadlo le na vcaaje sledi: Bog nedaj zamenjavati jih z znaki življenja narodnega organizma! Grelešeza malo spominov beneškega življenja in jezikal Slo rani Bosne in Hercegovine, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, Istre, Kranjske, Galicije, Bukovine, Češke — podprti na jugu od Srbov, Srbije in Črnogore — tvorijo kompaktno in močno jedro, ki bi meglo v kratkem času vspefno delovati med Slovaki na Ogrskem, Slovenci na Stajarskem, Koroški in Tirolu (! 11 Ured, „Edinosti"), to je : do srca vshoda, do praga Dunaja, do vrat Italije. Proti severu se pobrigajo za ostalo Poljaki v Po2nanjski, podprti od ruskih bratov (I!). Slovani, ki se zlivajo vedno bo!j na Dunaj in celo v sam Berolin načno hrbtenico Evrope". Na ta izvajanja Beitolinijeva Caprin ni ostal dolžan odgovora. Deželnozborske volitve na Goriškem. V Gorici dne 7. 10. Volitve v splošni kuriji so se zvršile z zmago klerikalnih kandidatov toliko na slovenski, kolikor na laški strani. Na slovenski strani so dosegli klerikalni kandidatje okoli 2C00 glasov večioe, na laški strani pa nad 1000. Da je prišla slov. agrarno-napredna lista do take manjšine, temu je vzrok ta, da so tisoči naprednih volilcev ob tem času ▼ svetu, ki niso mogli voliti, in pa slabi uspeh na Krasu. Glede Krasa pokažejo že prihodnje volitve v kmečkih občinah, da-li je nevspeh agrarno-napred. stranke pripisovati vzrokom lokalnega pomena, ali pa se ima računati na sploini svetovalec Schepeler zopet, kakor poprej: „Gospod Bog v nebesih in doktor Heribert ra zemlji,* je govoril. In drugič zopet: „Kejfik je dijamant 1" — Vse mesto je govorilo o doktorju Heribertu. Najbrž so po vsem svetu pisali o njem časopisi. Pripovedovali so čudovite stvari. Baroni, grofi, knezi so skušali pridobiti si doktorja Heiiberta za osebnega zdravnika. Da, neki vladajoči italijanski kralj mu je napravil naravnost nevrjetno ponudbo. Najbolj so se potegovali zanj taki, katerim je želelo veliko ljudij smrti, Ampak doktor Heribert je bil nepristopen. Da, pripovedovalo se je, da mu je nesla gospa svetovalčeva poln mošnjiček tolarjev, a on je ni spustil k sebi; slednjič jo je celo polil z t odo s hodnika. Zopet je bilo videti, d£ se ne meni prav nič za ljudi. Pozdravljali so ga, ali on se ni zahvalil nikomur. Kakor prej je krmaril po ulicah in prozorna, suha po »tavica njegova se je stresala boječe kakor trepetlika. Bolnika ri sprejel nobenega. Ali vendar so ga imenovali splošno „doktor Kazisvet", Kakor bi padlo z neba to ime. Nisem ga videl že deset let ; niti ne vem, ali še živi. Njegova majhna hišica na Ujezdu stoji še vedno nedotaknjena. Moram enkrat malo poizvedeti. (Zvršetek.) Stran II :jEDINOSTfi St 283 V Trstu." dne 9. oktobra 1S02 preob. r karika li stranki v prilc vel t " t v sp'cšii tuiiji je dokaza1, da stare politična stranke ca izginjajo oi ci: ntci do ju'.ri, in da k i e r k a I n o i_u b t r u ■ o c a t a i o skoro enako, kakor bi o v mina!o.ti. Pjkezelo pa 83 je tud:, da nobena stranka r-" riiS oiaga s takšno večino, ki bi jej zagotovila csdviadje v deželi, temveč gre za \eč o:, ki je zgolj slučajna in hipna, in ki ža čez let o lahko spreminja v manjšino. I z cega sledi, da bedo v bodoče v splošni ku-iji socijalni demokrati oni jeziček na taht-c ci, ki bodo odločevali za eio ali drago strcnkc. Med Lihi so liberalci čudovito napredovali. Na lanskih volit ;ah *o dobili okoli 3000 giaao*, letos pa 7500, Klerikalci ra 20 napredovali ie za 1000 glasov, a §3 teh je bila kaka tretjina cloven venskih. Ža'oatao alogo so igrali v laški kuriji socijalni demokcatje. N;ih odbor ja bil skienii, da s 3 ne udeleže ožjih velite v, a v Gorici so glasovali vziic temu za liberalca* v Farianiji pa ;a klerikalca Z\ kmečka občine, ki volijo v nedeljo 10. t. m. so kandidate narode o-aapre d. s t r a n k e : Za t)!minaki okraj: Andrej Vrtovec, posestnik in trgovec v Tolminu ter F r a a M i k ! a 7 i č, posestnik v Kobaridu. Za Goriško okolico: Fran Obljube k, žapan v Kojskem, Anton KlančiĆ žapan v Podgori in Peter Med vešče k, na.Iučitelj v Sr. K ižu. Z v Kras : Dr. Gustav G r e g o r i n, odvetnik ? Trstu in Alojzij S t r e k e i;, dri. p klanec in posestnik na Krasu. Kieikaici pa so proglasili te-la kan* didata: Za tolminski okraj dr. Antona Gregorčiča, d:ž. poslanca in župana Ce:k!;anakega Antona Kosmača. Za goriško okolico : dežilnega cdbornika profesorja Ivana Berbuča, Miho Zega v Kanalu in posestnika Miha Mariniča. Zi Kras: sodnega svetnika dr. Henrika Stepančiča in posestnika Frana Zlobca. Laški liberalci kandidirajo : Aleksandra Blasiga. župana v Ronkih, dr. Alojzi a Petarina. deželnega sretnika in pa Pavla Nigrita. župana v Morlri. Lnški klerikalci do danes Š9 niso postaviii kandidatov. Danes popoludna je proglasila tudi agrarna strank?, svoje kandidate, ki se Vje-ma;o z onimi napredie ttranka. z razliko, da agrarct kandidirajo namesto Petra Medveička Igaacija Križ niča. nadučitelja v Dorn-bergu in namesto Alojzija Štruklja, Antona A b r a m a posestnika v Tupelčah. Tj cepljenje glasov bi znalo imeti za potledico, da pridejo v ožjo volitev kandidate Štrekelj ali Abram na Krasu in Medve-šček ali Krizman v goriški okolici tudi v slučaju, da bi drugi agrarno-napredni kandidat;« bi i izvoljeni v prvem skrutinju ter je težko razumeti, kako da se niste mogli narodno-□apredna in agrarna stranka v skupnem interesa sporazumeti. Za evčnhielni nevspeh v sled takega postopanja bo pa odgovorna ona stranka, ki se ni hotela vdati, odnosno obe atranki, ako ite bili trmasti obe. — Izid osvobojeni Zagrebu. mučaniki so one^a dne C3ta"i pokopa- Popo-adna so se odpeljali na e razmerje med-l'šče cs gr,b svojega soobteženca Pere Vu-protiklerikalnof jak: i je. ki sirota ni dočakal razsodbe. Ta čin pijatete do pokojnega mučenika je bil pretresljiv : Čez leto dnij so prišli šepniti druga na grob, da jim je zopet zasijalo soinco avobede. V n£*i?ečem ganotju so zapeli „Vječnaja pv mjat !" PoŽ3]jen:em so dihali vase sveži zrak, ki so ga toliko Časa pogrešali, tar sa uprav nasl&jaii na krasoti narave. Vendar se niso mogli iznebiti neka melanholija, čutstva se jim ie p-grenelo zbo;t nečloveška krivica, ki se jim je dogodila. T?mu Čutstru je dal izraza d-. Mi oković, ko te ee vozili s pokopališča : „Leto dnij mi je iztrgano i; življenja, vfreVel Rosegger ni rej. Nemci ne branijo in jim tudi ne treba braniti svojih mej, ampak prodirajo prek mejo na tui© naredao posledice do groba, življenia odva-sešteli" — je, da sam ne vem kako; ali zapora bom občutil Koliko drugih lat mir negi gjje to leto — kdo bi to vzchhnil. Ali tem, ki so bili v poslednji Čas v bolnišnici, je bil prehod na svobodo kolikor tel ko miren in znoslji7 in ohranili so si nekoliko zd ravja. O ji drugi pa, ki so bili ves čas med visokim zidovjem ječ, v nezdravem in smradljivem vzduhu, odnesejo gotovo kak neljub „opomin" iz zaporov. P<>poludne so poaetili tudi svoje branitelje, da se jim zahvalijo. Na večer je bil osvobojencem na čast v hotelu „Royal" komer« ob veliki udeležbi, da-si je bila to impovizacija, določena še-le popoludne. Prvi je pozdravil mučenike v imenu ideje narodnega jedinstva dika hrvat-skih literatov ia horiteljev za narodno svobodo : poslanec Ljnba Babi ć-G j a 1 s k i« V imanu oivobojencav se je zahvalil starček par oh Solarič vsem, ki jih tudi v času trpljenja niso zapustili. Nobene sila na svetu jih ne odvrne več od ideje narodnega jedinstva, ki je stem procesom zadobila najsi' jajnejo in najčvrstejo sankcijo ! Vrstili so se razni govorniki. Pretresljiv je bil govor osvobojeaca prota E r c e-g ovc a, ki sa ja spominjal bratov, ječe v ječah. „Ša ni — je rekel — vi duša svobodna, polovica je usužnjeaa. Naša rado it ne more biti popolna, dokler na vidimo tuli njih v aaši sredini". Očesa čih 30 rosila med tam govorom. last, kardidaturo. „Siovenec" v ksr jim bo služil t^d: Ris^gg r e? „obrambeni" sklad. Oai ustanovljaio nemška šola notri med drugimi narodi, in v teh šolah ogromna večina učencev — niso Nemci! Edatanten dok iz za to so nemška šole v Trstu. Da ni v teh švlih slovenskih in italijanskih ctrok, bi jih morali danes ^apreti! Isto velja za schulvereinsko šolo v Škadnju. Se li to pravi braniti sroje meje, svoio last?!! Domišljiji — poetov ja sicer dovoljena marsikaka licencija, ali tako pačenje dejstev ja tudi iz peresa pesnika zelo geda stvar. Da je Roseggar z&klicai srojim rojakom: Spoštujte, kar jetujega in branite •vojft z vso odločnostjo!! — potem bi sneii pr:d njim klobuk v spoštovanju. Tako Vran sa vso vnamo dela za to Knkor vidi iz navedenega, je napisal kolikor trditev toliko laži o kandidaturi dr. Gre^orina držeč sa načela : „Nsmea posveča arsdrtvs." in naj bodo ta sreazčva 5e tako — nepoštena! Večnim — kritikom, Doznali smo, da so se gostje v nekem javnem lokalu ta dni hudovaii na „Edinost", ker je prinesla notico o zanemarjanju slovenščina na tukajšnjih državnih šolah, a ja par dni poznej3 prinesla drugo notico, ki je oporekala prvi. To je šz7e&toim — kritikom, ki podpirajo naš Hst s t:m, da ga čitajovka-varni in ga na kupujejo, d?.!n povoda, da so se ujedali, češ, da re je „Edinaat" zopet „blamirala", čemur so sledili saveda navadni modri nasveti, češ, da bi sa moralo št7o prej „dobro informirati", nego kako stvar. Najprej naj konstatiramo, da n&m je uredni-objavlja in- pa le pači resnico in kaže, da tudi oa ni nič boljši od »vojih soroiakov, ki kriminirana'pr?a notica došla iz zane- nimajo nikakega smisla za pravice druzih in 8jivih učiteljskih krogov. Drugo jnikak-ga ■poštovanja do naredne lasti druzih! dejstvo pi je, da so bile spremembe n a Na Nemci, ampak mi Slovenci smo tisti, ki res le branimo svoje meje, svojo Ust. To naše obrambeno delo je res le — obrambeno. Zsto pa nam ja v tem nujnejo dolžnost, da vsaki po svoji moči p-i«pev&mo k sredstvom obrambe. Ponemajmo Čahe! Do 4. t. m. se nabrali v dobrem mesecu za svojo matico šolsko 35.558 K, dan pozneje pa so izkazale čjške novine že 44.561 K; za jednoto pošumavfko so nabrali v odgovor Rosaggerju že ili milijona kron, da niti na računamo raznih dragih obrambenih institucij, kakor n. pr. šole Komenskega, društvo za severno Čaško i t. d., i t. d. Slovenci! Vsi — vsak po svoji moči — na obrambeno delo proti navalu tistih Nemcev, o katerih Roseggar — peanikuje, da branijo le svoje meje! Vloga Hrvatov v ogrski krizi. Danajski dopisnik „A.gramsr Tagblatta" se je razgovarjal z jednim nemadjarskih poslancev ar vat jko-ogrskega sabora o ogrski krizi. Poslanec ja mnenja, da je rešitev krize v rokah hrratskih dalega tov v Badimpešti. Ako bo oni v času boja postavijo na stran krone in nastopijo odločno proti madjarski koaliciji, tedaj na samo da ugladijo cesto ve-likohrvatskim stemljenjem, ampak si pridobijo tuii hvaležnost svojih tlačenih bratov v Ogrski in ostalih znužnjenih nemadjarskih n^-cdiosti. Hrvatska delegacija mora voditi odločno, protimadjarsko politiko, mora zahtevati uvedenje obče direktne in jednake volilne pravice za ogrski sabor, ker takšna reforma prinesa v saupno zbor* nico 160—180 nemadjarskih pos anc^v. naj-go:e!nsjših) pristašev triializma, ki bi bil prvi kor^k k nacijonaijemu federalizmu v veej mo-n&rhiii. Kakor znano, so hrvatski delagatje z rasko resolacijo mnogo doprinesli k u stvar* jen:u madi&rska koalicja in njenim vspa* hom. Kossuth je potem prevaril Hrvate in jih ie tri leta muči z abiolutizmom. Sjdaj pa je priš9l zopet čas, ko madiarske aspira-ci e trabajo zavezmikov, prijateljev. Ali najde z^pat madj&reki imperijalizem pomagačem ravno v tej deželi, proti kdteri je naperjen ? Nikakor na moremo verjeti, da bi hrvatska politika mogia storiti taklno pogreško. Hrvatski politiki imajo preveč iskustva o „kava-lirstvu" maijarakih državnikov, da bi jim ie enkrat šli na lim. Po razglašenju razsodbe. Zagreb, 7. X. Na svobodi!! Sedmorica Srbov, ki so bili predvčerajšnjim izpuščeni na svobodo, se je nahajala v —- bolnišnici. Ko jim je bilo predpoludne javljeno, da 50 izpuščeni na svobodo, je kar hfcr&tu stal pred njimi — redarstveni agant, ki jih ja zaprosil, naj nemudoma zapuste Zagreb, čei, da ne pride morda do izgredov raai njih. To prošnjo je v imenu oproščenih „veleiziajalcev" z indignacijo odbil pop Hilić, rek&i, da bi izgrede mogli provzročiti jedino Frankovi iegijonaši — razbojniki ; na te na] torej policija pasi« Is Potres. Skoraj po vsem mestu se je včeraj ob 11. uri predpoludne čutilo močan valovit potres. Kdor je bil na ulici ni opazil ničesar, toda t mirnih sobah se je čutilo ono eimpto ki še j matično tresenje poda, stolov in miz. Kozarci in šipe 10 zažvecketale in viseča svetilke so se jeie gibati. Sonek je trajal 5 do 6 sekund. Tukajšnji c. k. pomorski observatorij navzo- j javlja o potresu sledeče : Včeraj »jutraj so i potresni aparati zazoanili silen bližnji potrei, Posebno se je zahralil proto Ercegovac ; čigar središče je oddaljeno približno 200 km. braniteljem, v prri vrsti pa d.ru Hinkoviću, i Začetek ob 10. uri 59 min. 44 sek.: maksi-ki so mu navzoči prirejali prisrčne ovacije, j mum cd 148 mm ob 11. uri O min. 13 sek.; Niti otroci otrok obtoženih Srbov ne pozabijo \ konec okolu 11. uri 14 min. zjutraj. Razun Hrvatom nikdar truda in muke, ki so ju zastavljali za njih tekom dolgega procesa. — na observatoriju se je vitim sunkom začutil tudi potres z valo po mestu. Tudi iz V znak globoke hvaležnoiti je izročil gjvor-; Skednja, Sv. Roka, Sv. Marka, Kopra in Hinkoviću veliko sliko vseh obto- nik dr.u ženih. Dr. Hinković je bil ganjen do solz. V daljšem krasnem govora je naglašal, da najlepša nagrada braniteljem za njihov trud ie — dimo, odločno in samosvestno vedenje obtoženih. Po obsodbi je šel z nekim strahom v kaznilnico, ali našel je tam vseh vedrega duha, odločne in pripravljene za vstrajno trpljenje tudi nadalje,jTam je govornik občutil, da narod, ki ima take sinove mora imeti svojo bodočnost. Odšel je iz zaporov utrjen v globoki veri v srečnejo bodočnost. Posl. dr. P o p o ▼ i ć (Srb) je nazdravil; hrvatskemu narodu, a pop Nikola Milić; — ta pravi narodni apostol, ki se je v vsem I času procesa odlikoval svojim odločnim vedenjem in živo mržnjo proti tlačiteljem — je napil omladini hrvatski in srbski. Spominjal Zadra poročajo o potresnim sunku. Na Danaju so aparati c. kr. osrednjega zavoda za metsreologijo in geodinamiko zazoanili začetek potresa ob 11. uri 0 min. 7" z epicentrično daljavo 300 km. Iz tega se je sklepalo, da leži središča potresa okolo Zagreba. * . * V Ljubljani so kaki dve sekuodi pred 11. uro čutili tudi močan potres. V višjih nadstropjih ga je bilo tako čutiti, da so se ljudje prav resno prestrašili, kajti zvonci so začeli zvoniti in zibale so se podobe in zrcala. V nekaterih hišah so sa ljudje ža pripravljali na beg. Kolikor znano ni potres } napravil nobene škode. — Potres so čutili tadi j po Dolenjskem. Potres so nadalje ob 11. uri dopo-s ladne čatiii tudi v G_r a d o u in po vsem se je tudi težkega štrajka stradanjem, ko so|lQa°9. Ca%\ ?ctV * 'n.fli; rtHf«*anni »»klin^ni* nMJ spodnjem Štajerskem. Za mnogo hoteU obtoženci izvojevati zaključenje pre-^^ t&kQ mQČaega polrasa. V Skomersa sta bila odposlata pozdrava i ?fT?d« )eP?«f» naPra?ii Prec9J deželnemu zboru dalmatinskemu]^61111. J« " radi prekraine manifestacije za obsojence, in'f0^,131 ' 36 ki ie žrtvoval 1 tavile. p cf. M a s s a r j k n, ki je žrtvoval toliko časa in truda, da ie je pred forumom E.-rope potegnil za obtožence; da se žnjimi; identificira. Prihitelje bil med svoje nekdanje i i® učenca, da zopet z dejanjem potrdi svoje idaje. Kakor je bil ko mera spontan in improviziran še-le v zadnji hip, tako so bili seveda tndi govori improvizirani; ali ravno zato jo bilo občutiti iz vsake besede utriplj&je srca in so vsi govori nosili na sebi Čar iskrenosti in prepolnih Čutstev. In tudi sedaj, ko pišemo to poročilo, nam je du&a polna čutstva, duša se vspenja kvišku, srce se d figa in duševno naše oko gleda tisto srečnejo bodočnost, o kateri je govoril dr. Hinković, ki se nam jo napovedovale ■olze v očeh starcev, te žive priče nezlomljivo aklenjene bratske ljubavi med Hrvati in Srbi. Ta ljubav mora biti trajna, ker je bila iz-varjena t ognju narodne nesreče : proganjanja trpljenja, mučeništva! let ni bilo v £ nkalnem škode. V potres 8 sakund. O i dimni-odletel omet in ure so se us- ZAGREB 8. Danes ob 10. uri 59 min. bilo čuti tukaj sreinje^močan, valovit po-i tres čisto lokalnega znsčaja. SV.oh je potre« : provzročil več straha nego škode. Neko staro j žensko je zadela kap in je bila takoj mrtva, j O malih lahkih potresnin sunkih poročajo j tudi iz okolice in iz več delov Slavonije. Zna-j Čilno je, da se pri današnjem potresu ni čulo < podzemskega bobnenja. MILETO 8. Ob 11. uri 02 min. predpoludne so aparati observatorija v Morabito zabeležili močan potres v neznatni daljavi* Dnevne vesti. Peter Rosegger in — resnica. Ideja pesnika Petra Roseggarja je bils, da naberejo Nemci &klad 2 milijonov v nemške narodno-.obrambene" svrhe. Te dni se je zopet Rosegger oglasil v nemških listih s pozivom, naj Nemci pridno zbirajo, ker prvi milijon da bo kmalu nabran. Mi ne bi omenjali tega poziva, da ni Roseggar na zaključku svojega nainovejega poziva zagrešil grdo neresnico. Podkreplja namreč ta poziv z naglaša-njem, da Nemci morajo «tražiti svoje meje! Ako bi bilo temu res tako, potem bi bilo njihovo delo rei obrambeno in mi bi bili zadnji, ki bi jim kaj prigovarjali. Ali, kar je Ožje volitve v slovenski sp'oini kuriji na Goriškem. V jutrašnji številki priobčimo tabelo s konečnimi volilnimi rezultati v posameznih občinah. Vsiljivi Dr. Gregorin, znani tržaški advokat kandidira na Krasu na liberalnem programu, piše predvčerajšnji „Slovenec", ki se bavi z goriškimi volitvami. Vprašamo najprej ljubeznjivega „Slovenca", kako opravičuje trditev, da se dr. Gregorin usiljuje kakor kandidat na Krasu ? Morda s tem, da so ga Kraševci, akoravno ne pripada nobeni goriški stranki, naprosili naj zopet sprejme kandidaturo ? Ali morda « tem, da list .Edinost", ki ie vendar dr. Gregorinu na razpolago, do danes ni niti z besedico omenil kandidaturo dr. Gregorina, da tomajski žuoan Vran nikakor ne kandidira proti dr. Gregorinu, da je ramo on z drugimi kraškimi j jim predstavlja kakor oemika ali veljaki naprosil dr. Gregorioa, naj prevzame' take kraje, kjer ne umeje živ krat kandidaturo na Kras« ter da ravno gosp. ali foškega jezika. bolje, omenjene v drugi pojašnjevalni notici, uvedene z začetkom letošnjega šolskega leta, torej še le par dni poprej! Kje je torej blamaža? Mari v tam, da je „Edinost" obakrat pisala — resnico ? !! Khr se pa tiče tistih vetoih modrih nasvetov, naj bi se uredništvo, predao objavlja kako stvar, vsikdar „dobro informiralo", moramo že z gospodi — kritiki enkrat nekoliko obračunati. Take zahteve morejo staviti le ljudje, ki niti pojma nimajo o urejevanju dnevnika. Naj jim prsv nazorno pokažemo to o praktičnim izgledom. R;cim?, da je uredništvo danes prejelo poročila o važnih ali zanimivih dogodkih iz Kopra, iz Škednja, iz Križa in Sežane. Dopisniki, ki so uredništvu že znani kakor resni in zanesljivi ljudje, zahtevajo, naj se strar nemudoma priobči, ker je nujna, aktuvalna, in ker bi po vsakem zakašnenju poročilo izgubilo na vredaosti in pomenu. Kaj naj stori uredništvo ? Kako naj se že istega dne „ieformira" glede resničnosti poročil ? Ob ekromnih sredstvih, ki razpolaga žnjimi naš liat. je to že £:i?no jednostavno nemožno! Ali pa naj morda uredništvo kljubu nujoi prošnji dopisnikov priobčenje zavleče — eventuvalno na veliko škodo namena, ki sa ga sku5a doseči, na nevoljo dopisnikov in javnosti ? ! Važnost dnevnikov je ravno v tam, da hitro in sproti poročajo o dogodkih! To zahteva občinstvo od dnevnikov in mi smo u ver jeni, da ravco isti kritiki, ki tsko nujno priporočajo „informiranje", naj g; r^ieje zabavljajo, ako je slučajno naš list s kako vestjo nekoliko zakasnel, bodi, da ii , iv.v zaupal dopisniku, bodi iz druzih tehtnih vzrokov l Stvar je pač jednostavno taka, da so pri dnevniku, ki hoče hitro poročati o dogodkih, neizogibni slučaji, ko prinaša tudi kako netočnost. To so dogaja pri vseh listih in se dogaja tudi n8m. Zato pa je uredništvom v dolžnost, da take netočnosti popravljajo po poznejih točnejih informacijah, ali da — ako se je komu zgodila krivica — lojalno prekli-cnjejo, ker je neresničnega. To ni nikaka sramota ali „blamaža", ampak listu le v čast, ker priča o remicoljubju in lojalnosti. Ne zahtevajte torej, o slavna gospoda kritiki, da žurnalisti delajo čudeža: naj se dobro informirajo ca vse strani ia naj vendar hitro in sproti poročajo. Čeae hoče prvo, je drugo nemožno. Povodom tega malega obračuna s — kritiki pa prosimo ponovno gg. dopisnike in sotrudnike, naj bodo poročila točna in vestoa, da bodo imeli naši ljubeznjivi kritiki čim manje povoda za ujedanje radi pretrezsih naših „blamaž". Pačenje naših krajevnih imen. Takajšna tvrdka Mahne & (Jo. je irdula n^ki „Krcdit-Informationsbuch" o v?eh krajih Pnn)cr Co je baje slovemka tvrdks, a mi smo prepričani, da bi se kaka ptujerodna tvrdka dvakrat premislila, jpredno bi izdala tak — monttrum l Vendar hečemo vzeti najmžleii slučaj, da se je nam:eč to zgodilo po pomot:; zato pa se nadejamo, da i se to pri drugi izdaji koj:ge ne zgodi več-' Mislimo, da tvrdka Btoriia naročnikom [omenjene knjiga prav slabo uslugo & tem, d* irali;aaske neaa&keg* V Trstu, dne 9. oktobra 1909. ►EDINOST St. 283 3lran III dr. R:bba Nova razprodaja „Edinosti* je v sled?- cb:o5encs kr:Tim. Zagovornik č:h tcbafearngb Lrrgo S^ntorio Stsv. 4. u\ skušal dokazovati v krasnem u:o in poi tra;& Indu .tria St. 649 in ui. F^-riera št. 7. ,ir>čens govoru, da je obtoženec nedciže j. „Obzor" o našem gledališču. — Pred- Povdarjal je, da so tržaški porotniki v tekih v5er-- nii „Obsor*4 poroča o prvi predstavi aluSsjih, ko ni bilo gotovih dek^zor, izrekali in p"svi o bodočem delu n^arga gleda- v^d!io oprosti'na razsodbe. Skliceval eq je pri lišča: PreporuSamo miestnim Hrratima in tem sluSaj Vekiet, kjer je tudi en za- Srbija oru našu kulturna icstituciiu, koja govarjal, k er ao bile še vse druge indicije mora da doprinese n:noqo k ostvaren u kakor pri slučaju Selles, a ga je porota kljubu ziieaničkih it,"m ideala v Trstu. — U krilu temu oprostila. Apeliral je končno na poroS-„Draro. dra&tvt" mera da .e u buiuće stalno k°t ljudi, kot družinske očete in konečno riješi pitanje hrvat.kih predstava u Trstu, Tržečane, ki so zvesti tradiciji tržaške ferie smo do sr.da uživali rijetko i uz velike porote, ter predlagal naj obtoženca oproste. . Po kratki repliki državnega pravdnika in ►bzoru", ki nam ta'co dupliki zagovornika, ie podal predsednik rad prihaja v pomoč, da uresničimo davno J Ciarici svoj resorne, ter stavil porotnikom našo željo: nepolno edinstvo v delu tukaišajih vnrašanie glede krivde simulirane tat?ine. — Slovanov. Gledališče bo v tem oziru mnego Med posvetovanjem so porotniki zahtevali djpriaaSalo, da privedemo v sklad naša ku!-! nska pojasnila, ca kar so se podali v njih turna stremljenja, k: sj in morajo biti isto-!«^o predsednik, državni pravdnik in zago-vetne, edina. • »ornik. Ko so so porotniki zopet vrnili, je Ako bodo torei tukaišnji H-ratje in 8:bi I prečital predsednik sklep, da prosijo porotniki, iska7.: v krilu našega -Dram. društva" rešitve)naj «o jim stavi dodatna vprašanja glede ztn.* Hra.ežni smo v vpra:anja br»atsk:h pred;tav v Trstu, ie tamo cb sebi umevno, d « jim Slovenci prav radi pridejo nasproti z bratsko reko po- mičrioo. Ustanove za poljedelske inženirje. — Tržfi&sto namestoištv^ ]e razpisalo na zemlje-delvki visoki šoli na Dioaju ustanovo za Primurca, ki bi se hstel posvetiti poljedeliki strogi in po dovrš?nih študijah službovati na Gorskem ali v Istri. Ustanova znaša 420 K; termia za prošnje traja do 15. oktobra. Tudi jubiiejčke us;ano?e goriškega dež. cdbora so razpisane letos. T-rciia za poslednje je do 30. oktobra. Nova slovanska trgovina s klobuki v Trstu. G'.arna ulica in prometna žila Trsta, Car.o, ae je polepšala z novo ukutn? slovansko tigovico klobukov, ovratnikov, nogavic. dežnika, p&iic, irlandeškega platna in dru. a tiičaih potrebščin. Trgovino vodi Hrvat Fraa Uraer. Cane blrg* so zmčrne, kakovost pa izrretoa, da bo vsaki kupo valeč gotovo zadovoljen zapuščal to trgovino* Priporočamo loiej to trgovino naitoplejs vsemu slo^ontksmu občinstvu Trsts in posebno tadi izšel; enesm v tuje kraie. Podjetje je slovanska veja slovanskega narcđcegu gospodarstva. Trošimo svoj denar v svojih trgovinah ! S tem pripomoremo znat i.o k rf.sToju slovanske trgovine v T/stu, kjer je nu na potreba, da se gospodarski ojačimo in postavimo na svoje noge. Potem bomo rr.ogli tudi politično glssneje gororiti: Tudi Trst je slovanski ! Nova trgavina tvrdke K. Cvenk;lj se nahaja v hiši št. 32 na C.rsu, v b!.'žini trga . Kder je najde *ii kje op?z:, naj ta takoj naznaai v BS!ov. kojigerai14, kjer dobi zakonito nagralo. Samomor. — Včeraj opoldne je Vaoila de Poii, stsra 26 let, stanujoča v ul. Ijtituto št. 2~.f v samom :r:lao srrho izpila nič manj neg3 200 gramov Čiste karbolne kitliae. i Zdravniška postaja jo je spravila v bolnišnico, kjer je pa takoj po prihodu umrla. Vzrok samomora tiči bržkono v ljubimskih neprilikab. Radi goljufijo. — Trgovski agent Fran Miheliič, etar 40 let, stanujoč v ul. Scuole israelitiche št, 4; je večkrat zahajal v gosti'no ?CiardaM g. Web6rja na Acqaedottu, kjer jo jedel in pil na upanje, tako, da se je nabrel skupen dolg 202 kron. Na tirjanje g. Wa berja je Mihelčič poveda!, da ima inkasirati večji znesek od Dreherjeve pivovarna. A kunlu pa se je izvedelo, da Mihelčič v pivovarni ni bil sploh zoan. Bil je aretiran. Poskusen samomor radi... rute. 20-letna Reg'na Miiić, stanujoča v ulici Giuseppe Gatteri št, 44 se je včeraj popoiudne sprla s svojim ljubčekom radi neke rute... sumljive ženske pro^eni ence I! Komaj je ljnbček cd-šel, se je Milićeva sapria v svojo sobo, zanetila v ponfi oglje in se potem vlegla v posteljo, pričskuje — smrti. Toda domačini so še pra7očasno zapazili neumno početje zaljubljenega dekleta, uiemili co vrata in nujno poklicali zdravnika z rešilne postaje, ki je dekletu nudit prvo pomoč in jo nato dal odresti v bolnišnico. Koledar In vreme. — 'Danes: Dicnizij šk. — Jutri : 19. ned po Bink. Temoeratura včeraj ob 2. uri popciudrc -I- 21° C. — Vrecae včeraj : lepo, deloma ob!ačco. Vremenska napoved za P t i -morsko: Šemtert;a oblačno. Zmerni vetrovi. Temperatura mila. ZAHVALA. Podpisana se is dna srca zahvaljuje na izkazanem soČutatvovanju povodom smrti njih hčerke Marije t sem onim, ki so pripomogli k lepo vapelemu sprevodu zlasti gg, učiteljicam in Solnki mladini ter vsem onim, ki so ji izkazali na kateri si bodi način svoje sož&l.e. Žalujoča rodbina Benulič. Pi*iliikš! s^oiIh. nakupa. U Moderne mM ?oi?e iz mm Kuhan, lesu °*00-° brez obkladkov (rimesa) zelo solidno izdelane z garancijo °000o0 o o po izredno nizkih cenah PETER JERfld, trgovina s pobišfuom na cosolu ulice Uincenzo Belimi ier ulice so. Katerimi Prilika ugodu« nakupa. : Odlikovana Pekarna in slaščičarna : z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni raz3tavi v Londonu 1909 Trst, ulica Acquedotto 15. - Podružnica ulica Miramar 9 naznanja slavnemu občinstvu, da ima PT trikrat na dan svež kruh. ^ Prodajalniea ^e tudi dobro preskrbljena z vsakovrstnimi biškoti, posebno za čaj ; ima razne fina vina in likerje v buteljkah in fme desertne bombone. Sprejema naroČila za v^ako vrstne torte, krokante itd., kakor tudi vsake predmete za speči. — Ima tudi najfinejšo moko iz najboljših mlinov po najnižji ceni. BREZPLAČNA POSTREŽBA NA DOM. Priporočam se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem Vinko Skerk i Ravno za polovično ceno ni § kakor vsaki prodajalec ::: na obroke ^ prodam nove -Jeva s šivalne stroje za družinske potrebe K M- - ; z ladjico K 78-—; oentral bobin K M-—. UkljnCno pokrov in 5-letno gaiaucijo. — V lnozauatvo proti pošlljatvl K IS ostalo po povzetju. - CEtflK ZASTONJ. — m ST. RUNDBAKIN Z^L^Z^i: Ulica Caserma 19 (nasproti kavarna Conimercio) Podpisani naznanjam slavnemu občinstvu, df| %em ukupil dobroznano trflOViflO gospoda G. Hutier-ja. a m Ta trgovina jo krasno opremljena in Tedno preskrbljena se Tsako-Trstnim svežim in prekaljenim svinjskim mesom. Dobe se vsakovrstne delikatese in posebno za turiste razne konserve, kakor gula5, sardine, goska, zajec, srna in vsake vrste divjačina itd.; najfinejši sir, kakor gorgonzoJa, emen-thaier, llptauer, holandski in ovSjl sir; Izvrstni salami: ogrski in furUnski: GRAŠKE in PRAŠKE gnjati; dunajske in kranjske klobase; najboljša slanina (špeh) in pristna svinjska mast.— Vsaki dan bodo zaklani najboljša vrste prašiči in se bo torej lahko postreglo s prve vrste rebrci, re^tr Posebno priporoča izvrstni buffet, kjer se dobe vedno gorka in mrzla jedila, vedno sveže DREHERJEVO PIVO in razni najfiu. likerji. Poleg tega imam na razpolago vsake vrste vina : to so od vipavske vinarske zadruge : Risi ing, zelen, burgundeo in navadna vina. Ob enem imam podpisani zastopstvo omenjenih viu za Trst in okolico. Nadalje držim prve vrste istrska, dalmatinska vina in KRAŠKI TERAN. Bogata zaloga buteljk domačega In tujega pridelka. — Postrežba točna in na zahtevo na dom. Krčmarjem, hotelirjem in drugim razprodajalcem ■ primerno znižane in zmerne cene. Za obilen obisk se priporoča ERNEST PEG AN. Danes, sobota 9. oktobra nova mesnica se je odprla v ulici Cecilia, vogal R. Manna v kateri se bo prodajalo volovsko, telečje In koštruiiovo meso prve vrste. Štajersko kokosi. Osoljeni jeziki. Cene, da se ni bati konkurence. P. n. družinam se toplo priporoča lastnik G. Raguseo. Pellkl kinematograf BELVEDEEB TRST - ulica Belvedere 19 - TRST cd sobote 9. do torka 12. oktobra : Grosse, cvetlično mesto, po resnici. — čast planinskega vodnika. — Zapuščeni pes, komično. Prvi sedeži 40 st., II. 20 stot. Otroci in ojaki 10 stot Velika skladišča manifakturnega blaga in konfekcij za gospode, gospe in otroko. Plačilo na obroke, M. B. Katz TRST - ulica Sanita 16, II. nadstr. Podružnica v Gorici, ulica Alvarez 3, I. n. Podpisani priporoča svojo dobroznano gostilna Slovenci in Slovani! ^ri'S! »Pri »tari breskvi'5 odprl novo slovensko brivnico v ulici Bosco štev. 1, vogal Bsrriera in se toplo priporočam slavnemu občinstvu za mnogobrojen obisk. Jsmčim za čisto in dobro postrežbo. Svoji k svojim! Udani Miroslav Kovačič, brivec. 1657 dere 5tev. 17, kjer toči najboljši KRAŠKI TEKAN, istrsko črno in vipavsko belo vino. DomaČa kuhinja. Postreže ob vsaki uri z mrzlimi in gorkimi jedili. Postrežba točna. — Cene zmerne. Za obilen obisk se priporoča udani Ivan Vi dri h. gostilničar. R Zaloga cementa land H| hidravličnega apna, sadrovine in cementnih plošč D SILVIO MALOSSI R Trst, ulica dei Gelsi št 3. Telefon 18-89. II Stran IV „EDINOST" št. 283 V Trstu, dne 9 oktobra 190y Ranjenje na fadiji. Knrjsč Teodor Janni, star 23 let, turški podanik, vkrcan r parnikn „IiEura" od Anstro-Araerikane je »čeraj v«led prepir« ranil z nožem v brbet svojega kc lego Gaetana Bar ca. — Rešitelj je bil aretiran. Drugi poskus samomora. Kurjač Rudolf Lorenzon, star 20 l»t, sten nje 5 v ulici della Fonderia št. 2, se je včeraj popoldne zaprl v srcjo iobo in ce tudi hotel zadušiti z vdi-hanjem ogljenčevega okiia. Domsčini so to še pravočasno opazili in poklicali zdravnika Vzrok, zakaj si je Lorenzon hotel vzeti življenje, ni znan!_ Naše gledališče. V nedeljo bo ensemblu našega gledališča dana prilika izkazati se v moderni veleorigi-nalni šalo'gri. „Nioba" je že z vspebcm Šla preko vseh najboljših odrov, zbog svojega zdravega humorja in originalnosti žela je povsod velik vspeh. Upamo, da bo temu tako tudi pri nas. Sodeloval bo pri igri tudi orkester. Tržaška gledališča. POLITE A.M A ROSSETTI. — Danes in jutri zvečer opera „Waily-. V četrtek bo prenr*e a Puccinijeve opere „Mad&me Bntteifly". Društvene vesti. Opozarjamo še enkrat na veselico, ki jo priredi pevsko drnštvo r Zastava" v Irnjerjo ob priliki otvoritve ljudske knjižnice akad. fer. društva „Balkan". Začetek je cb 31ft uri, da se vdeleženci iz Trsta lahko vrnejo za predstavo „Dramatičnega društva". Na veselici pojejo, razen dcbroznanih domačih pevcev tudi pevci „Lipe" iz Bazovice in „Zvo-rinrra" iz Rccola ter Sokoli iz Sv. Ivana. Sodel uje tudi tamburaški zbor iz Rocola in domača lonjerska codba. Na rspoiedu so še: igra, ples in srpčolov. Preskrljfno je tcrej za zabavo vtem. Ker je pa preskrbljen Lorjer tudi z dobro pijačo in jedili, so Lonjerci pre-pr.čaci, da jih posetite voblcem številu. Telovadno društvo TRŽAŠKI SOKOL . ! Zadnje brzojavne vesti. Sprememba karza Hrvatski ? BUDIMPEŠTA, 8. — Neka dunaitka sorespondencR porcča, da odstopi baron RrvcIi, kar da je prižel v kctflikt z ogrsko vlsdo in ministrom za učenje stvari grofom Athrenthalom, ki fcoče. sprMr.embo kurza v Hrvatski. Dnnajiki krcgi hočejo, da ce pcšlte enfga generala kakor namestnika. Vse te vesti so pa prerane, ker se pred rcš-t^ijo ogrske krize ne bodo dotikali kr?s?skega vprašanja. Mali oglasi Josip Stolfa 55S£Tt£**2i rukoTntna mizarska, dela: ulica ixvrSuie Podi cpliti/p vršila se bo dne 11- in 12- nflUl dClIlvC tekočega meseca na Opčinah v dvorani hšt. 174 prostovoljna prodaja vse kavar-narake oprav« in sicer, biljard, mize z mrsmornato ploščo in železne stolice, stelaža z ogledali, vsakovrstnih kozarčkov itd. itd. 1773 Prnftam vina, lepo urejeno, skladišče, S i Ulicllll dve polici, voz, naprava plina za kuhanje, brente, kava leti, lepa steklena omara, steklena dvojna vrata Vse novo. Najemnina stane 10 gold. na mesec, torej 120 na leto. V sredini mesta Cena 200 gld. z dekretom vred. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti. 1767 Prnrlain cd okDa> Trat*' stopnice, doge, paril uuaj U oc kete, opeka, cement itd. Ulica Tesa 31. Krasni gramofoni skimi komadi. Ulica Gavana 4. 1703 Na prodaj so 3 gostilne v okolici in v mestu. Od teh se ena skupno s hišo proda zaradi bolezni — Iščem tudi 2 dekleti za mesto. Obrniti se na Kavarno Minerva od 1. do 5. ure popoludne. — Peternel. 1789 Vnuupnirn v n&jem radi hclezni Frarc IVUVdbIHUU Ščuka, kovaški mojster v Vipavi. KcvaČnica je v najpripravnejfiem kraju Vipavskega trga z najboljšem kovaškim orodjem in stroji. Cena po dogovoru. Kdor hoče v tej stroki kaj zaslužiti, naj ne zamudi te prilike in naj si ogleda kraj in ugodnosti. Vsakdo bo zadovoljen. 1785 Umetni: fotografiji atelje r>ri sv. Jakobu - TRST. pri sv. Jakobu - TRST. ulica Bivo štev. 42 (pritličje) Knjivogodjo (Soldokontlst) veščega slovenščine, nemščine in laščine, eventuelno hrvaškega, nemškega in italijanskega jezika v govoru in pisavi sprejme valjčni mlin v Kranju. Vstop po dogovoru. 1779 Gostilna „Al fiinnasio" ima pijače in jedila prve vrste. Priporoča se slavn. občinstvu za obilen obisk H. Kosič. 1237 Pozor krčmarji in zasebniki Podpisani se priporočam gg. krčmarjem in zasebnikom, da se zanesljivo obrnejo do mene bodisi pismeno ali ustmeno. Ker poznam popolnoma v«a istrska vina kakor, n. pr. belo in črno, refošk, berza-min, rizling, vino v buteljkahin sedaj ob času trgatve tudi grozdje, upam, da se bodo gg. krčmaiji in zasebniki obrnili do mene, ako nameravajo kaj nakupiti. Gotovi naj bodo, da posredujem pošteno in brezplačno. Za odgovor prosim, da se priloži znamko. Udani Martin Sreboth. trgovec in posredovalec v Poreču (Istra) ava v Trstu Cenjenim plesalkam in plesalcem se raz&snja, da bo danes ob 9. nri zvečer v sokolski telovadnici otvoritev plesnih vri, ki se bedo vršile redno vsako sobeto pod vodstvom brata pref. Iv&na Umeka. Ustopcina za člene in dijake 40 stotink, za nečlene 80 stotink, — Dame so vstopnine prosto. Nazdtr! Veselični cdteV. Odsek Sokola v Rojanu prične v soboto z redno telovadbo naraščaja in sicer bo telovadil ženski caraičaj v sredo in soboto cd 3. in pol do 4. in pol, meški pa v sredo in sobeto od 4. in pol do 5. in pol. Pri naraščajo telovadijo dečki in deklfca od 4 do 14 leta. Stariši, ki so Se priglasili naraščaj, naj pazijo, da pride naraščaj točno ob določeni uri v telovadnico, ki je v dvorani „Konsnm, društva" v Rojanu. Mar. delav. organizacija Danes zvečer seia Nadzornikov N. D. O, ob 8. nri. Zveza Jugoslovanskih železničarjev. — Odbcrniki so vabljeni na cdboro sejo, ki ce vrši danes 9. t. m. točno ob 7. in pol ur> zvečer v društvenih prostorih. Naj nihče ne izostane. Predsednik. NOCOJ ob 7. in pol uri zvečer se vrši v novih prostorih konsumnega družtva „Jadran'1 shod N, D. O. Tovariši! Pridite polno številno ! * * * TOVARIŠI! Vsi, kakor en mož v nedeljo ob 9. in pol uri dopoludne v tržaški „Narodni dom11 na občni zbor, a popoludne ob 5. uri v Barkovlje na veliko delavsko slavnost!! * * * TO V AK I SI! — Spomnite se s kakšnim darilom srečolova na veliki nedeljski veselici v Barkovljah! Vesti iz Qoriške. Umri je v Gorici železniški uradnik g. Jakob M a č u s iz Eromberga. x Imenovanje. Sfrcko-sni učitelj na bIov. dež. kmeti)*ki šoli v Gorici, kmetijski inženir Josip Z i d a n S e k, je imenovan v isti lastnosti ca novi »lov. do?, kmetijski soli v Šentjurju na Štajerskem. Go«p. Zid&nšek je pr uče v al n& tej šoli poljedelske predmete. — Žojiic izgubi kmet. šola izvrstno moč. x Radi demonstracij povodom premestitve •lor. učitelj šča v Gorico ie bilo te doi obsojenih cd policije kalrh 20 oseb na zapor od 48 ur do 14 dni; proti nekaterim drug:m pa bo postopalo sodišče. Vesti iz Kranjske. Vsled strahu pred vojaške puško si ;e porinil nož v prsi Matija Geršak iz Hrastnika. Prepeljali so smrtno ranjenega v bo nišnico v Celje, Zborovanje statistikov. Dne 18. t. m. se bo vršilo v Ljubljani zfcorovarje statiitič nih uradov vseh avstrijskih dežela. Osrednja kcmittja je ca povabilo deželnepa odbora izbrals Ljubljano za zboro»ališče. Ker bo deželni zbor ted&i že rajbrž odgođen, bedo atativtiki zbci ovali v deželni zbornici. ISOVI DOHODI. V dobroztiani prodajalnici Alla citta, di Triesta, Trst Velika izbera moških oblek od K 14 do 44, deških od K 9 do 23. — Obleke za otroke od 3 do 10 let od K 2 do ie. Zaloga tu- ln inozemskega blaga za Obleka po meri, ki se izvršujejo v lastni delalnici. 'Specijaliteta hlač, jop in srajc za delavce, po neverjetno nizkih cenah. ————————— ,Alia citta di Trieste" Trst, ul. G. Carducsi 40 (prej Torreate) V mesnici Josip Zobez Trst @ ulica Giovanni Boccaccio štev. 6 in v filijalki v Škorklji štev. 612. prodaja se goveje meso lastnega klanja Po 44,48.52,68,72 kakor tudi telečje po 68, 72 In SO nč. Vampe sveže po 32-36. Štajerska perutnina, Graško meso. ..L Po absolutno ..!.. konkurenčnih cenah se knpl Porcelan, stekla, kuhinjske potrebščine, navadne in apanirane Sipe, galanterije, svetilke, namizno posodo, umivalnike In vse dmgp potrebščine v novi prodajalnici v ulici Barriera vecchia 33, Trst. i ■ PANIFICIO 11 renomirana tvornica za pečenje izvrstnega čajnega in dezertnega kruha. ohiiho i olidno in alegjaniirs$» *2E" po zmernih cenah Rafaela Itali TR8T — v»a Msicanton Novici in MoviceS ne zamudite obiskati dobpoznano Slaščičarno »S Matteo Stoppar ::: Trst ulica s. Glncomo ft. i (Corso) - FllUalko: ulica Glas. Caprln It 9 I I kjer najdete bogato in veliko izbero Konfetov ■ . !■—■jI bomboniere in sladščio p^ po zmernih cenah. |FeEa]| » Vina in Ukerji prav dobri xr bofilkah. Telefon 1464 I1-"1! 11= IrTrSn'e Tsalto fotografično delo, ka-tor tudi razglele, posnetke, notra-Djost lokalov, porcelanaste plo'ča za vsakovrstne spomenike itd. iti. itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Kadi udobrosti P. N. naročnikov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, eventuelno tudi zunaj mesta. HOTEL " ABBAZ A Ulica Geppa št. 20, Trst (Piazza Casorma) poooluoma prenovljen in preskrbljen z vsein komfortom. Sobe cd K 2-— naprsj. Omnibua k vsakemu vlaru. Restavracija slov. ia nemško kuhinjo. Cene zmerne. Udani J. Wc3chitz. B ALEKS. FRA1SC MAYER - TUST žgalBica kaire TELEFON 1743. Najboljil vir za dobivasje pečene kave. Veliki obrtnijski zavod Cosovd cg |!evanm cg TRST ulica Chiozza Št. 32 Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovin: po cenah, da sa ni bat! konkurence. n- SLO SLOVENCI! SLOVAK v Trstu ! Do žnoat je Vaša, da :: se poslužujete edino le v :: Slovana Mi v ulici Saveria Mercadsnte št. :: (blizu Slovanske knjigarne :: V. 6JURIN ::: BRIVEC. o o o Svoji k svojim! o o o tm nmtzumnmtk ZOEOZĐBAVNISKI' AMBULATOSiJ Dr. Viktor Trst, ulica San Giou&nni 1,1. nads. od 9. cša !. in od 3. do 6< 9 odlik, prodajal. oJuualn „Calzoleria Triestina" Trst, ulica Giosue Carducci 21 (prej Torrente), dobi se poleg raznih finih čevljev za gospode in gospe sledeče obuvalo po najzmeraej ih četah in aicer: Moški čevlji iz usnja Boxcalf (za povezati) Kron 9.60 „ „ „ Boxcalf (z elastiko) „ 9 60 „ „ - Boxcalf Derbey ,, 10.— „ „ „ Boxcaif zap. Triumph „ 10.— Kavno taki čevlji za dečke 1 krono manj. Vsaki par je iz najfinejšega usnja. DELO SOLIDNO. skladišča oblek za možko in dedke Trst; tfia 5. Giovanni 16; !. n, (traTen ReataTraelJe Cooperat!va ox Ilackei-> prodaja na mesecue ali tedenske obroke obleke in površnike za inoške, perilo itd. Jiajdocjovornejše eene. POZOR I Skladišče ni v pritlljču ampat v prv^m nadstropju