Cjufiljanslit Cist večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ot» £5. ari zvečer. Uredništvo in upravulitvo: Kolodvorsko ulice Itov. 16. — Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11 do 12. uro. — Rokopiji ae ne vračajo. — Inaeratl: Soirtatopna petit-vrata 4 kr., pri toikratnom por.ar ljanji daje ne popuat. — Velja za I ; učiteljev O ■i—i a vender še čvrsto svoje telo. Avstrijski podati pozdravljali so navdušeno nemškega vladarja, ^at jasno priča, kako se zavedajo blagonosne zveze Avstrije z Nemčijo. Zjedinjena levica vedno bolj vidno propada, vsak dan pokazujejo se očitneje znaki njene no-trauje gnjilobe. Listi poročajo zopet, da se je knez Karl Auersperg odpovedal vodstvu liberalnih nCffl-ško-českih veleposestnikov. Se \6 da levičarski listi skušajo zakriti to rano na svojem telesi ter svetu pripovedujejo o tej odpovedi: da je knez zaradi tega odpovedal se vodstvu, ker je uže star in potem še dostavljajo, da je bil nekoliko užaljen« ker niso prodrli vsi kandidatje, katere je priporočal on. Pravi vzrok temu odstopu je pač iskati drugod. Knezu je dalo povod za odstop pač leto? ker je videl, kako se odstranjajo stari voditelji« na njihovo mesto pa se postavljajo mladi kričači, kateri hotč povsod po „glasnejših strunah" oznanjati ekstremno nemštvo, kateri se hote na vsak način boriti z zmajem „zatiranega nemštva", katerega pa nikjer ni To je gotovo hud udarec za levičarje ter priča jasno in glasno o propadanji in nejedinosti levice. Štajersko namestništvo razpustilo je društvo „Deutscer Verein", ker je s svojim postopanjem prekoračil meje društvenih pravil. To društvo gojilo je večkrat protiavstrijsko mišljenje ter ga tudi nekateri njegovi vročekrvniki javno kazali. Pa D1 bilo Slovencem prijazno, umeje se samo ob sebi. Knez Karol Auersperg naznanil je uže nekaterim nemško-češkim poslancem, da se boče po polnem odpovedati političnemu delovanju. Kot njegov naslednik za j olitično vodstvo čeških libe" ralnih veleposestnikov imenujeta se grofa fhurn ali Salm Tuje dežele. Iz Rima se poroča, da je papež sklenil, Prl konzistoriji dn6 27. t. m. govoriti važen govor-Leon XIII. hoče baje pri tej priliki izraziti slovesno svojo resno voljo, da ne odstopi od dozda' njega svojega postopanja, da tako pokaže, da s° vse vesti o možnosti sporazumlja papeževega 1 italijansko vlado neresnične. Niti tvojega zdravja ni oživil vzduh na kmetih' raztalil si se kot svečica, ubožec! Istina je: izbica tvoja imela je okno na vrt* hruške, jablane, lipe sipale so ti na mizo, na ti*»t' nik in na knjige lehko svoje cvetje. Na sten« J visela modra, svilena blazinica za uro, kojo ti Je bila v trenotji slovesa grenke ločitve darovala pre” dobra, rahločutna Nemka, svetlolasa in modro^9 odgojiteljica. Jedenkrat te je obiskal star prijatelj iz Moskve ter ti prinesel ves navdušen tuje in svoje pesni. Obiskal sem Sorokouma ne dolgo pred njfi govo smrtjo. Ni mogel skoro uže hoditi. Silno ^ je veselil mojega prihoda, podal mi roko, govoril in zakašljal. Želel sem mu pokoja, .. umiri ter sem prisedel k ujemu ... V Avenirovem ležal je zvezek Kolcovih pesnij, skr prepisanih; z usmevom potrka nanj z rok0'j,.(ge]j je pesnik", spregovori težko in zadržavyJ( prične poluglasno deklamovati: „ Cernu so sokoliču Peroti pod vd zali ? Zakaj njemu vsa Pota prepovedali ?!l Iz Kahire se poroča, da so dne 15. in 16ega junija napnli vstaši z veliko silo predmestja Kasale. Posadka je odbila napad. Vstašev palo je v boji 3000 rndž- Posadka je zaplenila 1000 volov in ovac ter 700 pušk. Razne vesti. (Kako spoznati goljufno barvano vino.) Dobro sredstvo, spoznati goljufno barvano črno vino jo sledeče: Kane naj se nekaj kapljic vina, ko-jega barva se hoče skusiti, na kos bele krede; kreda vino popije in po barvi lise, ki ostane na kredi, se da določiti, ali jo yjno naravno ali pa umetno barvano, b) Z borovnicami barvano vino narodi na kredi liso, Jo modre barvo in nekoliko na vijolično barvo spremenljiva. 2.) Rudeča barva kermesovih jagod na kredi ne spremeni barve 3.) Slozovo (raalvino) barvilo naredi liso na kredi modro ali pa zeleno, večkrat obojno vkup. 4.) Fuhsin (anilin) v vinu ostane na kredi nespremenjen, 5.) Naravno črno vino pusti na kredi rujavo ali kpt Skrilje sivo barvo. Oe kedo nima ravno pri roki kos krede, posltiži se tudi lahko z kosom živega apna. Naravno vino naredi na apnu rujavo ali višnjevkasto sivo liso, ki kmalu rujava postane. Borovničina barva Je na apnu najprvo modra, potem pa postaja zelenkasta; slezova barva jo precej zelena in fuhsin pa na apnu barvo zgubi. — (Strah vgledališči.) Iz Napolja se poroča : V novem gledališči nastal je pred nekaterimi dnevi, Ho se je igrala nova igra, grozen strah. Goreča sveča pala je raz svetilnika na igralko, kateri se je takoj imela obleka Občinstvo zbežalo je boječo proti izhodom, Jgralci pa so se tudi razpršili. Nekov mlad mož pa je bil toliko pogumen, da je hitel na oder, in kmalu se mu je posrečilo, udušiti ogenj. Ko je občinstvo videlo, da ni več nevarnosti, jelo je burno ploskati pogumnemu možu. Igra se je brez ponesrečene igralko nadaljevala. Domače stvari. — N j. c. in kr. A p o s t. Veličanstvo je naj milosti veje blagovolilo podeliti Po zadnji toči v krškem okraji na Do-*e b j s k e in poškodovanim iz Najvišjega Zfis6bnega premoženja vsoto tri tisoč Soldi nar jev. — (Koroška deželua razstava) v Celovci otvorila se bode dnč 25. t. m. ob 11. uri dopoludne. 2 jutranjim vlakom pripelja se tja nj. c. kr. visokost prevzvišeni gospod nadvojvoda Karol Ljudovik, kateri bode prisoten pri otvorenji. — (Birma v prisilni delavnici) Danes je Premil gosp.knezoškof dr. Missija birmoval v tukajšnji Prisilni delavnici na Poljanskem nasipu 27 kaznjencev a'i korigendov. Birmanskim botrom je bil deželni gla-Var kranjski, gosp. grof Tli ur n. — (Os moraz redna dekliška šola) pri ^Minkah v Ljubljani imola je konec 1884/85 leta Dalje ga nisem pustil čitati: zdravnik mu je '* prepovedal govoriti. Vedel sem, s čim se mu Pokupim. Sorokoumov se ni nikoli, kakor pravimo, Pečal z \Sdami, toda radoveden je bil, zvedeti, arn so neki dospeli sedaj veliki učenjaki. Pripetilo se je, da vam je katerikrat ustavil tovariša ba voglu ter ga pričel izpraševat : on ga posluša, čudi, verjetne mu vsako besedo ter za njim vse ponavlja in ko je napel vse moči razgovarjal se in o ruski knjiiev!ostielj'h’ ° PuŠkillU’ 0 8ledaliSfi ognjenih govorov in ’r2^'nal 8e Je liaših g°8t>.i. sočutno imenuje dva, tri imena uJJ’ušein. krogu in un°rsih prijateljev ... »Spominaš se še na Dašo?« _______ oečno - „to ti je bila zlata duša; to je^ihTsrce! kako me je ljubilo! . . . Kaj neki sedaj počnč? Morebiti je ugasnila, poginila revica!« Nisem ga smel prerušiti v tem menenji in Veri —- in res, čemu naj bi sedaj zvedel, da Daša j*eda.) debeli, se redi, da se vodi s kupci, — z r^ti Kondakovimi, da se liči, šopiri in nastavlja? oda, pomišljal sem, videč njegova vpala lica, ali ga ne bilo moč odtodi spraviti? 805 učenk. Od teh je bilo odlikovanih 157, prvi red jih jo dobilo 466, drugi red pa 169 učenk; 13 jih ni bilo uvrščenih. Poučevale so po vseh razredih nune pod vodstvom predstojnice g. Antonije Murgel. — (Surovost.) Iz kameniškega okraja se nam poroča z dne 16. t. m , da so v vasi Klanec v noči od 12. na 13. t. m. zgodili se trije zločini, in sicer jeden uboj in dve hudi telesni poškodbi. Napadi vršili so se kmalu jeden za drugim. Nekatere zločince imajo baje uže v pesteh. Kakor se trdi, bil je tudi ondotni župan pajdaš te lepe druščine. — (Tržaški » Sokol«) priredi dna 26. julija na vrtu „Slovanske Čitalnice« (Monte verde) koncert s sodelovanjem pevsk. zbora slav. delavskega podpornega društva in civilne godbe. Vspored : 1) Jenko D.: »Naprej«, koračnica godba. 2.) Bendel I.: »Svoji k svojim«, zbor. 3.) Sarti: »Originalna slavnost«, ouvertura, godba. 4.) Lisinski I.: „Tam gdjo stoji«, zbor. 5.) Sokol : »Telovadba« na drogu. 6.) Kocijančič Josip: »Venec narodnih pesnij«, zbor. 7.) Zajc: Konec (finale) iz opere »Nikola Šubič«, godba 8 ) Vilhar F S.: »Na Velebitu«, zbor. 9.) Horny: »Glasovi ljubezni«, valček, godba. 10.) Eieder: »Slovanske melodije«, potpourri, godba Po koncertu bode ples v dvorani. Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za gg. člane 30 kr., za nečlane 50 kr, Ker jo čisti dobiček namenjen za napravo še potrebnega telovadnega orodja, se radodarnosti ne stavijo meje. P.s. Gospodje člani se prosijo, da pridejo v društveni obleki. — Ako bode vreme neugodno, se koncert preloži na 15. avgusta. — (Ired entarj i,) poroča tržaška »Edinost«, so uže precej po volitvi Nabergoja besni postali, o pasjih dnevih pa se jo bati, da stečejo. Pet mladih Iredentarjev je v ponedeljek od same jeze zaradi nedelje po ulicah na zid lepilo neke rndeče plakate, menda v Vidmu izdelane; obsežek plakatov je obrnen proti vladnim organom, ali še posebno proti Slovencem, katerim žuga in preti do krvi. K sreči je zapazila policija te iredentarske agente in enega od njih ujela. Najbrže ta ovadi tudi druge in pride se na sled gnjezdu. Dne 22. t. m. zjutraj pa smo našli na vratih naše tiskarne velik plakat, na katerem je bilo debelo zapisano : ,,Morte alla Redazione del Soldo, morte agli schiavi11. Vsak dan žuganja; to kaže, da jih rana skli, katero smo jim v prvi vrsti mi vsekali. — (Novi knjigi.) »Kranjska mesta«, po raznih virih sestavil P. Florentin Hrovat. Z nekaterimi podobami, tiskal in založil J. Krajec, Novo Mesto 1885, — je knjižica, v kateri g. pisatelj na 136 straneh popisuje kranjska mesta: Ljubljano, Kamenik, Kranj, Loko, Radovljico, Idrijo, Lož, Višnjo Goro, Novo Mesto, Kostanjevico, Krško, Metliko, Črnomelj in Kočevje. Knjiga je sicer ponatis iz »Vrteča«, vender bo vsakemu dobro došla Podobo nahajemo v njej od mest: Kamenik, Novo Mesto, Kostanjevica, Krško in Metlika. — Druga knjižica ima naslov: »Mladini«. Spisal Mi-ljenko D o voj An. Novo Mesto 1885, Tiskal in založil J. Krajec. Ta knjižica obsega na 90 straneh: »Materino oko«, »Mato«, »Hromi Jurij«, »Petričev Blažek«, »Nikdar, brate, Bog plati« — odgovori — »saj je vse jedno, kje umrem. Saj do zime ne bodem živel . . . Čemu torej ljudi zastonj nadlegovati? Navadil sem se na tukajšnjo hišo. Istina je, da je tukajšnja gospdda . ..« »Piši saj sorodnikom«, padem mu v besedo, »čemu neki pisati sorodnikom? Za pomoč — oni mi ne pomorejo; — če umrem — saj bodo zvedeli. In zakaj še o tem govoriti? . . . Pripoveduj mi rajši, kaj si videl na tujem.« Jel sem mu pripovedovati. On me je poslušal z napeto pozornostjo. Proti večeru se odpeljem, in v desetih dneh prejel sem naslednje pismo od gospoda Krupjanika: »Čast imam, Vam s tem, milostivi gospod, oznaniti, da je Vaš prijatelj, v hiši moji živeči študent gospod Avenir Sorokoumov, pred štirimi dnevi o drugi uri po polunoči umrl in bil danes Po mojej uredbi pokopan na pokopališči moje farne cerkve. Prosil me je, da naj Vam pošljem k«jige in zvežčiče lil priložene. Denarja se je pri njem dobilo 221/, rublja, koji z ostalimi druzimi rečmi pripadajo in se bodo izročili njegovim sorodnikom. Prijatelj Vaš je umrl pri popolni za- »Stanko«, »Na sveti večer«, »Sestri« in »Božidar«. Prve dve ste pesmici, ostale pa povestico. O obeh knjigah spregovorili bodemo o priliki obširneje. Iz seje mestnega odbora ljubljanskega. V Ljubljani, 21. julija. Danes zvečer ob 6. uri imel je mestni odbor rodno javno sejo. Predsedoval je župan Grasselli, navzoč-nih bilo je 17 mestnih odbornikov. Overovateljema zapisnika bila sta imenovana mestna odbornika Ničman in prof Toma Zupan. Župan Grasselli naznani, da je mestni blagajnik gosp Hengthaler zaradi bolehnosti nastopil dopust ter da se mu je nastavil namestnik. Prvi mestni komisar gosp. J.Tomc poroča, daje treba dopolnilno volitev jednega zastopnika mestnega odbora v upravni komisijon za lokalno realkino zaklado. Izvoljen je bil per acdamationem mest. odb. Velko vrh. Vrši se volitev treh članov mestnega zastopa v stalni mestni zdravstveni svet; izvoljeni so mestni odborniki dr. vitez Bleiweis Trsteniški, dr. Papež in Potočnik, potem gospoda Roger in Spinder. Mest. odb. dr. Dolenc poroča v imenu šolskega odseka o rešitvi priziva ljubljanske mestne občine na ministerstvo zoper c. kr. deželnega šolskega svčta kranjskega naredbo z dnč 12. julija 1884, št. 1324 (poučni jezik mestnih ljudskih šol). Poročevalec predlaga, naj so odbiti odlok vzame v znanje. Župan Grasselli omenja, da se bode s prihodnjim šolskim letom odprl prvi razred nemške deške in dekliške ljudske šole v Ljubljani. Ukrenile so se za to uže potrebne priprave. C. kr. mestni šolski svčt pa jednoglasno želi, naj bi te dve nemški ljudski šoli, dokler ne postaneta obe samosvojni, dokler se ne odpre tretji razred, ostali pod vodstvom prve mestne deške in dekliške ljudske šole. To bi bilo mestni občini, oziroma normalnemu šolskemu zakladu v korist, ker bi se stanarina za šolsko vodstvo prihranila. Poročilo šolskega odseka in pojasnilo županovi vzameta se v znanje. Mest. odb. Valentinčič poroča v imenu šolskega odseka o dopisu kranjske hranilnice v Ljubljani gledč neke zamene učnih sob c. kr. velike realke. Nemški »schulverein« hoče v Ljubljani ustanoviti četverorazredno nemško deško šolo. Kranjska hranilnica je namreč pri občnem zboru dnč 2. junija t. 1. sklonila, nemškemu »schulvoroinu«, čo bi se v tej novoustanovljeni šoli tudi slovenščina kot predmet poučevala, dajati dve leti znatno podporo, oskrbeti po- trebne šolske sobe ter dati učila. Ta sklep potrebuje sicer se potrdila ces. kr. deželne vlade, vender je vodstvo ces. kr. višje realke mnenja, naj se pri delni spremembi pogodbe s kranjsko hranilnico v Ljubljani z leta 1874 zahtevani pritlični dve sobi v realčnem poslopji odstopijo za nemško ljudsko šolo nemškega »schulvereina« proti ponujeni oddaji dveh jednakih sob v prvem nadstropji. Poročevalec Valentinčič pred- vesti, in more se reči, da s polno brezčutnostjo, ne izražaje nobedne žalosti, niti v trenotji, ko smo se s celo rodbino poslovili od njega. Moja soproga, Kleopatra Aleksandrovua, se Vam priporoča. Smrt prijatelja Vašega ni mogla ostati brez učinka na njene živce. Kar se mene tiče, sem, hvala Bogu, zdrav, in imam čast se podpisati Vašim pokornim slugo G. Krupjanikov « In še mnogo drugih vzgledov mi prihaja na misel — toda vsega pripovedovati mi ni moč. Konečno naj povem le še jeden slučaj. Stara posestnica umirala je v moji prisotnosti. Duhovnik pričel je nad njo čitati molitev za umirajoče, toda naglo je zapazil, da bolnica res umira ter jej hitro poda križ. Posestnica nezadovoljno spregovori. »Zakaj hitiš, batjuška?« — pravi s pojemajočim glasom — »saj boš dobil . . .“ Vleže se, z roko pa seže pod vzglavje — ter izdihne za vselej. Pod vzglavjem ležal je rubelj: plačati je hotela duhovnika za molitev umirajočih. DA, prečudno umirajo Rusi! laga torej v imenu šolskega odseka, naj se ta ponudba kranjske hranilnice sprejme. Gledč vprašanja o potrebi te šole, katero hoče ustanoviti nemški „schulvereina in katero hoče podpirati kranjska hranilnica, predlaga šolski odsek po svojem poročevalci Valentinčiči naslednjo resolucijo: „Mestni ljubljanski zastop protestuje proti ustanovitvi nemške deške ljudske šole v Ljubljani po nemškem „schulvereinu“, katera šola naj bi se zdrževala iz rezervnega zaklada kranjske hranilnice, iu naroča mestnemu magistratu, naj ta protest mestnega odbora predloži c. kr. deželni vladi s prošnjo, naj no dovoli po polnem nepotrebne iu narodni čut žaleče nemške deške ljudske šole, katero namerava ustanoviti nemški „schul-vereiu.“ Mest. odb. dr. Dolenc meni, naj se ne bi sprejel predlog glede menjave gori omenjenih sob. Mest. odb. Ravnihar predlaga, naj se kranjski hranilnici naznani, da vsled pri današnji seji mestnega odbora sklenjene resolucije tudi ni govora o menjavi šolskih sob. Poročevalec šolskega odseka, mestn. odb. Valentinčič, omenja, da je za c. kr. realko bolj primerno, če se izvrši omenjena zmena šolskih sob. Mestni župan Grasselli poudarja, da mestnemu zaatopn ne more biti vse jedno, kje ima realka svoje šolske sobe, marveč ozirati se mora na želje vodstva c. kr realke in je podpirati. Saj vender ni vse jedno, če bi se dečki nemške, po „schulvereinu“ ustanovljene šole mešali med realce, istotako ne, če bi učitelji ,,schulvereinove“ šole sprehajali se po istem hodniku, kjer profesorji realke. Gosp. župan torej m§ni, naj se sprejme predlog gledč zmene sob. Mest. odb. Go go la stavi dodatni predlog, naj se zmena zvrši na stroške kranjske hranilnice Pri glasovanji se sprejme predlog gledč zmene sob z dodatnim Gogolovim predlogom vred ter tudi po šolskem odseku predlagana resolucija. (Konec prihodnjič.) Telegrami „Ljubljanskemu Listu/' London, 23. julija. „Morning Post“ poroča, da je Rusija stavila zopet nove predloge, naj se sklene sporazum gledš afganske meje; odločitev o soteski pri Zulfikarji naj se za zdaj še odloži, a pod pogojem, da Afganci ne zasedejo tega kraja. Če bi Afganci zaseli ta kraj, škodovalo bi to miru. — »Standard" poroča iz Teherana: Kakor se čuje, pride ruska mejna komisija pod Lesarjem koncem meseca avgusta na afgansko mejo Frankobrod na M., 22. julija. Pri pogrebu socijaldemokrata Hillerja hotel je njegov pristaš Leyendecker govoriti. Policijski komisar pa mu je prepovedal ter zaukazal mnogobrojnim pogrebcem, naj se razidejo. Ukaz se je trikrat ponovil, a ni se mu ugodilo. Na to so policaji z golim orožjem razpodili množico; pri tem bilo je ranjenih 50 oseb Pariz, 22 julija. „Agence Havas® poroča: General Courcy vrnil se je v Huč ter zauka?al strogo straženje provincije Thanhoa, kjer je več anamitskih tolp. London, 22. julija. G6renja zbornica sprejela je pri tretjem čitanji zakon o ustanovitvi mi-ni3terstva za Škotsko. Telegrafično borzno poročilo z dnž 23. julija gld. Jednotni drž. dolg v bankovcih............................... 82 76 » » » • srebru.............................. 83 50 Zlata renta..................................................109 10 6°/o avstr, renta............................................ 99-50 Delnice ndrodne banke . ................................... 870 — Kreditne delnice............................................ 284 60 London 10 lir sterling. . . ........................ 124 90 20 frankovee................................................. 9 895 Cekini c. kr.................................................. 6/89 100 drž. mark................................................ 61 • 35 Tirjoi. Dnč 20. ju lija. Pri Maliči: Havlifcok, Bernauer in Tschelnitz, potovalri. ■/. Dunaja. pl. Hirscli, c kr. polkovnik, iz Zagroba. — Gjoorgjevič, trgovec, iz Mitroviče. — Jaschi, stavb podjetnik, g soprogo, iz Polja — Dr Srebre, odvetnik, a soprogo, iz Brežic Pri Slonu: Wnster, trgovec, iz PorenskePrusije.— Vodnici- in Pisclier, potovaica; Dereani, predstojnik želez, postaje; Schuh, nadzornik avstr. „Phonix“-a, in dr. Bauer, z Dunaja. — Schindler, c. kr. finančni sv&tnik, z rodbino, iz Linča. — Biichler S. in Biichler V , krošnjarja, iz G6s-singa. — Moschondi, trgovec, in Beiser, zasebnica, z rodbino, iz Trsta. — Lovandovakv, izrael nadkurator, iz Zagreba. — Cenoni iz Gorice. Pri Tavčarji: Trecha, c. kr. poštni oficijal, a soprogo, Legat, c. kr. profesor, in Warto, kaplan, iz Trsta - Si-munič, kr. carinar, iz Baga. Pri Južnem kolodvoru: Saucezig, dijak, z Dunaja Dovgan, želez, uradnik, in Tomsich iz Trsta TTiur-li so: Dnč 22. julija. Marija Auer, črevljarjeva soproga, 59 1., Mestni trg št 17, srčna hiba Tržne cene. V Ljubljani, 22. julija. Hektoliter banaSke pšenice velja 7 gld. 52 kr, domače 6 gld. 58 kr.; rež 4 gld. 87 kr.; ječmen 4 gld. 23 kr.; oves 3 gld. 9 kr.; ajda 4 gld. 87 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; lur-šica 5 gld. 50 kr.; 100 kilogramov krompirja 3 gld. —kr.; leča hektol. po 8 gld. —■ kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 82 kr., špeh po 54 kr., prekajen pa 66 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjsko 66 kr., drobniško po 38 kr, — Piške po 30 kr., golob 17 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 69 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 50 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld. Meteorologično poročilo. ČB8 opazovanja "Stanj o barometru v rum TrZ?r I Vetrov. Mo- j Nebo krina v mm ! | 7. zjutraj 742 45 18 2 svzh. m.1 obl. .5, 2. pop. 742 22' 22 4 ! svzh. sr. j s. js. j 00 0 j oi | 9. zvečer \ 741 51 181 : svzh. sl. i v. obl. Poddružnica c. ki*, priv. avstr, kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Trstu. Novci na obrestovanje v bankovcih za 4 dni odpovedbe , . . 3'/t od sto » 8 » » ... 3‘/j » » > 30 » » ... 3s/4 > > v Napoleondorih 30dnevna odpoved .... 3 od sto 3mesečna > .... 3 */* » » 6 * » .... 3Va » s Oddelek za giro v bankovcih 2‘/2 proc. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorih brez obrestij. Nakazila na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Beko, dalje v Zagreb, A rad, Gradec. Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov. Kupovanje in prodaja deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov po ‘/»proc. provizije. Posojila na poroštvena pooblastila (vvarrants), pogoji po dogovoru ; proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/sproc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte). 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora. (69) 36—12 "V Trstu dnč 1. oktobra 1883. m neprekosljivo največja zaloga rake lile, velikosti in kakovosti prodajejo se po 25 kr. in viže pri (47) 11 J. C. llamaimii. Marijinceljske kapljice za želodec Izborno učinkujoče sredstvo pri vseh želodečnih boleznih prave prodajeti v Ljub-ljani le lekarni gosp, G. Piccoli-ja na Dunajski cesti in Josip Svobode na Prešir-novem trgu; v Kranji: lekarničar K. Šavnik; v Kameniku: lekarničar J. M o č n i k; v Ajdovščini : lekarničar Mih. Guglielmo; v Novem Mestu: lekar- ničarja: Dom. BizzoU in Jos. Bergman n; v Gorici: lekarničar Anton Lebdn; v Sežani: lekarničar F. Ričel; v Radovljici: lekarničar A. Roblek; v Crnomlji: lekarničar Ivai Blažek; vCelJi: lekrnč. J. K upferschmied; v Škofji Loki: lekarničar C. F a b i a n i. Jedna steklenica z rabilnim navodoni velja 35 kr. Razpošiljavno osredje: (73) 52-11 Lekarna «pri angelju varuhu*, C. Brady, Kro-meriž (Kremsier). Pri Ig. v. Kleinmayr& Fed. Bambergu ■v 3Lo-u/blja,-n.i se dobivajo vedno vse knjige družbe sv. Mohora in tudi sledeče knjige : Abeoednik za slovenske ljudske šole. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 20 kr. Abeoednik slovensko-nemškl. Sestavila A. Razinger in A. Žumer. 25 kr. Brezovnik, žaljivi Slovenec, 60 kr., vezano 70 kr. Celestina J., Aritmetika za nižje gimnazije, I. del; vezana 1 gld. 30 kr.; TI. del, vezana 1 gld. 10 kr. Celestina J., Geometrija za nižje gimnazije. I. del, vezana 70 kr.; II. del, vezana 80 kr. Cimperman, Pesni, 60 kr. Dimitz A., Habsburžani v deželi kranjskej 1282 do 1882. Slavnosten spis, na svetlo dal kranjski deželni odbor. 4 gld. Filipovič, Kraljevič Marko u narodnih pjesmah. Gregorčič, poezije, drugi pomn. natis, 1 gld- f? kr' elegantno vezano z zlatim obrezkom 2 gld. Janežič A., Slovensko-nemški slovar. 2 gld. cm * . vezan 2 gld. 70 kr. Jenko Ivan, Pesmi, 1 gld. Jesenko Janez, Avstrijsko -ogerska monarhija. --Domovinoznansfvo za četrti razred srednjih Sol. 45 kr. Jurčič Josip, Zbrani spisi, I. zvezek 1 gld., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 70 kr., IV. zvezek 70 kr.; v krasnih platnicah vezan vsak zvezek 50 kr. več. Kačič - Mlošič, Razgovor ugodni naroda slovinsk 1 gld. 20 kr. Kermavner V., Vadbe v skladnji latinski, vezane 1 gld. Klaič, Lehrgang der kroatischen Sprache, L, II. Theu sarnml Schliissel. 1 gld. 52 kr. — Kroatischer Dolmetscher, 60 kr. Knjižnica slovenskej mladini: I. zvezek: Tomšič Ivan, Dtagoljubci, 30 kr. II. » > » Peter rokodelčič, 36 kr. III. » Cigler Janez, Sreča v nesreči, 35 kr. Kobler A., Zgodovina Sorske in Preške fare, 30 kr. Kosec, KrSčansko-katoliško nravoslovje, 1 gld. 20 kr. Lavtar L., Občna aritmetika za učiteljišča. Cena vezanej knjigi 1 gld. 20 kr. Lesar A., Liturgika ali sveti obredi pri vnanji službi božji. Vezana 1 gld. 20 kr. Majar H-, Odkritje Amerike, trdo vezano 1 gld. 60 kr. Padar, Zakon in žena, 40 kr. Postave In ukazi za kranjsko ljudsko šolstvo-1 gld. 50 kr. Praprotnik, Mali Šolski besednjak. 4. natis. Veza*1 85 kr. Razlag J. B., dr., Pesmarica, 60 kr., vez. 80 kr. Rožek J. A., Latinsko-slovenski slovnik. Vezan 2 gl®1 70 kr. Senekovič A., Fizika za nižje razrede srednjih 5oL vezana 2 gld. simid Krištof, Spisi. 3 zvezki po 40 kr. Vošnjak I., dr., Poročilo o kmetijski enkčti do 17. in 18. aprila 1884 v Ljubljani, 50 kr. Vraz Stanko, Izabrane pjesme, 1 gld. 80 kr., eW' v platno vezane s zlatim obrezkom 3 gld. J Zapisnik hiš deželnega glavnega mesta lj1* ljanskega. Vezan 65 kr. Zlatorog. Pravljica za mladino. 20 kr. Žnidaršič J., Nauk o desetnih (decimalnih) ra*10,'1! --------------• ' 6o * kih pri računih z novo mero in vago. V naSi zalogi smo tudi na svetlo dali slovefl knjige s podobami za mladino, in sicer: velike) | Pepelko, Snegulčioo, Trnjevo rožioo po 50 kr. Pravljice o: ^a6ku 1 Pepelkl. Budeči kapici iu Obutod* (8° velike) po 25 kr „ i ° deželi lenuhov, Snegulčioi, Penkove 15 ki. Ortirovorni urednik J. Naglič Tiskati in zalapntn lg. v Fleintni»yr & K«d Ramborg v LjabljM“*