Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana v gotovini. ŠICV. 107. v Liomianl v peieK m 13. moja 192L _ItlD .SLOVENEC« velja HK Kf JQttXm W IS Sj^H W ^HH ^HH S^nlT^ta (53 mm po na vse strani Jogo- HH^V^B ^^^^^^B ^^^^^^ ^ široka ln mm visoka ali nje slavile la t LJnbl|tnl: Wggf — ^B BM BB flH |B BHM ^B ^B prostor) ca oelo leto napre). K 2<0-— TfflMk M |fl BH IS ■■ HM^^A Am ^H n enkrat ... po K 8'-* sa pol leta .... ^Iggife ■■ |B ■■ ^B —i |H poslana Si ^^ ■ . ■ ■ II S l^l ■ ■ Za taosemstvo celoletno K ■ V ■ H H H ■ V ■ ■ Najmanjši oglas 59/9mai ... Wm « A ^B B VBBV ^B ^B * A dan IzvzemSL = Sobotna Izdaja: S Uk MHK BB. ^^B BW IMl ■■ BB ponedeljka ln trava po praz- Za oelo leto.....K jftfedf&Jv InHR bHV jnBfll ^B BB BMBI tMHIIP nika »>» zjutraj. sa Inozemstvo ... IC. VlJr ^jjjfjF^ PMBBBP Vi M ^pr Uredništvo je v Kopitarjevi nllol Stev. B/EDL Roioptsl se ae vračajo; netranklrana pisma se ae sprejemajo. Oredn. telet. štv. 50, uprara. itv. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je t Kopitarjevi ul.8. — Račun poštne hran. ljubljanske it. 850 sa naročnino ln št. 349 za oglase, avstr. ln ieške 24.797, ogr. 26.511, bosn.-hero. 7563. Državni monopol u šolstvu. Stremljenje za podržavljenjem vsega šolstva in izločitvijo privatnega šolstva ne temelji na prepričanju, da je to za razvoj in povzdigo šolstva morda potrebno ali vsaj koristno, marveč je zgolj produkt kul-turnobojnega razpoloženja. Vsi tisti, ki smo jih kdaj videli v borbi za svobodno, brezversko šolo in ki so skušali doseči dovoljenje za privatne svobodne šole, postanejo čez noč najgorečnejši protivniki privatnega šolstva in zagovorniki državnega monopola v šolstvu, kadar gre za to, da se zatrejo privatne šole, v katerih je verska vzgoja temeljno vzgojno načelo. Da jih pri tem ne vodi morda skrb za kako zboljšanje šolstva, dokazuje najbolje dejstvo, da navadno taki ljudje pošiljajo svoje lastne otroke v ravno take šole, ki jih v javnosti najljuteje napadajo; zagotoviti hočejo pač svojim otrokom dobro vzgojo, ker jim to narekuje naravna ljubezen do svojih otrok, ne privoščijo pa take vzgoje drugim otrokom in to zgolj iz sovraštva do krščanstva. Tudi načrt našega svobodomiselnega učiteljstva za poaržavljenje vsega šolstva je rodilo kulturnobojno razpoloženje duševnih očetov tega načrta Nihče ne more resno trditi, da bi bile n. pr. razne privatne šole v Sloveniji slabše kakor so javne šole, da, splošno znano je celo, da dosezajo celo boljše učne in vzgojne uspehe. Po načrtu, ki ga izdeluje V Belgradu od ministra prosvete imenovana komisija, pa naj se ne zatro le te privatne ljudske šole, četudi popolnoma odgovarjajo zahtevam državnega nadzorstva, ampak tudi občine naj izgube svoj dosedanji, itak mali vpliv na šolstvo in v to svrho naj se šolstvo podržavi, od države monopolizira. Tako dobi država, oziroma centralna vlada, vse šolstvo popolnoma v svojo izključno oblast; šolstvo se pobirokrati, šablonizira in to gotovo ne na korist splošnosti. Šolstvo se mnogo bolje in bolj naravno razvija, ako imajo nanj vpliv različni ljudski činitelji, kakor pa če ga šablonizirajo birokrati. Ako pa hoče država pokazati ljudstvu vzorno šolstvo, zakaj potem ne bi pustila koristnih privatnih konkurenčnih šol? Baš ta »vzor-nost« državnih šol je sumljive vrednosti. Ako bi državne šole postale vzorne, bi se jih ljudstvo samoposebi oklenilo in obrnilo hrbet zasebnim, ki bi same po sebi useh-nile in ne bi bilo treba jih — prepovedovati. Tu se vidi, da vodijo svobodomiselno učiteljstvo in ministra Pribičeviča povsem drugi nameni, samo strokovni razlogi ne. Izgovor, ki bi ga utegnil imeti gospod minister prosvete, da je v interesu države same, da ima vse šolstvo v popolnoma svoji oblasti, je jalov. Prvič ima država pravico do nadzorstva in jo tudi izvaja, da se šolski pouk ne vrši s protidržavnimi tendencami, marveč v državnovzgojnem smislu. Sicer pa diši ta izgovor po reakcionarnem policajdemokratstvu na šolskem polju. Država ni Bog in ni sama sebi namenjena, ampak narodu. Zato tudi pravice države niso neomejene. Država ima pač pravico in dolžnost nastopati proti šolam, ki bi širile očito škodljive zmote ali bi bile ognjišče nemorale ali bi na katerikoli drug način ogrožale človeško družbo. Kajpak da ne bi smela oblast nastopati proti kaki šoli zgolj pod pretvezo, da je vpliv dotične šole škodljiv za družbo I Priznavamo tudi, da ima država pravico graditi svoje šole in jih voditi, kjer privatno šolstvo ni zadostno razvito in v kolikor dovoljujejo to državi njeni dohodki. Toda tudi te od države ustanovljene ljudske šole bi morala država prepustiti občinskemu vodstvu in si sama pridržati le nadzorstvo nad njimi. To zahteva vzgojevalni namen šole, ki zahteva, da se šola in dom ne ločita popolnoma kot dva popolnoma si tuja organizma. Izkušnja uči, da izgubi družina vpliv na šolo, ako se ta podržavi, še več, državna šola pride kaj lahko direktno navskriž z družino. Ni pa nobenega dvoma, da ima drž. oblast pravico do nadzorstva, kako se uporabljajo njene šolske podpore. Več pravic pa država nima v šolstvu in državno monopoliziranje šolstva je kruto poseganje v pravice starišev do vzgoje svojih otrok. Prvo in naravno pravico, odločevati o vzgoji svojih otrok imajo stariši. To njihovo pravico jim je Bog naložil kot vzgojno dolžnost, g. Pribičevič! Če se šola podržavi, izloči vsako privatno šolstvo, odvzame starišem vsak vpliv na šolsko vzgojo, in če je vrhtega obisk šolskega pouka obvezen, potem so stariši po državi primo-rani pošiljati svoje otroke v državne šole tudi tedaj, ako vzgoja v teh šolah ne odgovarja vzgoji, ki jo želijo dati stariši svojim otrokom, tudi tedaj, ako bi vzgoja v državnih šolah kruto nasprotovala verskemu naziranju starišev. In kdor pozna kulturnobojne tendence, ki jih zasledujejo minister Pribičevič in njegovi slaboznan-stveni svetovalci z državnim monopolizi-ranjem šolstva, bo vedel, da bi bilo šolstvo po njihovi metodi pravo tiranstvo, duševno usužnjenje, kruto nasilstvo proti svobodi vesti. Prosvetljeni duhovi, četudi niso kršč. svetovnega naziranja, so nasprotniki vsakega dušenja svobode vesti. Tako je n. pr. v nemškem narodnem zboru 11 marca OKRAJ KAMNIK. Podhruška. Samo lista SLS 16 odbornikov. Zalog. Samo lista SLS 10 odbornikov. Stranje. Samo lista SLS 10 odbornikov. Hruševka. SLS 5 odb., SKS 5 odb. (med temi 1 pristaš SLS). Torej je v tej občini 6 odbornikov SLS. Zlato polje. Samo lista SLS 16 odbornikov. Raiolče. Samo lista SLS 10 odbor. OKRAJ KRANJ. Naklo. Volivcev 368, oddanih glasov 232, SLS 186 (13 odb.), Gospodarska skupina (tudi SLS) 46 (3 odb.). Stara Loka. Volilo 488, SLS 280 (14 odb.), SKS 150 (7 odb.), NSS in komunisti 58 (3 odb.). Jezersko. Samo lista SLS 16 odbornikov, med njimi 2 nasprotnika. OKRAJ LITIJA. Litija, 12. maja. Pri današnji volitvi župana je bil izvoljen g. Hinko Lebinger z 9 proti 7 glasovom. Vsi svetovalci pripadajo SLS. * * * 15. t. m. sc vrše v Italiji volitve za parlament. V prejšnji zbornici je bila porazdelba strank sledeča: desničarski liberalci 23, »partito popolare« 99, demokratični liberalci 91, radikalci 57, »rinovatori« 33, so-cialisti-reformisti 21, republikanci 9, socialisti 136, komunisti 17, razni 15. 7 poslancev se sploh ni izvolilo. Mesto 508 poslancev bo nova zbornica štela 535, ker se je za Julijsko Benečijo in Trident, ki topot vprvič volita, določilo 27 poslaniških mest. Volivni boj je izvanredno hud. Vele-kapital, ki sc je zbal rastoče moči socializ- 1919 povodom šolske debate o pravici starišev nastopil z vso odločnostjo tudi govornik nemške demokratske stranke Weiss proti dušenju svobode vesti ter izvajal s svojega stališča: »Nasilje nad vestjo vrši ne samo tisti, ki sili otroka proti volji, udeleževati se verskega pouka, ampak tudi ta ki odpravlja veronauk iz šole in onemogoča tisoč in tisoč starišem, ki radi pomanjkanja sredstev ne morejo pošiljati svojih otrok v privatne šole, versko vzgojevati otroke v dopolnilo domače vzgoje. Menim: Država nikdar ne bi si mogla prisvajati oblasti, da bi prepovedala starišem jemati otroke iz brezverskih šol in jih pošiljati v privatne šole.« Ministru PribiČevicu in njegovim re-akcionarim šolnikom pa ravno nedostaje te prosvetljenosti. Zato pa hočejo nasilno, po policajdemokratski metodi odpraviti privatne šole, da bi vsilili mladini tako vzgojo, kakor jo podajajo v Vojvodini ob odločnem protestu naroda šole Pribičevi-i čevega sistema. Doli z reakcijo! .Turjevica. Volilo 87, SLS 47 (9), Gospodarska stranka 40 (7 odb., med njimi 3 SLS). OKRAJ CELJE. Trbovlje. Volivcev 3210, oddanih glasov 2462, SLS 212, JSDS 345, Komunisti 1572, Strokovna skupina privatnih nameščencev 157, Slovenska napredna gospodarska stranka 176. Trbovlje. SLS 3 odbornike, JSDS 5 odbornikov, DKRS 23 odbornikov, strokovna skupina privatnih nameščencev 2 odbornika, Slovenska napredna gospodarska stranka 3 odbornike. Laško. Volilo 147, SLS 36 (4), JDS 111 (12 odb.). Jurklošter. Samo lista SLS 24 odbornikov. Marija Gradec, Samo lista SLS 24 odbornikov. SV. Rupert (Celje). Oddanih glasov 193, od teh sta dobili SLS 156 glasov (13) in SKS 37 glasov (3). Loka pri Zidanem mostu. SLS 162 glasov (9 odbornikov), SKS 56 glasov (3 odbornike), delavska kmetska republikanska stranka 148 glasov (8 odbornikov), kmetska delavska zveza, NSS in JDS na skupno listo 62 glasov (4 odbornike). ma, kateri si je od 8500 občinskih uprav priboril 2500 in od 69 provinc 25, je najel fašiste, jih oborožil in zdaj z njimi strahuje vso Italijo. Socialisti so si pa sami zelo škodovali z lansko prezgodnjo zasedbo tovarn in poizkusom splošne socializacije podjetij in veleposestev, za kar laški pro-letariat še ni dozorel. Velik udarec za socialistično gibanje je bil tudi kongres v Livornu, kjer sc je stranka razklala v desničarje, skrajne komuniste in nekake tmerne komuniste. Velekapital računa zdaj sigurno z veliko zmago fašizma, kateremu se je posrečilo liberalne, demokratične »rinovatorske« in radikalne sku- pine združiti v en nacionalistični blok. Fašisti ubijajo, požigajo in izvršujejo tak teror, da bodo socialisti brez vsakega dvoma izgubili mnogo mandatov, naravnost decimirani pa ne bodo, ker sc industrijsko delavstvo ne bo dalo popolnoma' ustrahovati. Kar se tiče ljudske stranke, ki je bila v prejšnji zbornici druga najmočnejša stranka, se splošno sodi, da bo tudi ona pri volitvah oslabljena, ker se ima boriti tako proti fašizmu kakor proti socialistom; vrhtega vladajo v stranki neka nesporaz-umljenja. Sicer pa trezni politični krogi ne računajo s tem, da bi novoizvoljena zbornica imela dolgo življenje. Fašisti so vstva-rili tako napeto atmosfero, da od zbornice ni pričakovati uspešnega dela. Pdvetnillte razmere u mil državi. Ni ga tako tesno s političnimi razmerami kakšne države zvezanega stanu, kot jc ravno odvetniški. O tem priča zgodovi-. na. Neki pisec pravi, da ni varnejšega barometra politične izobrazbe, kot je mera spoštovanja, ki ga uživa odvetniši stan; čim nesvobodnejši pa je državljan, ttem manj uživa svobode in spoštovanja tudi odvetnik dotične države. K pravicam odvetnika kakšne države spada tudi to, da se lahko naseli v državi, kjer sam hoče. Pri nas »za sedaj« to še ni mogoče. Do kedaj pa bo trajal ta »za sedaj«? Za »izenačenje« zakonov so sposobni samo nekateri in sicer morda ravno takšni, ki nimajo pravne prakse v drugih deželah države. Ali bi nc bila najenostavnejša pot do »izenačenja« zakonov, da se odvetniškemu stanu odpre pot po celi državi, odvetnikom, ki najbolj poznajo praktične potrebe ljudstva, med katerim m aa katero žive? Odkrito rečeno: Slovencem je treba odpreti pot na jug, ker jim je za- ?rt na sever in ker smo izgubili Gorico, rst, sploh Primorje in Koroško. Docim ie dobil vsak državni uradnik iz odtrganega nam ozemlja takoj pri nas mesto in streho, ne moremo tega trditi o odvetniškem stanu; nasproti njemu, imajo n. pr. tudi sme-redajni stanovanjski činitelji« tesnejše srce. — Da pa spoznamo, da je jiig tudi, kar se tiče pravne kulture, še dokaj nerazoran naj omenim, da so v Bosni in Hercegovini sodni okraji s 40.000—50.000 prebivalcev brez odvetnika, ali pa z enim, dvema. V Prizrenu pa, ki šteje kot mesto sam 35 tisoč prebivalcev, je bil do nedavna samo en odvetnik, čeprav je tam prvostepeni sud. Morda bi lahko rekli, da bi bilo v teh krajih marsikaj drugače, ako bi se tu povzdignila ravno pravna kultura. Centralni crgani streme za tem, da ves državni aparat čim bolj osredotočijo. Toda človek dobi vtis, da so gotovi krogi, v nekaterih czirih le prccej separatistični. Kolikor se moremo spominjati, nas deželna samouprava v bivši Avstriji ni prav nič ovirala, da nc bi. si smeli izbrati svoj sedež po svoji volji. Sedaj pa deželne samouprave sploh ne priznavajo več, a vendar si bolj navezan na svojo deželo kot kdaj prej. Niti ob sedežu centralnih državnih uradov, niti nc ob sedežu vrhovnega sodišča za Slovensko ti za odvetniško pisarno niso vrata odprta., vsaj nc na tak način, kot si to v svoji naivnosti predstavljaš. Ali je bolje za okraj s 50.000 prebivalci, da nima odvetnika, kakor pa če bi imel takšnega, ki pozna vsaj zakone, kateri so slu,žiii za vzor tamošnji zakonodaji? Tu je treba reforme; toda menim, da odpomoči ne smemo iskati v »praktičnih« izpitih, katerih vrednost je glede odvetništva vobče problematična. Zanimivo pa jc gotovo, da brez ozira na druge okoliščine, ki so gotovo vsega vpoštevanja vredne, tako n. pr., če jc bil dotični prej odvetnik kje izven sedanje naše domovine — ljubljanski odvetniški izpit na ta način manj velja, kot pa dunajski ali graškj. Sicer pa; mandarini tudi za vsak višji čin delajo izpite, zakaj jih pa dovršeni odvetniški kan-didatje z ljubljanskim odvetniškim izpitom ne bi? i Pravnikom (visokošolcem) pa jc teoretični študij na pravniški fakulteti n. pr. M Ur. Storušec pri Pašiču. Jugoslovanski klub ne baranta. Belgrad, 12. maja. (Izv.) Pred počet- ' prehod iz načelne v podrobno debato o kom današnje seje konstituante je pozval ; ustavi. Po sestanku s Pašičem je sklical dr. min. predsednik Pašič dr. Korošca na raz- Korošec takoj sejo Jugoslovanskega kluba, govor. Pašič je izjavil, da bi bil priprav- ki pa je soglasno odbil Pašičeve ponudbe, ljen ukiniti kancelparagraf iz ustave, ako Kancelparagraf kot »napredna uredba;: ne bi Jugoslovanski klub hotel glasovati za | more biti predmet nobenih pogajanj! Izidi občinskih volitev. Raka. SLS 210 (11 odbornikov), SKS 242 (13 odbornikov). Pri volitvah v konstituanto je dobila SLS 168 glasov, nasprotniki pa 339 glasov. SLS je torej napredovala za 42 glasov. Čatež ob Savi. Volilo 179, SLS 85 (8 odb.), SKS 38 (3 odb.), soc. dem, 56 (5). Struge. Volilo 171, SLS 127 (12 odb.), Gospod, stranka (tudi SLS) 44 (4 odb.) Sela pri Šumberku. Samo lista SLS 16 odbornikov. OKRAJ BREŽICE. Križe. Ena lista SLS 14 odbornikov. SKS 2 odbornika. Mrena sela. Ena lista SLS 16 odbornikov. Verače. Ena lista SKS 14 odbornikov, SLS 2 odbornika. Zagorje. Ena lista SKS 16 odbornikov. Brezje. Ena lista SLS 16 odbornikov. Veliki Kameli. Ena lista SLS 16 odbornikov. 21 V Belgradu, kjer ne predavajo avstrijskega prava, polnoveljaven n, pr, tudi za Slovensko ali Dalmacijo. Torej pravcati separatizem je menda dober izgovor v nekaterih ozirih najhujšim centralistom. —č. ¥$ta!a v Šlezlil. LDU Varšava, 12. maja. (DunKU). Dr-' ". m podtajnik za zunanje posle Piltz je rnžkemu opravniku poslal odgovor na ?-rško noto z dne 5. maja glede Gorenje " :i:jc. V noti veli, da ne more podati no-ne uradne izjave vlade, ker se je zaščita .- inc-cnstvu bivajočih Gorenje-Šlezijcev vcr la Franciji in ker se nahaja glasovalno ozemlje po določbah versailleske o;'odbe pod območjem medzavezniške 'arovalne komisije. Poljska je v velesilam •'r-ivljeni izjavi obljubila, da bo sodelo-. ala pri omejitvi vstaje, zaprla mejo in irenovedala nabor prostovolicev. LDU Glivice, 11. maja. (Wolff.) Poljaki so zasedli Dost. Francozi so poljskega ooveljnika imenovali za župana. V vaseh so morali Nemci pod orožje in morajo opravliati stražniške službe. LDU Berlin, 11. maja. (DunKU) Po po- ročilu lista »Vosslsche Ztg.« iz Londona ugotavlja nota, po poslaniškem svetu poslana Poljski, glede Gorenje Šlezije, da poljska vlada ni popolnoma izvršila svojih obveznosti, ker ni takoj ukrenila, kar je mogla, da bi preprečila naraščanje uporniškega gibanja v Gorenji Šleziji. Poljska vlada se poživlja, da javno in kategorično desavouira vstaše. LDU Pština, 12. maja. Dunajski kore-spondenčni urad poroča: Vstaši so imeli zasedeno mesto samo dve uri. Mesto je sedaj v rokah Italijanov. LDU Zabrze, 12. maja. Dunajski kore-spondenčni urad poroča: Poljaki so se morali umakniti iz glavnega dela mesta. LDU Berlin, 12. maja. (Dun. KU). Kakor poroča »Lokalanzeiger«, objavlja sedaj »Oberschlesische Post« v Glivicah razglas poljskega poveljništva, po katerem so se na podlagi dogovora gorenješlezijskega vodstva vstaških čet z oblastmi zaveznikov ustavile vojaške operacije. Določila se je demarkacijska črta, ob kateri so se ustavili vstaši. To črto tvorijo postojanke, ki so jih zasedli vstaši. Medzavezniške oblasti so prevzele jamstva za izvršitev premirja. Ta dogovor označujejo berlinski listi kot kršitev mirovne pogodbe. RBistia-turiko upr&šrnle. (Od našega inozemskega poročevalca.) Pariz, 10. maja. »Times« je svojčas poročala, da bo turška narodna skupščina v Angori v kratkem ratificirala londonski pakt, glasom katerega so zavezniki izpremenili seversko pogodbo v prid turški posesti v Aziji. Čeprav se Bekir Sami beg trudi, da se to res zgodi, so turški nacionalisti, ki se okoriščajo s svojimi zmagami nad Gr-j čijo, začeli resno opozicijo proti temu, da ! bi se pogodba z zavezniki sprejela v nespremenjeni obliki. Turški listi napadajo vehementno Francijo in pišejo, da bo prišlo do tesne zveze z Rusijo, ki bo prekrižala vse račune entente in izprevrgla sploh vso svetovno politiko. Politline novice. -f Nelojalnost sedanje vlade. Ko je dr. Korošec na posvetovanju pri Pašiču dne 11, t. m. protestiral zoper dr. Baltičevo Ob-znano, ki je bila izdana z izrecnim odobre-njem ministra za notranje zadeve, je Pašič odgovoril, da mu o tej Obznani ni ničesar znano. Isti dan pa je minister za notranje zadeve poslal vsem pokrajinskim vladam naredbo o policijskem kaznovanju »proti-državnih elementov«, ki vsebuje ista določila kakor Baltičeva Obznana. Iz tega sledi samo dvoje: ali minister za notranje zadeve izdaja protizakonite policijske naredbe brez vednosti ministrskega predsednika in ne meneč se zanj, ali pa ministrski predsednik ne govori resnice, kadar ga poslanci interpelirajo o činih njegovih ministrov. Eno kakor drugo je v modernih kulturnih državah nemogoče in dokazuje, da so demokrati pod Tašičevo patronanco uvedli v naši državi tako sramotni režim in metode, kakor ne vladajo nikjer drugod na svetu. -f Uspeh Ribnikarjevega in Ravnihar-jevega potovanja v Belgrad. Kakor znano, sta ta dva gospoda odpotovala v Belgrad, da referirata o najnovejšem državotvornem aktu. Pravijo, da sta upala, da dobita z g. dr. Baltičem vred za to velezasluženo delo najmanj red »Sv. Save«. Nade te dič-ne demokratske trojice pa se niso uresničile. Glavni organ radikalne stranke »Samouprava« namreč piše pod naslovom »Obznana v Sloveniji«: »Slovenec« od 7. t. m. prinaša pod gornjim naslovom jako umestno kritiko proti na-redbi deželne vlade v Ljubljani, s katero se zabranjujejo gotova dejanja proti državi, proti javnemu omalovaževanju, ustave in vojske, kakor tudi troedinih plemen našega naroda in se predpisujejo kazni, ki jih izrekajo policijski organi. »Slovenec« ima popolnoma prav, ker je proti temu, da bi se kazensko-pravni predpisi izdajali takim potom. Mi s svoje strani smo mnenja, da je to velika napaka ljubljanske vlade in da mora vlada v Belgradu to naredbo u n i č i t i in to predvsem iz formalnih razlogov, ker se ne sme deželni vladi dovoliti, da izdaja slične naredbe. Dalje pa tudi iz razloga — in ta je najvažnejši — da je bil v ustavotvorni skupščini po debati o Obznani sprejet predlog, da se preide na dnevni red in se vlada poziva, da v bodoče nastopa proti antidržavni agitaciji zakonitim potom. Za vlado, ki je soglašala s tem predlogom, je ta sklep obvezen in se mora po njem ravnati. Iz gori navedenih razlogov smatramo naredbo ljubljanske vlade za nezakonito in krivično.« -f »Za povzdigo kmetskega ljudstva.« »Kmetijski list«, glavno glasilo »samostojne kmetske stranke« z dne 12. maja t. 1. šestih straneh ne prinaša niti enega na članka ali notice, v katerih bi se bavil s političnimi ali stanovskimi zadevair. slovenskega kmetskega ljudstva, ampak same osebne napade, laži in psovke, katerim bi izkazali preveliko čast, ako bi jih podrobno navajali. Edini strokovni članek je »Konjska dirka v Ljutomeru«, vse ostalo je pravo konjsko zmerjanje, pod katero je podpisan poslanec Jakob Kušar. ki uživa imuniteto. Nam je prav, če komu tekne ta hrana in je treba le pomilovati tiste »kmete«, ki jo uživajo. Razumemo pa, da »Kmetijski list« na ta način daje duška svoji jezi in bridkemu razočaranju nad izidi občinskih volitev v Sloveniji, ki so napravili konec bajki, da se slovenski kmet nahaja v taboru »samostojne*. Poraz »samostojne« pri volitvah je tako značilno in razveseljivo dejstvo, da gre vsak pameten človek preko psovk »Kmetijskega lista« lah-1 ko mirno na dnevni red. '-j- Ljudstvo plačuj! Dvorni svetnik dr. Skaberne je izdal naredbo — glej »Uradni list« z dne 2. maja 1921, naredba štev. 123, § 1 — v katerem je nastopni odstavek: »Za šolsko popisovanje se določi iz zaklada krajnega šolskega sveta posebna nagrada, ki se ravna po povprečnem številu novincev ter znaša za vsakega otroka po dva dinarja.« Po tej naredbi bodo hodili šolski voditelji po hišah in izvrševali popisovanje otrok po hišah. Za vsakega novinca dobi vodja po dva dinarja na račun zaklada krajnega šolskega sveta. Ta denar pa bo plačalo ljudstvo pri davkih. Ali je to bilo potrebno? Po našem mnenju ne in bi bila taka naredba primerna za Albanijo, ne pa za Slovenijo, kjer imamo najbolj razvito šolstvo v vsej državi. '+ Centralizem — absolutizem. Na krajne šolske svete je došel dopis zaradi novega mladinskega lista. Tu stoji: »V založbi Ministrstva Prosvete se ustanovi otroški list »Naš list«. — List bo zastopal učverstitve(l) misli o edinstvu, bratstvu, ljubezni in slogi zedinjenih delov našega naroda v dušah najmlajšega brstja našega naroda. j . Cena listu je 48 K, do konca letošnjega leta le 36 K ... Za vsako šolo naj krajni šolski svet naroči toliko izvodov, kolikor je razredov, ali tudi več. Imovitejši učenci nai si sami naroče list. Krajnim šolskim svetom naročam, da takoj naroče list in odpošljejo naročnino« — Tako ukaz. Pri tem je treba omeniti dvoje. Prvič; doslej je krajni šolski svet pri proračunu sklepal, kakšne in koliko mladinskih listov se naroči za knjižnico, sedaj je ukazano v Belgradu, ne vprašajo, ali je kaj pokritja, in koliko iztisov. Čemu naročati list za otroke nižjih razredov, ko še brati ne znajo. Drugič: 'ali je novi list potreben? Edinstvo »v dušah najmlajšega brstja našega naroda« pač zastopajo učne knjige, ki se rabijo v šolah. — Sicer imamo pa Slovenci dva mladinska lista. Seveda če bi morali dajati za mladinski list v Belgrad toliko denarja (vsako leto nad 100.000 K), bi s časom oba ljubljanska izgubila naročnike, tiskarne in stavci pa delo, Ljubi centralizem, kako lepe sadove rodiš, dr. Kukovec in Pucelj pa zvesto sodelujeta. Centralizem se bo prelevil nekega lepega ali nelepega dne v absolutizem. + Politika Zedinjenih držav. Predsednik Harding je imenoval polkovnika Har-wega za oficialnega zastopnika severo-ame-riške vlade pri Najvišjem zavezniškem svetu. To imenovanje je obrnilo nase posebno pozornost, ker je zadelo na veliko opozicijo pri skrajnem krilu republikanske stranke, ki za nobeno ceno noče, da bi se Zedinjene države vmešavale v evropsko politiko. Ker se bo morala cela stvar predložiti senatu, je pričakovati živahnih diskusij o tem predmetu in o bodoči orientaciji američanske politike sploh. Dnevne novice. — Promocije. Danes bo promoviran za d-kterja bogoslovja g. Ciril Potočnik, špiritual v škoiovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano — Dne 6. t. m. pa je promoviral /a doktorja vsega zdravilstva g Albin Gregorc iz Novega mesta. — Iskreno čestitamo! — Leskovčani! V nedeljo — fantje in možje — vsi v Št. Jernej na dvodnevni izobraževalni tečaj! Začetek točno ob 8. uri zjutraj s sv. mašo. Za prenočišča se javite takoj tajniku šentjernejskega izobraževalnega društva. Odejo prinesite s seboj. Enako prinesite s seboj nekaj za želodec, V nedeljo na svidenje v Št. Jerneju. — Pomagaj, ker lahko pomagaš! Ker so bile v našem slovenskem Prekmurju dozdaj le mažarske knjižnice, zato je zdaj nujno potreba, da po celem Prekmurju ustanovimo slovenske. Ker le na ta način omogočimo prostemu ljudstvu dostop do pravopisnega slovenskega jezika. Zaradi* tega piosimo vsakega, ki lahko utrpi kako knjigo ali brošurico, da blagodušno podpira to veliko narodno delo. Prosimo tudi vse javne knjižnice, mogoče bi blagohotno odstopile par knjig naši prekmurski. Vsaka knjiga in knjižica, bodisi kakršnekoli vsebine, se hvaležno sprejme. Poštnino plača prejematelj. Pošiljajo naj se na naslov: Drago Žitnik, prekmurski dijak, Tabor 12, Ljubljana. — Kamniška podružnica Slomškove zveze zboruje 19. maja ob 2. uri popoldne v Domžalah v šolskem poslopju. Na dnevnem redu so važna predavanja. Nobeden zaveden Slomškar ne bo ostal doma. — Odbor. —. Trebeljno. Naši samostojneži so se pri teh volivah pošteno urezali. Še na dan volitev popoldne ob 5. uri so trobili v svet, da imajo 16 mandatov sigurnih, češ farov-ška bo dobila 3—4 neodvisna pa 2. Razdelili so si že občinske stolčke, župana in tajnika so že določili — kar srce se jim je smejalo. Toda — huda je bila prevara. Ob 7. uri se je razglasil izid volitve. SLS 12, neodvisni 2 odbornika, ki sta oba pristaša SLS, SKS 10. Te številke so udarjale na samostojne duše huje kot vsako kladivo. Glave so klonile, klobuki povesili in prej tako oblastni možje so izginili brez sledu vsak za svojim vogalom. Mi pa upamo, da bodo krščanski možje in fantje povsod pokazali, da je samostojnežem odklenkalo. — Korupcijo prvega reda je dosegel višji šolski svet pri zadnjem imenovanju definitivnih učiteljskih moči. Čujte! Na dekliški šoli v Ribnici so bila razpisana tri učna mesta. Kakor čujemo, je okrajni šolski svet v Kočevju sestavil kompetenčno tabelo, krajni šolski svet tri terno-predlo-ge. Tako okrajni kakor krajni šolski svet je predlagal za eno mesto učiteljico, ki se je mučila 12 let v zapuščenem kraju ob hrvatski meji in bila vzor požrtvovalne učiteljice. Dobila je od šolskin oblasti samih zagotovilo, da pride v Ribnico, in te šolske oblasti so jo že tudi pridelile na šolo v Ribnici, kjer že nekaj časa poučuje. Toda ona je v Slomškovi zvezi, zato jo je višji šolski svet vrgel na cesto, mesto nje pa imenoval učiteljico iz Goriške, ki je ni upošteval ne okrajni ne krajni šolski svet, ker sta bila mnenja, da naj gredo ti ljudje k slovenskemu ljudstvu na Goriškfl,, Toda imenovana je zavezarica, goriški Slovenci pa so — daleč in itak že prodani in obsojeni. — Za drugo mesto je okrajni in: krajni šolski svet predlagal na prvem mestu učiteljico, ki že več let marljivo deluje na ribniški šoli. Toda ona je v Slomškovi zvezi, in zato je višji šolski svet imenoval mesto nje goriško učiteljico, sestro prejšnje, ki je za več let prekinila šolski pouk, tako da bi morala po odloku istega višjega šolskega sveta ponoviti izpit. Pa ta postava je menda dana za vse, samo za zavezance ne, pa basta! — Samo za tretje mesto je imenovana učiteljica, ki jo je baje predlagal okrajni šolski svet, ne pa na prvem mestu; pa ker je zavezarica, je dovolj vzroka za imenovanje. Pa ta je vzeta vsaj iz terne. — Pristavimo še eno. Na deški šoli v Ribnici, kjer imamo kolonijo goriških ubežnikov, je bil nastavljen kot pomožni učitelj neki Ferluga, tudi goriški begunec. (Pred čim vsi ti ljudje bežijo, ne vemo; pravijo, da iz razjedajoče ljubezni do goriških zapuščenih bratov!) Ta mož je postal zaradi različnih afer za šolo nemogoč. Višji šolski svet ga je odstavil, a čez par dni ga je nastavil kot pomožnega učitelja in — šolske- LISTEK. Fran Radsšček: Preko Albanija. (Dalie.) Med prijaznim pripovedovanjem je ta-I.oj stavil na razpolago svoj čaj in sladkor in kmalu je klopitala v bakrenem kotličku, obešenem za strop iznad ognja, vrela voda. Dve, tri kositerne posode za konservo &o nadomestovale kozarce. Tako smo se vrstili in gostili s čajem eden za drugim: lepo po vrsti, kot hiše v Trsti. Mojemu sopotniku — nadzorniku je »domačin« ponudil svojo postelj za odmor, kar je ta takoj storil z vidnim zadovoljstvom. Predno je legel, me je še potolažil, češ, da itak ne bo spal in da bomo okrog polnoči zopet na potu, kar bo dovolj, da v prvih anjih urah pridemo v Lješ. »Požgite stene!« Toda ogenj je vidno pojemal in ž njim se jc vedno bolj izgubljala tudi njegova svetloba v mrzlo decembersko noč. Zadnje polence je že zgorelo; toda drv nikjer v bližini. Trostenska koliba je bila sicer zelo primerna za »knajparje«, ki se žele hladiti tudi po ® v S"1" na svežem zraku, toda nam je bilo le preveč neprestanega zavijanja mrzle burje okrog ušes. Morda bi se dalo najti kaj lesenega ob cesti, vendar ni nikdo pokazal odločne volje podaljšati življenje ugasujočemu ognju. Nekateri so se že vdali v božjo voljo in se zleknili počez in podolgem, kakor je pač šlo, na steptanih vijugastih tleh borne kolibe, Lastnik edine »postelje« v kotu in jaz sva pa vstrajala in kljubovala spancu s pripovedovanjem. V tem pa je vstopil gosp>odar kolibe in v slabi srbščini pozdravil. Prisedel je k nama, spodvil noge in si prižgal že zvito cigareto. Moj tovariš mu je ponudil čaja, ki ga je Albanec počasi srebljal. Čez nekaj časa vpraša Arnavtin: »Zakaj pa ne priložite drv na žrjavi- co?« »I zato, ker jih nimamo. Zjutraj so sicer delavci nanosili iz gozda še dokaj drv, toda vse je že pogorelo. Sicer pa teh nekoliko ur do jutra že še prebijemo tudi brez ognja,« odgovori mu moj tovariš. »To vendar ne gre zmrzovati v takem vremenu po nepotrebnem, ko imate dovolj lesa okrog sebe. Požgite stene!« — odvrnil. je Arnavt napol resno, napol šaljivo. Začudeno sva se spogledala s Srbom. Oba sva imela iste misli in občutke: Albanci v svojem zdravem jedru nikakor niso ono, za kar se jih smatra. Dasi jim ne-dostaje kulture v evropskem smislu, ki je pod krinko civilizacije često pravcato div-jaštvo, Albanci imajo dovolj srčne kulture, ki jim bo prej ali slej odprla vrata v svet. Moj tovariš je takoj odločno odbil tako ponudbo in izjavil, da bi niti sovražniku ne storil kaj takega. Izrazil mu je svojo in svojih ljudi hvaležnost, da jim je sploh prepustil uporabo kolibe in izkazal še mnoge druge dobrote, katere od Albancev nikdar ni pričakoval. Toda sedaj vidi, da imamo opraviti z ljudstvom, ki zaslužuje boljšo usodo kot je sedanja. Albanec, očividno dojat s to pohvalo, je ponosno vstal in ne meneč se za proteste navzočih je začel lomiti protje s stene s tako odločnostjo, da je posušeno blato, ki je služilo za obmet na s protjem spleteni steni, padalo na speče delavce, da so začudeno vstajali. Moj srbski tovariš je skočil k Arnav-tu in ga prijel za roke, naj ne ruši kolibe, ki si jo je postavil gotovo z velikim trudom. I »Ah, kaj to! Spomladi bom postavil drugo, pa je. Vi pa tačas lahko spite s svojimi delavci v moji hiši,« odgovoril je Albanec in nadaljeval započeto delo. Gornji del ene stene je nato kmalu plapolal v znova oživelem ognju. Tudi mo) novi sopotnik na postelji se je pretegnil , zaspano vprašal, koliko je ura. Bilo je že tri, i Odhod. Nikdo ni več spal. Sladkorja je sicer zmanjkalo, toda čaj se je še vedno kuhal in srebal ob izbornem albanskem tobaku. Čas je mineval nezapazno in le jaz sem priganjal k odhodu. Končno okrog četrte ure zjutraj smo se vendar dvignili, dasi nas je naš gostitelj še vedno zadrževal, Albanec pa mu je pomagal, svareč nas, naj nikar ne potujemo po noči in v temi poleg reke, ker se cesta kmalu zoži v ozko kozjo stezo po strmem skalovju iznad reke. Svetoval nam je, naj se vrnemo na most in po novi cesti, v kolikor je že zgrajena, pridemo ob zori do iz-hojene steze čez močvirje in po njej do rečnega mosta, kjer zopet začenja lepa cesta do Lješa. Ker sem odločno izjavil, da moram biti kot vojak na vsak način ob zori v Lje-šu, kar naj ne vznemirja družbo, ki lahko počaka jutra v gostoljubni kolibi, je moj slučajni sopotnik — progovni mojster — kenčno odločil, da gremo. Leščerbo, ki so jo imeli delavci s seboj, je Albanec napolnil z oljem, nato pa smo se poslovili in Krenili na cesto. Po kratkem posvetovanju je bil sprejet moj predlog, da jo udarimo kar po bližnjici, ker je deževni prejšnji dan vsekakor otežal potovanje po stezi preko močvirja, skalovje pa se vendar ni moglo po dežju omehčati. Tako smo v treh dvos topih korakali za medlo leščerbo, ki jo je nosil delavec pred nami« (Dalje.), ga voditelja na trirazrednici v Koprivniku, dasi nima ne mature ne izkušnje. Toda zaveza vse to nadomesti. — Čemu so odslej še okrajni in krajni šolski sveti? Morda samo zato, da ljudem nalagajo davke? Odgovorite, vi, besni centralisti! Iz gimnazijskih razredov mi še done po ušesih besede: O urbem venalem mox perituram! Menda se to pravi po slovensko: 0 korum-pirano mesto, ki boš kmalu poginilo! — Odgoditev razmejitvenih del na Koroškem? Listi poročajo iz Maribora: V koroškem odseku, kjer bi se že v kratkem morala pričeti razmejitvena dela, so ista odgodena na nedoločen čas, ker je došlo iz Pariza obvestilo, da je vrhovni svet v Parizu vzel na znanje jugoslovanski protest proti krivični izvedbi plebiscita v coni A in se bo šele odločilo, ali naj se smatra rezultat plebiscita za veljaven ali ne. — Društvo slušateljev juridične fakultete v Ljubljani si je pretekli mesec nabavilo iz čistega dobička plesa, prirejenega dne 7. februarja 1921, od članarine ustanovnih in podpornih članov ter raznih daril strokovno knjižnico, ki pa vsled izredno visokih cen knjig in pomanjkanja istih daleko ne zadostuje. Ker se je na lansko prošnjo odzval le en ljubljanski odvetnik in poslal društvu knjige, se obrača društveni odbor na vse pravnike in drugo občinstvo s prošnjo, da bi odstopili društvu strokovne knjige ali brezplačno ali pa vsaj proti odškodnini. — Odbor. — Mariborska eskomptna banka je otvorila dne 1. aprila novo ekspozituro v Gornji Radgoni; njena sezonska ekspozitura v Rog. Slatini prične poslovati dne 15. maja 1.1. — Kr. Italijanska delegacija v Ljubljani izjavlja, da ne odgovarjajo resnici poročila nekaterih listov, da bi bila tržaška luka za ukrcavanje izseljencev zaprta. Nasprotno je dokazano, da posebno po nekaterih novih napravah posel izseljevanja v popolnem redu deluje. — Z nožem ranil je 13 letni Ivan A .. svojega 13 letnega tovariša Ivana L.. iz Škofljice. Zabodel ga je v levi nadlakt. Dečka, katerima očividno primanjkuje leskove masti, sta se sprla; z nožem je A.. nastopil baje zato, ker mu je L.. grozil, da ga bo natepel. — Prostovoljno gasilno društvo na Brezovici pri Ljubljani bode proslavilo ustanovi jen je novega društva in blagoslovljenje brizgalne na binkošt-ni pondeljek dne 16. maja 1921. Popoldne istega dne se vrši velika vrtna veselica, na kateri sodeluje pevsko društvo »Slavija« iz Viča in polnošte-vilna godba .jugosl. železničarjev iz Ljubljane. — Roparski napad pri Brezjah. Dne 8. maja letos okolu 12. ure opoldne je napadel Jožef Do-bivišnik, 19-letni fant, doma iz Polzele, na poti med An^fštom in Brezjem Ivano Fajfar iz Ljub-na, ji iztrgal s silo ročno torbico, v kateri je bilo do 400 kron denarja in zbežal v gozd. Ko je bežal, je razen denarja pometal uropane reči proč. Orožniki iz Podnarta so hitro zasledovali roparja in ob 5. uri popoldne ga je že prijel orožniški narednik g. Kavs. Dobovišnik je priznal svoj zločin rekoč, da je ropal, ker ni imel denarja. Tudi Fajfar-jeva je predstavljenega ji roparja spoznala. Primorske novice. p Poziv primorskim učiteljem, ki bivajo v Jugoslaviji! »Edinost« piše: Po »Slov. Narodu« posnemamo, da se je »Učit. Tovariš« obregnil ob poziv, ki je bil pripisan razpisu učiteljskih mest za Istro, da naj učitelji kompetirajo za ta mesta in se povrnejo v Istro. Mi smo bili naprosili vse slovenske liste, naj ta poziv ponatisnejo. — Popolnoma razumevno je, da se je ta ali oni učitelj, ki ima slabo vest in ob enem komodno službo v Jugoslaviji, obregnil ob naš poziv, da naj sledi svoji narodni dolžnosti. Mi smo to storili v trdni veri, da je vendarle mogoče živeti na Primorskem, četudi ne tako ugodno kot kje v Sloveniji in da je glavno težišče uspeha našh nasprotnikov v tem, da se dajo naši ljudje takoj oplašiti in ne vztrajajo za vsako ceno. Ne rečemo, da tu pa tam beg ni bil na mestu ali upravičen, toda v premnogih slučajih ne, posebne danes ne. Mi se kljub vsemu preganjanju in terorju ne moremo odreči jugoslovenškemu šolstvu v Istri, še z večjo silo ga moramo zahtevati. Najtežje bo naše stališče tedaj, ko nam bodo rekli, da ni učiteljev. Kaj jim bomo odgovorili? Da so zbežali v Jugoslavijo? Da se niso hoteli vrniti? Zato apeliramo še enkrat na narodno čast in zavest našega učiteljstva, da naj se vrne nazaj na svoja mesta. Niti enega še niso ubili; vztrajati moramo do zadnjega; s tem da bežimo, se odrekamo svojim pravicam. Poznamo učitelje, ki so bili užaljeni, ker niso dobili lepega učiteljskega mesta, zato so odšli. V Sloveniji pa so jim postregli z vodstvom na večrazrednici. Morda so se celo vpisali za narodne mučenike, dasi jih je gnala samo gmotna dobrobit k temu koraku. Ti ljudje bodo pri našem ljudstvu zapisani. — Nočemo gnati koga v preveliko žrtev, a brez žrtve ne živi pri nas niti zadnji gorski pastir. Kdor ima dobro voljo, ta naj skuša, kdor je komoden, naj ostane, kjer je, a naj se ne usti ob vsaki priliki o idealnosti in požrtvovalnosti. H koncu še to: Ali ste slišali, da bi nam bilo treba kdaj duhovnike vabiti na njihovo mesto? Nočemo biti pristranski, a dejstva tfovore dovolj razločno. Ljubljanske novice. lj Ljudski oder ima danes ob 20. uri v navadnih prostorih sejo. — Tajnik, lj Zveza dramatičnih odsekov. Odbo-rova seja danes ob pol 6. uri. (K) lj Gospodične-KoroŠice, ki prebivajo v Ljubljani, se vabijo danes, petek popoldne ob 4. uri na važen sestanek na magistrat, I. nadstr. lj Mestni popisovalni urad bo na binkoštno soboto radi snažen ja uradnih prostorov za stranko zaprt. Izvzeti so samo res nujni in neodložljivi slučaji. lj Bančni zavodi v Ljubljani nc poslujejo v soboto pred binkoštmi dne 14. maja t. i. i lj Porotno zasedanje se bo pričelo 30. majnika. lj Pes je ugriznil na Glincah v levo nogo 14 letno Lucijo Bitežnik. lj Pri aretaciji napovedal napačno ime. Policija je na glavnem kolodvoru ustavila moža, ki se je imenoval Branko Mikolič :z Kar-lovca, V zaporu je pa pripovedoval, da se piše Husain Ceiič in da je iz Odžaka v Bosni doma. Pri zaslišanju je to, kar je pripovedoval v zaporih, potrdil in pristavil, da je zato napovedal napačno ime, ker je misitl, da ga bodo precej izpustili. lj Roparski vlom v Ljubljani. Izprevodnik državne železnice g. Martin Mlakar stanuje v Hrenovi ulici št. 16. Ko se je pripeljal iz Ba-nata, je ves utrujen zaspal. Kar je zaslišala natakarica Ivanka Brenčič, ki stanuje v isti hiši, d je nekdo odprl vrata v Mlakarjevo sobo: zagledala je svetlobo in pričela je klicati: »Gospod Mlakar! Gosood Mlakar!« Takoj nato je slišala udarec in ječanje. Zbudili so se tudi drugi ljudje in šli v Mlakarjevo sobo: Mlakar je krvavel in tožil, da ga je nekdo udaril po glavi. Poklicali so policijo, ki je ugotovila, da je bilo Mlakarju ukradenih do 2000 kron denarja in je aretirala kleparja Julija Derganca, ki je priznal, da je oropal in ranil gospoda Mlakarja. Derganca so izročili sodišču. lj Dujanje z avtomobilom- Šofer Mario Giovanetli iz Trsta je s svojim dirjanjem spla-šil konja posestnika Ivana Pečana iz Rožne doline. Voz je zadel v drevo ia se prevrnil. Pečan in njegova hči Ivana st.a se pri padcu poškodovala. lj Ukradel je souslužbenki Frančiški Rozmanovi Ivan Žnidaršič lani meseca julija 1044 kron. Deželno sodišče ie prisodilo Žnidaršiču 4 mesece težke ječe. lj Hotelski tat. Štefan Završki iz Huma na Sotli je Specialist v hotelskih tatvinah. Lani in letos je stanoval v hotelih Llovd, j Triglav in Tratnik, povsod se ie napačno zgla-sil za Ivana Boršiča iz Brežic in je v vseh ! treh hotelih ukradel nekaj posteljne oprave. V gostilni pri »Angelju« je pa ukradel Mariji Ramor 3 košare. Kazenski senat deželnega sodišča mu je prisodil tri mesece težke ječe. lj Ljubeznjir prijatelj je neki Josip J... Obiskal je g. Cirila T ... v Ljubljani in ga pregovoril, naj mu posodi 800 kron, ker mu je hipno zmanj-i kalo denaria in je pravil, da ie v Aleksandriji prodal za 3 milijone lesa. Ker gospod J... 800 K le ni vrnil, je gospod T... poizvedoval in izvedel, da je »prijatelj« Jože navaden postopač. lj Dva umetna ključa, najdena blizu Jeseniškega mosta, se dobita v upravništvu »Slovenca«. Najnoueiša poročila. IZ KONSTITUANTE. Belgrad, 12. maja. (Izv.j Današnjo sejo ustavotvorne skupščine je ob 9. uri otvo-ril predsednik dr. Ivan Ribar. Pivi je govoril dr. Mate Drinkovič, ki je branil zahteve Narodnega kluba in poudarjali njegovo patriotično zadržanje. Govoril je proti vsiljevanju ustave in proti postopanju napram narodu, kakor je sedaj v navadi. Primerjal je naš današnji sistem z ruskim ca-rističnim sistemom, ki ni ničesar opravil s silo. Narod je suveren in ustava mora biti sporazumno delo vseh socialnih, plemenskih in narodnih skupin, ki morajo najti skupne točke, če hočejo zgraditi ustavo. Zato je pa treba sporazuma, ki ga pa danes ni. Nato je govornik nastopil za pokrajinske oblasti in kritiziral vladni načrt ustave. Izjavil je, da hoče slišati zadnjo besedo od vlade, ali je voljna delati v sporazumu z željami Hrvatov. Po tej izjavi vlade bi mogel on v parlamentu podati končno izjavo o tem, kako se je odločil Narodni klub. — Nato je govoril dr. Dušan Grgin (radikalec) in poslanec dr. Korun, nakar se je seja ob trinajstih in pol kon čala. Seja se je nato nadaljevala ob šestnajstih. Seja se je nadaljevala ob 16. uri popoldne. Prvi je govoril Svetozar Pribičevič. Ves njegov govor je obstojal v izzivanju Hrvatov in Slovencev. O ustavi ni povedal ničesar. Med njegovim govorom so se dogodili številni medklici, ki so napravili govorniku največje neprilike, Splošno veselost je napravil posl. dr. Šurmin, ki je z povzdignjenimi rokami prosil Pribičeviča, naj ukine kancelparagraf. Zatem je govoril Pašič, ki je bil v svojih izvajanjih mnogo bolj miroljuben kot Pribičevič, vendar pa je proti avtonomiji navedel samo par sofizmov. Izjavil se je odkrito za majo-rizacijo. — Seja je trajala še čez 12, uro ponoči, da bi se moglo izvršiti glasovanje o načelni debati. VPRAŠANJE RADIČEVIH MANDATOV. Belgrad, 12. (Izv.) Danes dopoldne je bila seja verifikacijskega odbora, na kateri bi se imelo razpravljati poleg drugih vprašanj o razveljavljenju mandata Radi-čevega poslanca Janečke, Notranji minister Draškovič je zahteval, da se naj mandat posl. Janečke razveljavi, ker ne biva kot Inozemec določeno dobo v državi. To vprašanje se bo rešilo na današnji seji verifikacijskega odbora. Demokrati bodo na tej seji zahtevali, da se razveljavijo mandati Radičevcev. DELAVSKE ZBORNICE. Belgrad, 11. maja. (Izv.) Ministrski svet je podpisal uredbo o delavskih zbornicah, ki jo je predložil minister za socialno politiko. Osnovana je na podlagi stare delavske borze v Belgradu. Izpremembe obstoje v glavnem v tem, da se bodo delavske zbornice bavile z gospodarsko zaščito delavcev in njihovo kulturno'naobraz-bo. Uredba bi se pozneje potom parlamenta uveljavila kot zakon. Sodišča za delavske spore bi bila v Belgradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu in Novem Sadu. FRANCOSKO - AVSTRIJSKI DOGOVOR. LDU Pariz, 12. maja. (Dun. KU) Danes se izvrši izmenjava ratifikacij franco-sko-avstrijskega dogovora glede predvojnih dolgov in postopanja z avstrijsko imovino na Francoskem. Odtlej dalje se bode pohištvo, hišna oprava in vsi osebni efekti avstrijskih državljanov na Francoskem, ki so bili doslej pridržani, oddali po točki 12 tozadevne konvencije lastnikom nazaj. VPRAŠANJE POSESTEV NADVOJVODE FERDINANDA. LDU Praga, 12. maja. (Dun. KU) Vest o tem, da se bosta posestvi Konopišt in pa Chlum vrnili rodbini Hohenberg, označuje »češke Slovo« kot netočno. List trdi, da je doznal to na merodajnem mestu. Turistika in šport. Turiste in izletnike opozarjamo, da bodo o Binkoštih odprte sledeče koče in Domovi Slov. plan. društva: Turist, hotel >Zlatorog«, 523 m ob Bohinjskem jezeru. Bistriška koča 600 m v Kamniški Bistrici, Valvazorjeva koča, 1180m pod Stolom; vse te koče so bile že itak do sedaj odprte. Na novo pa se otvorijo: obedve koči na Golici in sicer: Jeseniška koča, 1582 m (že od 13. maja dalje oskrbovana!), Kadilnikova koča 1835 m vrh Golice (prve dni samo za silo). Pripominjamo, da je nad Jeseniško kočo po Golicah še mnogo snega in naj se turisti primerno opremijo. Cojzova koča 1799 m na Kokrskem sedlu pod Grintavcem bo odprta samo na Binkoštno nedeljo in ponedeljek, oskrbnik bo ^ori. Aljažev dom 1000 m v Vratih o Binkoštih še ne bo otvor-jen vsled vremenskih neprilik in nenadnih izprememb v oskrbništvu, pač pa se otvori čimpreje. Kamniška koča 1800 m na Kamniškem sedlu ostane takisto vsled snežnih razmer še nekaj časa zaprta in se otvori, kakor hitro bodo dopuščale razmere. Ob tej priliki javljamo tudi planincem in pla-ninkam razveseljivo vest: da je prešel hotel sv. Janez ob Bohinjskem jezeru v oskrbo SPD ter se vrši ravno te dni prevzemanje inventarja. __ Dijaški vestnik. d Koncert s pestrim programom priredi dno 15. in 16. maja (obakrat ob 3. popoldne) v Št. Vidu nad Ljubljano glasbeni odsek Razora pod vodstvom g. Hybaška. Čisti dobiček se porabi za nabavo novih instrumentov. Vabimo vso katoliško inteligenco in tovariše Razoraše drugih mest — prijatelje mladine in prosvete! — Bog živi! d Osrednji odbor SDZ ima iutri v soboto dne 14, maja točno ob pol 14. uri v Ljudskem domu važno odborovo seio. Navzočnost vseh odbornikov, dalje odbornikov podružnic in vabljenih zastopnikov nujno potrebna. — Predsednik. kaže v ariji. Pa se bo v to že še tudi vživela, če sc ji glas okrepi, da bo obvladal prostor in ne bo tonil v prostoru in orkestru; potem bo dosezala enake uspehe, kot jih je vajena iz koncertne dvorane. K. pr Sliko najboljših žlahtnih hrušk, primernih za naše kraje, se dobijo v zalogi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani in sicer je na razpolago pet fino izdelanih tabel, skupaj nalepljenih v ovitku. Te slike so res kras za vsako verando ali predsobo in naj si jih nabavi vsak napreden sadjere-jec. Izvrstno bodo služile za učilo v vsaki šoli, ker se razprostrto laliko razobesijo v učilnicah. Cena za vseh pet tabel v ovitku znaša K 20,— Katoliški vestnik. c Bogoslovna fakulteta v Pragi. Vsled poziva naučuega ministra v Pragi, da naj se izjavijo vseučiliški profesorji o vprašanju bogoslovne fakultete, je nastopil akademski senat nemške univerze enodušno proti ločitvi bogoslovne fakultete. Juridična, filozofska in naravoslovna fakulteta je protestirala soglasno, medicinska fakulteta pa je s 40 proti dvema glasovoma sprejela predlog, da se bogoslovna fakulteta ohrani in da ostane združena z vsučiliškim ustrojem. — ' c 400 let. Preteklo nedeljo jo bila 400-letnica rojstva bi. Petra Kanizija. Danes, ko so vsi katoličani pozvani na javni boj, da izvojujejo zmago katoliški šoli, je nujno potrebno, da se vsi starši, učitelji in vzgojitelji oprimejo vzvišenega zgleda bi. Kanizija. Rešitve ne bodo pospešile tožbe o slabih časih, marveč vztrajno in pogumno delo ter dobrodelna ljubezen do naroda. c Angleški škofje za Irsko. Neznosne razmere na Irskem so pripravile angleške škofe do tega, da so po svojem kardinalu Bourneju z dopisom z dne 6. aprila opozorili Llo\d Georga na dejstvo, da je zatemnelo slavno ime Anglije v drugih državah vsled clogodljaiev, ki se ne dajo niti pojasniti in niti opravičiti. V svojem dopisu tudi zahtevajo( da čete takoj odkorakajo iz Irske. Medtem ie pa vlada tudi odstavila podkralja generala Frencha in postavila na njegovo mesto katoličana Lord Edmunda Talbota, ki je prvi katoliški podkralj v Irski. c Organizacija katoliških no vinarje v. Preteklega leta so francoski novinarji osnovali lastno društvo, ki prav lepo uspeva in razvija živahno delavnost. Na poslednjem zborovanju je bil izvoljen za predsednika znani pisatelj Renč Bazin. pr Pevskemu društvu »Hlahol« iz Prage so bo izročila ob priliki koncertiranja v Ljubljani od Zveze slovenskih pevskih zborov umetniško izdelana diploma — delo gospoda Gasparija. Okvir je bil izvršen v obrtni šoli. Slika predstavlja pogled na Bled; na eni strani Čeh z vi.jolino v narodni noši, nt. drugi strani Slovenka v narodni noši z lipovim vencem. Slika je razstavljena v izložbenem oknu tvrdke Gričar in Mejač v Prešernovi ulici. Vstopnice se pridno prodajajo. pr Mignon. Gostovanje g. Betetta in g. Lovšetove je napolnilo zadnji prostorček. Saj ni čuda, ko človeka prvi zvok Betettov v dno duše pogreje. Že pri zadnjem gostovanju smo opozorili na nekatere strani njegovega sijajnega petja in hkrati izbornega igralskega doživetja. Danes naj poudarimo samo njegovo vestnost v malenkostih, ki pa niso malenkosti, temveč v svoji celoti tvorijo prav to, čemur pravimo sijajno petje. Pred vsem menimo njegovo čisto, čudovito gibko in mehko vokali-zacijo. Kako vsak samoglasnik ves čas enako doni v isti barvi, ki je edino prava; kako dobro d6 človeku razloček med odprtimi in zaprtimi: kakor isti oblaček, zdaj v solnčnem siju, zdaj obsenčen. In prav nič manjše pažnje vredna je njegova skrb za posamezni soglas-nik. Nobeden mu ne uide, nobenega ne prezre, ampak vsakega posebej izrabi za svoje umetniške namene. Če kdaj njegova beseda tako globoko v srce posega, pa človek njen učinek analizira: kolikrat ie spretno izrabljen posamezen soglasnik njegova bistvena sestavina! Naša opera bi nujno potrebovala vsaj enega takega vestnega, prvovrstnega pevca, da bomo vedeli, kaj je resnično dobro in še boli zato, da bi vsaj ti, ki jim prevelika samozavest še ni uničila možnosti in volje, po tem živem zgledu merili svoje delo in sc mu poizkušali kar moč priličiti. — Ga. Lovšetova ima jako mehek in Hubck glasek; tudi njen nastop je bil — zlasti če upoštevamo, da ic bil to prvi korak — kar zadovoljiv, da nismo opazili običajne bojazni in mučne negotovosti, ki sicer tako rada spremlja prve samostojne stopnje po hramu modric. Seveda jc bila mena koketna igralka še jako pohlevna. Za petje ji najbolj ugajajo pevna lirična mesta, v recita-tivu se pač še ni mogla udomačiti, tu izgubi njen glas tisto gorko življenje, ki ga toliko ZAVAROVANJE. »Demokrat, glasilo srijemskih demokrata za i jačanja misli narodnega jedinstvac prinaša z dne i 7. t. m. daljši članek »O važnosti osiguranja.« Med 5 drugim piše: »Jedno nad vse važnih vprašanj o narodnem gospodarstvu je vprašanje zavarovanja. To vprašanje živo zadene v ekonomsko življenje našega gospodarja, kakor tudi vsakega poecUnca-p Vidimo pa, da se v naši javnosti nič ali prav malo razpravlja o tem velevažnem vprašanju, osobito se naša narodna intoligencaza to zelo malo brig(ri>o Vzrok je, ker so sami slabo poučeni o tem delu našega ekonomskega vprašanja in je tako naš seL ski gospodar prepuščen sobi in svoji usodi. Statistika nam dokazuje, da propada mnogo milijonov našega narvlnega imetja, uničenih po požaru, a to dokazuje, da je škoda tem večja, ker ni pokrito z zavarovanjem.< članek priporoča predavanja in našteva glavne panoge zavarovanja. Za tem pa ostro šiba, da delujejo še vedno nemške, madžarsko in laško zavarovalnice. Med slovanskimi zavarovalnicami priporoča tudi Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani. Ali je pri nas kaj drugače kakor v Sremu? Eviva Assicurazioni Generali, Adrintica di Sicurtat Ileil Oesterreichischer Phonix, Douau, Providen-tia, Aliaoz etz. 1 Ali so pri nas naša narodna inteligenca kaj zmeni za to? Kaj nam pomaga vse jugoslovanstvo, ako smo pri tako važnem gospodarstvu, kakor je zavarovanje, odvisni od naših narodnih nasprotnikov! BORZA. Zagreb, 12. majnika. (Izv.) Budimpešta 68 (69) Berlin 216.50—220 (214—2181. (Po borzi Berlin čvrst in se plačuje po 222.1 Italija 690 cio 699 (700), London 541 (545), Nevvvork 134 do 134.50 (135), Praga 194.50 (192.50), Pariz 11.31 (11.26), Dunaj 23.40 (24.20—24 25), Curih 24.25, napoleondori 468, nemške marke 220 (215—216), funti šterlingov 550, lire 670—678 (678), dolarji 131—132 (132.25), leji 223—224 (224), čehoslovaške krone 192, nemškoavstrijske krone 22. Dunaj, 12. majnika. (Izv.l Devize: Zagreb 433 (414), Budimpešta 284 (272), Berlin 955 (—), Italija 3050 (2900), London 23 25 (22.75), Nevvvork 590 (560) Pariz 4850 (4700), Praga 840 (805), Curih 10.475 (10.000), Bukarešta 984 (995), Sofija 700, Varšava 73 Valute: dinarji 1725, nemške marke 959, lire 3035, funti šterlingov 23.25, dolarji 585. francoski franki 4825, čehoslovaške krone 840. švicarski franki 10.450, lei 984, poljske marke 73.50. Curih, 12. majnika. (Izv.) Zagreb 4.12.50 (4.10), Budimpešta 2.85 (2.85), Italija 29.50 (30.35), London 22.33 (22.75), Ne\vyork 560 (599), Pariz 4075 4720), Praga 7.90 (8), Dunaj 1.30 (1.25), Buka-rešt 9.60 (9.40), Varšava 0.73, nožigosnne krono av-stroogrske banko 1.04. •— (V oklepajih kurzi prejšnjega dne.) g Novo državne zgradbe. Na podlagi sklepa ministerskega sveta, bo od 850 milijonov dinarjev, katere jo dobila država od Narodne banke, 100 milijonov nakazanih 7.a zidanje držav, zgradb. g Industrijski zastoj v Rusiji. Iz Rige javljajo, da je ruska sovjetska vlada radi po.-nanj. kanja premoga dala ustaviti čez sto industrijskih podjetij. V obratu so samo še ona podjetja, ki izdelujejo železniški materijah Meteoro logično poročilo. Ljubljana 30S m n. m. vlš. Ca« opazovan >a tiaro-meter v mm Tt; minil; oto r v 0 1'albrum itiiorenoa v O Nobo, vetrov f»iiavinu v mm 11./5. 21 h 735-8 13 ! 07 1 d. jas. 12./5. 736-5 12-1 07 megla 14-5 i ti 1 ~ 12.,5. 14 h 733-9 21-5 1-5 d. jas. dajte se premotiti prt nakupovanju mila po različnih snamkaO. C* ^rcco Zlatom milo ima te poleg se nafjajajočo snam-ko„2latorog".Of Zlatorog ^ffirs*«®' & to « drug, Gjubljana, Gosposvetska c. 7. Zlatorog Sečni voziček se poceni proda. Po. ljanska cesta 47 priti. Biizča Ipnnvl/a 'Sče primerne službe DlVoIl lltJU»hO v mestu ali na deželi. — Ponudbe na upravo lista pod šifro »Trgovka.« 1713 1/|,0SS0 fijlo od soli in veCje število IItjlb"jUlU papirnatih, proda Gospodarska poslovalnica drž. žeL, Ljubljana državni kolodvor. 1714 ioialna oprava SOSESK na se proda. Poivze in ogleda se od 12. do 2. in od 6. ure naprej Turjaški trg štev. 3. 1717 srveediše inlluenCni stroL datkl za več poizkusov se proda. Naslov v upravi lista pod št. 1716. Vrtso in prolje Horvat, Radovljica. 1696 Tovarna za klej v Ljubljani rabi" za takoj žrebca za težko vožnjo in se vabijo ponudniki. Nova hiša davka prosta, z vrtom, se zaradi preselitve takoj proda. Cena 100.000 K. Natančneje se izve pri posestniku Franc Oražem, Dob Stev. 17 pri Domžalah. krava s teletom dobra mlekarica in ena breja krava. Poizve se v Ljubljani, Poljanska cesta 55. Proda se Enonadslropna Hiša izve pri lastniku Jož. Stev. 89. v KrSkem se proda. VeC se Kaplan v KrSkem 1697 dobre, s Čistim glasom se prodajo. Cankarjevo nabrežje 17/11. (Vhod iz Krojaške ulice.) 1700 Cifre Dncoclvn obstojeCe iz vile, tovarne, ruJbMVU gospodarskih poslopij njiv, travnika, z vodno močjo, v neposredni bližini Ljubljane, je naprodaj. Kje, pove upravništvo lista pod št. 1699. Velelroovsko podjetje v Ljubljani Išče za vodjo svojega železniškega oddelka samostojnega, vsestransko nao-braženega strokovnjaka. Vstop takoj. Plača po dogovoru. Po nudbe je nasloviti pod »ŽoleznJna« na upravo lista. 1703 kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih NaHolmazilo, ki je brez duha in ne maže perila. 1 lonček za 1 osebo po pošti 15 kron pri TRNKOCI, lekarna LJubljana, Slovenija. 0 [j = MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA Q naznanja, da je otvorila dne 1. aprila 1.1. g novo ekspozituro v Gornji Radgoni ki se bavi z vsemi bančnimi posli B Sezonska ekspozitura v Rogaški Slatini jj n bode začela zopet poslovati dne 15. maja 1.1. q 0 D aaaaaaanaaaaanautjnuuaaannnanaaanaaaaaDaaa Največja zaloga klavirjev in planino v v Ljubljani. Tvrdka J. DOLENC, Ljubljana, Hiišerjeva ulica Stev. 5, priporoča za nakup najboljše inštrumente izvrstnih tovaren po najsolidnejših nizkih cenah. Arhitekt in mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Gosposvetska c. 10 Telefon interurb. št. 103. Ustanovljeno 1. 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. □□□anoaaaaaciaaaaaacianaaaanaDaanaaaaaaaac 3D d Klobuke m slamnike vseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi vedno tovarna klobukov in slamnikov Franc Cerar v Stobu poŠta ln železniška postaja Domžale pri Ljubljani. V popravila prevzema tudi vsa tozadevna dela ter preoblikuje po najnovejši modi. d Ljubljani prevzema vsa naroČilu in mo~ Verniziranje tvrdka Kovačevlč i TrSan v Prešernovi ulici št. 5, kjer se sprejema v sredo in soboto. Sili SPED2C1JSKA TVRDKA s tremi velikimi izložbenimi okni na Starem trgu na RAKEKU izvršuje najhitreje vse v to stroko spadajoče posle, tudi ocarinjenje. Veliko zalogo poljedelskih strojev iz tvornice UMRATH * fafa^ |