Leto: V. Maribor, nedelja 30. marca 1924. Številka: 74. Tendenca nove vlade. Maribor, 29, marca. Nova vlada stopa prod Narodno skupščino. Trenutek, ki je važen za vlado in •za opozicijo: obe bosta preizkusili svojo •moč. Morda bo nova .vlada, ki bo neizprosna v obrambi državnega In narodne-. ,ga jedinstva, najboljša šola1 za-tisto opozicijo, ki se šele začenja uriti .v sukanju .parlamentarnega orožja, namreč za Ra-.dičevce. Vsekakor bo Pašie-Pribičeviče-'jva vlada pokazala, .koliko moči ima .v, Ju-igoslaviji misel narodnega in državnega Jedinsfcva in bo iznova prepričala federaliste in državne separatiste, .da zidajo na pesku, če ne računalo s to močjo. 2e sam Pribičevič je jamstvo za odločno, premp-črtno državno politiko. Vse rmi lahko nasprotniki odrečejo, ne morejo pa zanikati njegove železne doslednosti. To, kar je hotel v decembru 1. 1918, hoče tudi danes. 'Nič več nič manj. Včasih so taki politiki škodljivi, včasih pa koristni kakor Mussolini v Italiji. Toda Pribičevič ni Mussolini, ker je parlamentarec. Po njegovem mnenju pa mora parlament Imeti močno hrbtenico. On jo vidi v koaliciji .vseh skupin. ki 550 za močno, enotno urejeno državo. Zato se je v odločilnem trenutku ! zveza! z radikalci, ki jih je včeraj pobijal. Bodoči dnevi bodo pokazali, kako in i koliko jih bo lahko držal na vajetih in kaj >bo nova koalicija ipokazala v dejanjih. “ O tendencah nove vlade piše dobro informirana zagrebška »Riječ« sledeče: i »Vse, kair je znanega o njenem pro-jgramu, nam lahko daje zaupanje vanjo. •O. Pribičevič je jasno izjavil, da njegova skupina vstopi v vlado le. če dobi garancije, da vladna politika ne bo Izključno srbska in srbijanska in ako bo enako vzastopalla Srbe, Hrvate in Slovence; če e e bo delala razlike med Srbdjanci- in 'Pečani, temveč bo vodila politiko polmo-£>ravnosti in enakopravnosti .vseh Srbov, /Hrvatov m Slovencev. Dejstvo, da je /skopina g., Pribičeviča stopila v, vlado, Jkaže, da so te garancije dane. Samostal-inj demokratski klub se bo potrudil, da se jvi skupščini izvedejo tozadevni zakonski osnutki. V najkrajšem času bo .videti, kakšna bo situacija v parlamentu. Po (gtevihr sedanjih aktivnih članov parla-jmonta bo nova vlada Imela nesporno večino. Ko .pa- bodo verificirani mandati o-fetalrh" Radiče vcev, ki .so Izročili poverilnice, ne bo njena-večina ogrožena. Situa-Jcija zavisi tudi Od tega, kako so bodo o-jpredelile nekatere manjše skirpiue in od ttega, ali bo prišlo do nadaljnih secesij iz IDavkiovičevega kluba. V okvirju nadalj-riih možnosti je tudi to, da bi 55e razpisale jiove volitve, ki bi jih vodila sedanja koalicijska vlada. Sicer pa: .vse je odvisno bd tega, kafco-se bo situacija dalje razvijala.« O sporazumu med radikali in Samo-stalnim demokratskim klubom piše »Ri-seč« sledeče: »Po tem sporazumu bi se Imeli v pa>3 n til« Podpredsednik kon stati ra, da je večina odobrila postopanje predsednika irt izjavlja, da preide skupščina ha dnevni red. Predsednik Jovanovič zopet prevzame predsedstvo. Posl. Pečic zahteva besedo in ugotovi, da tajnik ni prečital imen 40 navzočih poslancev Radičeve stranke, katerih mandati še niso verificirani, ki pa imajo v smislu št. 6 poslov nika pravico glasovanja v skupščini. — Predsedstvo je torej kršilo poslovnik. — (Ponovni burni protestni klici). Predsednik Jovanovič ponovno izjavi, da je ravnal strogo po predpisih poslovnika. Po kratki repliki posl. Pečica odredi predsednik glasovanje o proračunu ministrstva za šume in rude. Večina pra-račnn sprejme. Nato preide skupščina na specialno razpravo o proračunu ministrstva trgovine in industrije, ki se sprejme po krat- lefa ne smemo pozabiti, zato pa si tudi nihče ne dela prevelikih iluzij. Gotovo pa je, da se bo moral Beograd veliko bolj ozirati na prečanske gospodarske in politične interese. Naposled pa je .vsaka vlada vedno le odraz političnih razmer in ako bi slednje bile zdravejše, bi bila tudi vlada zdravejša. \ -O- Lki razpravi. Pri glasovanju so glasova^ 4 člani džemijeta za vlado, ostali in Ra« dičevski disidenti se vzdrže glasovanja« Pri prvem' glasovanju je glasovalo 39 poslancev Radičeve stranke, katerih! mandati so verificirani, proti postopa« nju predsednika, pri hadaJjnib glasoval njih so poslanci Radičeve stranke demonstrativno zapustili dvorano. Seja ja bila nato prekinjena. Prihodnja je ob 4 uri popoldne. Na dnevnem redu stal proračuna ministrstva za agrarno re* formo in za soc. politiko« , I ■ ■■ j. . ' "j; ZOPET 5 RADIČEVCE-V PRIŠLO < V BEOGRAD. . , BEOGRAD’. 29. marca. Danes je pri-* šlo v Beograd 5 nadaljnih poslancev Ra* dičevc stranke. ^ • y # , J DA VIDOVIČEV KLUB SE NE BO DALJE CEPIL. ZAGREB, 29. marca. Blokaški listi javljajo iz Beograda, da se je povoden* Izstopa nadaljnega demokratskega posl. Gjokiča iz demokratskega kluba vrš&aj konferenca Davidovičeve skupine in- se! je konstatiralo, da stoji klub sedaj brez* izjemno na stališču g. Daividoviča in dai lahko na one, ki so še v klubu, zanesljivo računa. V ožji klubski konferenci,y ka«f tere so se udeležili gg.Davtdovič, Marinkovič, Ribar, Krstdj in AngjeBnovič, je bil razgovor o položaju, ki je nastal po razcepu kluba in se je sklenilo podvzeti akcijo proti g. Pribičeviču ne le v parlamentu, ampak tudi na Hrvaškem in dragih pokrajinah -bivše Avstm-Oogrske«; NOVI VELIKI ŽUPAN V, ZAGREBU*) BEOGRAD, 28. marca, Govori so. d* bo zagrebški veliki župan dr. Ctoič da« nes razrešen’ službe. Kot njegovega na* slednika navajajo iime bivšega pokrajinskega namestnika Demetroviča, M jg bil tudi kandidat za državnega podtajnika v notranjem ministrstvu. V krogib sanuostalnega demokratskega klulba pa zatrjujejo, da ta verzija oi resnična, ^ KATASTROFA VSLED ZEMELJSKIUj PLAZOV V ITALIJI. RIM, 28. marca. Novi zemeljski plazovi so povečali katastrofo v Aunalfv Do sinoči je bilo že nad 100 mrtvili. Ve«' tice-Minere je zginila z zemeljske povr-i šine. Slavni Cap-hotel pri AiriaJfi je de-/ loma razrušen. Kralj je -si nocž ocipotovial na mesto nesreče. Papež je za prvo po-; moč dal 25.000. lir. Število beguncev 29 preseglo 20.000. > H;#'- i , - • " i POVODEN JSKA KATASTROFA ^ NA POLJSKEM, VARŠAVA", 28. marca. Povodenjska katastrofa postaja vsled vednega naraščanja Visle dan za dnem strašnejša»; Ped Varšavo je Visla že prestopila bre*-govo in poplavila nižje ležeče vasi i®> cesto, ki pelje v mesto. 20 km od Varšava jo poplavljenih 15 vasi. Predmestja irS glavne cesto Lublina so i stot ako pod* vodo. , ■ "j.. ■ -j, : j: Težka rešilna akcija v Amalii. 'N RIM, 28. marca. Poročila iz 'Amalfija pravijo, da jc rešilna akcija v opustošenitf krajih zadela na velike težkoče, ker se šef vedno trgajo zemeljski plazovi in pada močan dež, dočim viharno morje otežko-ča ukrcanje rešilnih ladij, ki poskušajo odrezanemu prebivalstvu mrdftr pomoč. Vsled silnega deževja še sploh niso mogli pričeti z rešilnim delom, zato še tudi ni znano število žrtev in povzročena škoda. BORZA. CURIH, 29. marca. Predborza. Pari* 31.65, Beograd 7.19, London 24.80, Praga 17.40, Italija 25, Newyork 57^.65, Dunaj 0.0081^0,, —'• Sfrag % Prevrat 1918. Prevratne dogodke w Mariboru in tik oh naši severni narodni meji na Štajerskem, v Prekmurju m v Mežiški dolini bom popisal v posebni knjigi. Pozive za podrobne podatke sem poslal osebam, katerih požrtvovalno delo iz onega časa mi je osebno znano. Morda sem nehote vendar koga pregledal. Kdor torej ni dobil takega poziva, pa se je vendar udeležil ob prevratu v gori omenjenem o-'zemlju osvobojevalne akcije in bi hotel prispevati s kakršnimkoli poročilom iz ©ne dobe, naj ml to naznani/ -da mu pošljem okrožnico z vprašanji. • Prevrat pa je seveda potresel na slov. štajerskem, v Prekmurju in v Mežiški Idolini tudi mesta in druge podeželske kraje, ki sieer niso bili v neposredni bližini današnje državne meje, a se je po Odločnem nastopu našega življa v; njih vendar mnogo izpremenilo nam na dobro. Daši takim krajem vsled nedovolj-jjega gradiva ne ‘kaže posebej obelodanili svojega prevratnega dela, bi bilo vendar škoda, da se pozabi požrtvovalni trud posameznika, aji cele občine* Tudi zadevna poročila po novinah iz prevratne dobe so večinoma pomanjkljiva in še ta zdaj iz spomina. V dosego celotnega pregleda tukajšnjega prevratnega gibanja nameravam indi to gradivo — seveda ako in kolikor ga pravočasno dobim — uplesti v istočasne zgodovinske dogodke na naši severni meji in prosim vse državne, občinske in župnijske urade, šolska vodstva, 'društva in sploh vse, ki želijo, da se njihovo delo očrta: naj pošljejo potrebne podatke . na inoj naslov v Maribor do 15. aprila 192*1 Posebno naj poročevalci omenjajo prevzetja uradov/ narodne svete, narodne straže, shode itd, Neobhodno potrebni so mi zapisniki in uradni spfei narodnih svetov. Po vpora-bi jih bom vrnil, ali p?i — seveda z dovo-fievjem lastnikov — oddal z drugim dobljenim gradivom v hranitev »Zgodovinskemu društvu« v Mariboru. • ■'* Poročila naj bodo popolnoma nepristranska In nal Uh podpiše več ose?;, ako !e mogoč® take/ ki so sodelovale ob prevratu. ,• Dobrodošle ml bodo fotografije, sto-genski in nasprotni tisk onega časa (letak!, iepaki, časopisi), sploh vse, kar Je tv zvez? z našim osvobojenjem. Imena poročevalcev bom navedel v knjigi med .viri- : general1 maister. . 35ANJSGVORT V ** * ^BORJEM P' gledališču. ’ t !V soboto 29. tega meseca gostuje ▼ t #PRODANl NEVESTI* »Slan zagrebške opere gosp. Križaj. feeLij_i_w .. i ii imii Obvezne občinske knjižnice na Češkoslovaškem. Vsak« občina Imej ljudsko knjižnico. — Tako skrbi res napredna vlada iz-cbrazbo najširših slojev naroda. Itea 22, junij« 1919 je češkoslovaški začasni parlam&nt sprejel zakon, ki se ‘ide, pjarsikojnur zdel neizvedljiv ip fan-■ (tasti ce nit rako® o javnih občinskih fcnjižnicah. Podobne zakone imajo v vaanih zapadnih državah, odnašajo pa te le na večja mesta in na občine z visokim številom prebivalstva. Češkoslovaški zakonodajci so šli dalje: vsaka politična občina imej svojo javno knjižnico! Če pomislimo, da je bil ta idealni zakon] sprejet) v času, ko so imele občine največ izdatkov in ko je ,^«di Češkoslovaška mnogo trpela na poalodicab draginje, ko je bilo na vseli ifcouojb ipi torajih dela čez glavo — ako to pomislimo, ©e moramo čuditi. Pri nas t« demiaffosri nahujskali kmečko ljudi: JWlejte, z« kakšne peči skrbi vlada, namesto, da bi odstranila to, kar nas vse Žuli ini n*m dala tisto, kar nam jo (najbolj potrebno, Toda n a Češkem so kmečki poslanci1 prav tako kakor Imešoanski in delavski uvideli, da je v Vsaki občini potrebna javna knjižnica, kakor je Več občinam skupaj potrebna Jjudska šola. Tudi oni, Jel «o zalton' dali so se taa tihem bali, da bo ostal na papirju. Pa foi| Zakon o javnih občinskih kajiž- VT A 1 Politične vesti. * Naši Nemci, ki vedno poznajo samo politiko nacijonalnih profitov, so tudi pri sestavi nove vlade mislili, da bodo njihovi glasom »jeziček na vagi«. Saj je celo njihov glavni organ »Deutsches Volks-Matt« — in po njem seveda tudi »Cillier Zeitung«! — pisal, da so nemški glasovi »ausschlaggebeind«. V istem hipu pa se je že tudi s strani nove vlade reklo, da nemških glasov ne potrebuje. Konec je torej političnih kupčij z Nemci — in tudi to je velike .vrednosti. " * V radikalskem klubu, ki je imel v petek sejo, je najprej Pašič poročal o položaju. Naznanil je dalje, da se bodo verificirali vsi nesporni radičevski mandati. Po njegovem poročilu pa so nastopili posamezni poslanci in zelo ostro obsojali sestavo liste radikalskih ministrov. Tadi-ja Paptovič je zahteval, da se razčistijo afere raznih radikalskih ministrov. * Radič zopet v Londonu? Zagrebška frankovska »Hrvatska Misao« javlja iz Dunaja, da je Stjepan Radič odpotoval ,v London. Ni znano, ali na lastno inicijati-vo ali na poziv kake osebe. * Radičevci pojdejo v. avdijenco Ji kralju? Beograjsko »Vreme« poroča: G. Daviidovič je v svoji zadnji avdijenei izposloval], da kralj sprejme nekaj članov opozicijskega bloka, med njimi tudi nekatere Radičevee. Radičevci še niso odločili, kdo izmed njih pojde na dvor, * Konferenca o gospodarskem položaju Reke. V Rimu se je dne 27, marca »tvorila konferenca, ki se bo baviia z gospodarskim položajem Reke in bo trajala več dni. Predseduje Mussolini. O gospodarskih razmerah je prvi dan govoril general Giardino, ki je naglasa!, da gre meja z Jugoslavijo na nekaterih krajih tik ob hišah Reke. Predlagal je naredbe, Ida se zabrani tihotapljenje. Razmotrivalo se je tudi vprašanje o aprovizaciji Reke. General Giardino je priporočat skorajšnjo upostavitev mejnih con, v katerih bi bil olajšan tekalni promet. * Albanija — republika. Albanska narodna skupščina je z veliko večina proglasila Albanijo za republiko, Do svvejet-ja nove ustave se ustanovi regentstvo. * Nova franeoska vlada. Poincarč je sestavil novo vlado. Število portfeljev je znižanih od 14 na 12. Od stare vlade sta v novi samo 2 ministra. * Smernice poljske zunanje politike. Iz Varšave poročajo: V varšavskem društvu za socialno politiko je jmej prof. Witold Kameniecki politično predavanje, ki je izzvalo veliko zanimanje in živahne odmeve v tisku. Tembolj, ker je bil Ka-meniepki poprej poljski poslanik v Rigi. Kameniecki je opozoril na dejstvo, da je poljska županja politika v najožji zvezi s poljsko finančno situacijo, zaradi tega se tudi mora držati določene smeri. Poljska g”1-«!-1 .‘i1.1 » ".'L.' 'li- nicah je dosegel uspehe, e katerimi je lahko ves narod zadovoljeni Nimamo novih podatkov. Slučajno simo dobili do rok jzvestje iz začetka L 3923. prinašamo najzanimivejše podatke, ki jih bomo morda o priliki izpopolnili z najnovejšimi številkami. Od 7900 šolskih občin na Češkem1, na Moravskem In' v Žlezi ji je imel® koncem L 1928 ekoraj že 6000 olbeip javne ljudska knjižnice. Sedaj bo pač že malo šolskih občin v teh pokrajinah, ki nimajo takih knjianie. Od šolskih občin se akcija razvija ii* razpleta na politične občine. Skrb za javno knjižničarstvo imata ministrstvo šolstva in prosveta ter notranje ministrstvo. D* spehi pričajo, koliko je vlada storila svojo dolžnost in koliko češko ljudstvo saino žeja po izobrazbi; kako si želi dobrih knjig. Na tak način urejeno knjižničarstvo podpira tudi največje kulturno delo: je na korist celotni slovstveni produkciji, pisateljem in založnikom. Poročila, ki prihajajo o delovanju knjižnie, no kaj razveseljiva irt vzbujajo rožnate upe v bodočnost češkoslovaško kulture. Razen starejših knjižnic 0* krajnih mest, od katerih izkazujejo nekatere 20 do 30 tisoč letnih izposodi), delujejo knjižnice v mnogih manjših obči nrh; navzlic temu, da so njihove knjižne zaloge slabe in’ se izpopolnjujejo prav počasi, ni opaziti, da bi število čitateljev padalo. ICnjžnica v Čela-kovicah, ki je štela 1. 1929 samo 381 zvezkov, je imela 242 rednih čitateljev ir je izposodila knjige 8331-krat ua le- 0TU je od vseh strani obdana s sovražniki. Najnevarnejše so njene meje napfam Rusiji in Nemčiji. Zato se v poljski politiki že delj časa 'kaže dvostroka politična o-rientacija. Poljska si mora prizadevati, da si ustvari na vzhodu m na zapadu zavezniški sistem. Na zapadu je najvažnejši zaveznik Francija, a realno rpogoča je tudi zveza s Češkoslovaško. Na vzhodu meji Poljska na celo vrsto držav, Ze|q važna je zanjo tudi zveza z baltiškimi državami. Romuniji je treba pustiti prosto roko, da uredi svoje pdnošaje z Madžarsko. Dobri odnesi z Anglijo bi imeli izpopolniti dosedanje zveze. Poljska sicer ne sme voditi .agresivne politike, vendar pa pio-ra imeti močno armado, da si zagotovi tisto mesto, ki ji gre. Danes se na Poljskem botri za zmago dvoje idej; narodna- samoodločba in ideja proletarijata. Poljska pa mora ostati zvesta svojim tradicijam v preteklosti in voditi tudi nadalje narodno politiko, zlasti v odnosu nasproti nepoljskim manjšinam na vzhodu. * Komunistična opozicija v Ru3jji potlačena. »Ceps« poroča: Izgleda, da je po-Leninovi smrti popolnoma ponehala o-pozicija v komunistični stranki. Odkar je izšla prepoved političnih diskusij v stranke, ni o opoziciji ne duha ne sluha. Njeni voditelji so ali umolknil} ali pa so bili premeščeni v oddaljene pokrajine. Tako je Sopranov bil imenovati za Turkestan. Govori se, da je pred odhodom na novo službeno mesto odposlal političnemu uradu pismo, ki v njem ponavlja svojo kritiko. Preganjanje opozicije nadaljuje Centralni odbpr, ki je odpustil fe slgižbe blizu 500 uradnikov, 70% teh političnih kaznjencev bo odposlanih v Sibirijo k raznim gospodarskim zavodom, nekateri tudi v Turkestan in v primorske kraje. O-stalih 30% se najmanj dve leti ne sprejme v državno službo. Dnevna kronika. — Za novega predsednika državnega sveta je imenovan Mihajlo Poličevič. — Revizija vseh inozemeev, ki so zaposleni v industriji in obrtHi. Inšpekcija dela v Mariboru poroča: Po ukazu g. Ministra za soeijalpo politiko z dne 18. t. m. R. br. 147 se poživljajo vsa podjetja in male obrti, ki zaposlujejo inozemce, naj predložijo najkasneje do 4. aprila tl. sezname tujih državljanov, katere zaposlujejo. Seznam mpra vsebovati: 1. Ime j priimek; 2. rojstno leto in kraj; 3. dan nastopa službe; 4. katera oblast je izdala dovoljenje za bivanje ozir. zaposlenje ter za katero dobo; navesti je tudi štev. odloka in datum; 5. kakšno delo opravljajo; 6. državljanstvo m narodnost. Ta seznam je treba predložiti inšpekciji v treh izvodih do najkasneje 4, aprila tl. Inšpekcija dela bode napravita v zmislu zgoraj citiranega ukaza revizijo in v slučaju, da -J Ull'1 -------L-LUIEILI-1 LL. .4J..'!LUfHJL to. Knjižnic« v Letorvioah je štela 692 svezkov, imela pa je 291 čitatelja in 5911 izposodb. V tej občini je bila vsaka knjiga izposojena več kot osemkrat na leto in vsak tamošnji čitatolj si je izposodil povprečno 28 knjig. V mestu Choteboru šteje občinska knjižnica 2200 zvezkov in' je imela še L 1990 — 20.000 ieposodb. Mestece šteje 4600 prebivalcev! Mnoge občine so dale javnim knjižnicam višjo podporo nego ao jo bil« dolžne dati po zakonu. Zakon določa, da vsak občina s do 5000 prebivalo! plačaj za posameznega občana po 50 vinarjev n« leto, mnog® mestne in vaške občine Pa so dole po 2—5 Kč. Mesto Praha je dalo za svojo knjižnico I. 1922 1,547.635 Kč, 1, 1923 pa 1,921.348 Kč, da si bi po zakonu bila morala dati le 500.000 Kč. Ministrstvo šolstva in' prosvete je podelilo javnim knjižnicam' če? 3,000.000 Ko subvencij. Teh pa večinoma nj izplačevalo v denarju, ampak je kar pošiljalo vezane knjige. Križ jo s prostori, toda tudi tu je dobro volja premagala težkoče. Okoli 30 javnih knjižnici j® začetkom1 1. 1923 imelo na Češkem lastna poslopja; Po začetka k 1923 otraovanih 6000 javnih knjižnio na Češkem, Moravskem in v Šleziji je obsegalo čez 3 milijone zvezkov. Krasen kulturni kapital, ki neprestano rade i®' čigar obresti so luepro-računljive! Tod« hi dovolj, da obstoji tolike ia 'ko knjižnic. Njih upliv je odvisen od dobrega vodstva. Ministrstvo šol- 'X MaTIhgru, dne m. marca. 132L ne bi imel dotičm inozemec dovoljenja! ministrstva ga sociiaiuo politiko, oziroma Čč bi se ugotovilo, da je drugače zaposlen kot navedeup v dovoljenju, se bode podjetje kaznovalo radi kršenja § 103 zakona o zaščiti delavcev po § 123 t. 10 cit. zakona na globo do 3000 D in se bode do-tjonemu ipozemeu prepovedalo nadalj-m> zaposlenje ter izročilo politični oblasti v izvršenje. Podjetja, ki so naprosila za tubivanje inozemeev m nimajo še rešitve, morajo predložiti potrdilo dotične oblasti, kjer so predložila prošnjo. = Bolečine? V obrazu? V udih? Poskusite pravi Kellerjev Elzafluid! Vi so bodete čudilij Dobrodejen pri drgnenju celega telesa in kot kosmetikum za kožo, zobe ih negovanje ust! Veliko močnejši in' boljši kakor francosko žganje ter čez 85 let priljubljen! S pakovanjem in poštnino S dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špeei-jalniii steklenic 214 dinarjev s 10% do-pl a tka razpošilja: lekarnar Eugerf V. Feller, Stubiea Dohja, Elza trg št. 201, Hrvatsko. — Čitaj vsakdo! Neverjetno, a resnično! Brez dvoma, je že vsakomur znano, da smo založili in izdali žepni koledar, ki je pelo pripraven in nadomestuje žepni zapisnik (notes). Radi popolnega dnevnika ga celo prekaša. Ker imamo še o* kroglo 1.300 izvodov v zalogi in dasi pozno, vendar še ni prepozno, si uro,jamo razpošiljati te naše koledarje posamez-niipl naslovljencem in prosimo, naj vsak prejemnik radevolje po priloženi položnici nam, pošlje 20 din. in1 nam ne vrača ! koledarja, da se tako naši ogromni stroški vsaj delojna krijejo in ne morda še povečajo. Nadejamo se trdno, da bo vsaj sedaj v9«kdo preje} naš koledar, ki mu ga dostavimo na dom1, da mu ga ni treba iskati še le po trgovinah. Smo trdno prepričani, d« bo anorda kdo rekel: »Saj imam) že koledar«. Tudi tu prosimo kar najponižneje: »Nikar ue odklanjajte, ampak sprejemajte, da tako podpirata nas najbednejše slepe. Bog Vanj tisočero povrni, kar nam dobre ^ storite. —• Podporno društvo slepih v Ljubljani. Žena, ki |e vstal* od mrf lh. V vasf Krenovac, občina Grobnih na Primor* skem živi 65-letna starka Romuna Mi-, ! culinid, ki je ležala en dan j® eno noč na mrtvaške®! odru. Dne 18. tpi. se je odpravila po opravkih pa Reko in ko se j« vrnila, je nenadoma oslabela. V sobot« 22. trn- je obležala brerz znakov življenja in ljudje so mislili, da je umrla. Položili so jo v rakev in na mrtvaški oder, Pogreb je bil določen za nedeljo. V nedeljo zjutraj pa se je nenadoma prebudila in se seveda grozno prestrašila, ko se je znašla v rakvi. Vstala je in hodila po sobi. Še bolj pa se je prestrašil neki sosed,-ki je ob tistem času prišel v sobo;, da bi jo pokropil. Od strahu je zbežal ‘ ( i" —t.Ll|tHJJ!£lJJU------,J stva to prosveto ima posebne instruk-' torje, ki drže predavanja po občinah in dajejo knjižničarjem navodila. Knjiž? iričarjj v občinah od 2000 do 10.000 prebivalcev tm»rajp obiskovati enomesečni knjižničarski točaj i® položiti skušnjo; v mestih z nad 10.000 prebivalci pa mora knjižničar imeti srednješolsko izobrazba in absolutorlj enoletne državne šole za knjižničarstvo (češka je y Pragi, nemška v Ust j® na Labi). Vrhu tog« je treba, da dobro pozna literaturo in d« ve, kaj je treba dati čitatelju. Knjižničarju stoji ob strani poseben občinski odsek, ki skrbi za nabavo povih knjig. Treba j« pa»iti, d* v knjižnic« «e pride literarno ničvredna knjižna roba, nou-motuiško leposlovje, agitacijske brošure, nesolidne popularno - znanstven« kn jige itd. To j»* seveda* »tvar državnih inštruktorjev in občinskih čini tol jev. Nekoliko počasnejši jo razvoj ljudskega knjižničarstva na Slovaškem' in v Podkarpatofci Rusiji, kjer je veliko »• najfabetov. Pa tudi tam je opaz;ti očl-vidftn1 napredek. Kmalu bodo v vseh' šolskih občinah delovale javne, dobro založene ljudske knjižnice. Trnd ni bil neuspešen. Idealen zakon ?, dne 22, junija 1919 ni izgrešil' cilju. Stroški, ki jih imajo občine J® država, se obilno poplačujojo v kulturnih, socialnih’ in političnih vrednotah. Raj m' treba, da hi sc vsak izdani denar vrnil v obliki denarja. Denar ni cilj, temveč je sredstvo.^ I® za ljudsko knjižničarstvo izdaui denar so obilno poplača ^ ‘Oarodno-pro^votmh uspehih, ~ (Olšn irfcii sffasr® ha cesto i pripovedovat ljucferif, rdai 3e Romana Senilni« vstala od mrtvih, — rr^i-oi sp e n at) ralo- okoli njene hiše vse ' polno Ijd./Dospel jertudi okr. zdravnik H ap' ri»tovil'ma/starki ..samo, f r eflptuo ■ ■ fcvSt' '' x jm« nska- 'kraljica” koit filmskT av- tor Piiunskai kraljica Marija1 je nedav-Z\r>iU besedilo za film »Cvet- življe-LL rali so francoski igralci. Film so ^ ^wrili y; Romuniji 2 velikim .uspehom 'm Radi mnogih ponarejenih kolkov te .vaTicjo dozdajni iz promet in se uve- OCjC nC>eroplaji padel — pilota nepoško- ikram PR Ništrce padel, aeroplan, ker ie p(j:wedal motor, _fe 50 m višine na •tla /arat je razbit, pilota pa sta na čud-n.in ostala nepoškodovana. ■ V cerkev so hoteli vlomiti. Ou Ve-imNedelje poročajo, 'da je tam nekdo 'kfl v) noči od 25. na1 26. trni vlomiti ,v xacv. Odlomil .je z-dletom že zunanjo :,ko na stranskih cerkvenih vratih.^Poli so-.ga pa menda .pregnaH kaki mimo-oči ponočni potniki. __ • . - / — Kongres muslimanov v, Meki. KraO Icdžasa Husli-n je Ob'svojem nasltopu kot -Kalif izvedel , program za kongres.vscga muslimanskega sveta. Kongres bi se-imel vršiti vi historičnem mestu Meki. Razpravljalo se bo o sredstvih im-načinih boja Arabcev]- proti političnemu'-cromzmu s? Palestini. a.■■- /2v j-;* '; — Grška kraljeva dvbj}ea; se preseli lia Angleško. Grški kralj in. kraljica tekom prihodnjih dni odpotujeta v Anglijo-kjer se bosta stalno naselila. s — Vodia meksikanskib upornikov poginil. V Washingtonu krožijo govorice, da je vddja meksikanskih upornikovi Huertas na begu .v Zedinjene države poginil. Ladja,-na'kateri je zapustil Mcksi-ko, ie brez sledu izginila. Domneva se, da'je utonila. ; . ' . ; -, _ Proglas obsodbe v Hitlerjevem procesa bo 1. aprila. Iz Monakovega poročajo, da je bil 27. trn. opoldan končan proces proti Hillorju. Državni pravdnik se je. odpovedal odgovoru na izvajanja braniteljev. Nato so govorili nekateri- ob ‘toženci, med njimi generaj v. Ludtendorff in Hitler, ki je govoril ceh. dve uri. Predsednik je nato izjavil, da bo proglašena razsodba 1. aprila ob 10. uri predpoildan. .— Grozen cinizem 12-letnega mladiča. V Karlerejn, v Belgiji, so pred uedav nim prijeli mladega, komaj 12-letnega Belgijca, ki nima na vesti nič manj, nego pet umorov, • Pred preiskovalnim sodnikom 3e kaiza-f miladi morilec grozen cinizem, ravnodušno je pripovedoval o svojih zločinih in je na vprašanje, zakaj je moril, odvrnil, da je delal to »iz športa« in da si je »preganjal dolgčas«. — Pustolovščina ameriškega parnika Neki parnik newyorškega parobrodskega društva, ki je vozil velik transport alkohola za Havano, je vsled vremenskih nezgod! nekaj dni blodil po odprtem morju. Ker je zmanjkalo goriva za nadaljno vožnjo, ni preostajalo druzegn. kakor da se uporabi tovor alkohola za gorivo. Tako je potrošil par ob rod mesto premoga 700 zabojev \vhiskya v vrednosti 259.000 dolarjev. Moštvo je -dospelo v luko napol mrtvo od stradanja, ker je na dolgi vož nji pošel tudi ves živež, i — Ukraden Petrov novčič. Škof v Dadebornu in njegov tajnik sta sc na potu v Rim ustavila v Benetkah,- da prisostvujeta maši v karmeliifcskfem samostanu. Svojo prtljago sta izročila nekemu nosaču, ki bi ju moral počakati v avli samostana. K prtljagi sta položila tudi svoje ročne torbice, vi katerih je bil shranjen • »Petrov novčič« v znesku 50:000 lir, ki bi ga morala oddati papežu. Ko sta po končani maši odšla iz samostana, ni bilo ne duha ne sluha o prtljagi, o prtljažnem nosaču, pa tudi ne o »Petrovem novčiču«. Vsa poizvedovanja po taitu-so ostala do-zdaj .brezuspešna. _ •V Naimlaiša strojepiska Ha Franeos koni- in bržkone tudi na celenil evetu je štiriletna »gospodična« Paula Pinsori iz Pariza. Ona že zdaj piše na svojem Pisalnem! stroju po diktatu štirideset besed na minuto. Zanimivo je, da piše samo s kazalcem-, ker so ji ostali prstiči še Preslabi, da bi udarjali tipke na stroju — Zopet japoliskl parnik poffesreeil, •Taponski parnik »Tokufurka-Marn« jetr čil ob nemštki parnik »Heiimdal« in uto nil. 23 oseb pogrešajo, 15 so jih' rešili. Budistični papež Dalaj-Lama po-^Sfcii. joj^eA^koLik" dne« vi 'dospela vest, da 'je poglavar kitajskih budhistov Dalaj-Lama, ki vrši nad več sto milijoni! Kitajcev, isto vlogo, kar kor pri k atolidahih papež, zapustil fcsvo-,30 prestolico, samostan Tašitonipo in pobegnil na britanski teritorij. Kitajski najvišji svečenik je bil- vsled revolucije v svoji palači- prisiljen, da pobegne. Da-1 a j -Lainiai jp že več stoletij delil svojo oblast z Marnom- od Lha&se, ki jo glavno '(mesto v okraju Tibetu. Že nekaj let so obstojala med obema nesoglasja, ki so zdaj dovedla do.padca' Lame iz Tašiluin-pa. Po mučneml in težkem begu1 se mu je poisrečilo, da jo dospel ina britansko mejo. Ivo so zaznalo za njegov beg oblasti- Lh-a-ssi, so takoj odrinile, da se za-tvori meja ini da -se ubezni Lama ujame. Lama, ki ga je spremljalo deset pristašev, jel prišel do mesta Kampazong blizu indijske meje. Tam so -ga ustavili, toda oni se je zvijačno legitimiral kot višji uradnik iz -Lhasse in1 šrecno prišel pie-ko meje. Lama je vladal v svojem samostanu okrog 30 'let. 'Zanimivo pa je, kako je prišel do svoje časti. Ko jo prejšnji Laima ležal-na smrtni 'postelji, jo izjavil, da mn bo sledil tisti deček, ki bo ,na dan njegove smrti rojen: od gluhoneme žene. Svečeniki so v resnici' našli sedanjega! Lama, ki je rojen od gluho-nemc matere in.;bil zato izb ram -za naslednika. ■ / «->>■•.;<#jijjiKh ■■it' "toVvtoi/vto I- -" y --»f.- — cvK;s &:■ m. pnrT-innnnnnrCi □ □ DOCOOCOmDaD KAROčeviJi HarBbor, 6tar©šl&a c, 19« □ □ □moommmD Dopisi Iz Pragerskega. Obdukcija kmeta Napasla iz Stražgonje, ki so ga več tednov, pogrešali, končno -pa našli v Stcinklau-berjevV jami, Je, pokazala, da Napast ni bi-l ubit, ampak da,,,je sam padel cyi jamo. Našli so pri njem tudi še denar, 6000 K in vse dokumente. S tem so na laž postavljene vse govorice,! ki so hotele ruske delavce oMalžiti težkega zločina. Rogaška Slatina. Naša skupna obrtna zadruga je imela- pretečeno nedeljo občni zbor z volitve novega- odbora. Dasi bi žc davno bila potrebna sprememba -v o-cllm-ru, ker se zadruga za male obrtnike ni prav -nič-brigala, je. vendar tudi tokrat .vsled nezavednosti obrtnikov, šc ostalo pri starem. Nazadnjaška klitka -se je dobro organizirala, in-tako smo dobili za predsednika zopet posilinemca gostlničarja, \’klju-b temu, da se ..nameravajo gostilničarji iz zadruge izločiti in ustanoviti svojo zadrugo, -Med zborovanjem je prišlo do - ostrega prepira, v- katerem so sc s psovkami odlikovali razni nemškutarji, ki še vedno nočejo .vedeti1, da so v Jugoslaviji in da je sramota izdati svojo narodnost. Seveda so prišli na zbor takozvani Nemci do zadnjega. Male obrtnike pa vprašamo: ali se zavedate, kaj pomeni, da imajo zadrugo v rokah ljudje, ki se jim ni treba boriti za obstanek kakor se morate vi? Kako dolgo še bate hlapčevali ljudem, ‘ki se dajo komandirati od-posilinemca krojača Herta, ki pravi v svoji slavni nemščini: »Podnzesige liabn hir vas cu šprelm, di fa-rfluhten tepaten Kraner habn mit uns niks cubefelu.« Konjice. Tukajšnja tovarna za usnje, ‘katere lastnik je Lovrenc Laurich, doma iz št. Vida pri Stični, je glavno oporišče konjiških Nemcev in nemškutarjev. V tej tovarni so u-službe-ni edinole nemško-naCijonalnr uradniki — med terni tudi ino-zemci'— katerih glavna naloga je, prirejati v našem trgu izzivajoče prireditve. Sedaj nameravajo ti gospodje proslaviti 301 - etnico obstoja Laurichove tovarne -na posebno slovesen način. Pod pretvezo, da to zahtevajo tovarniški delavci, ki so v pretežfti večini Slovenci, sc bode dne 3. aprila tl. zvečer priredila v čast staivjjencu-tovairnarju velika bakljada z godbo in pohodom po trgu; v gostilni Fi-lipitsoh pa se bode ta večer pilo in pelo na račun slavljenca. Ker ima ta prireditev pred vsem namen pokazati javnosti, kako jafko proč vita v -našem trgu neniškuta-rija, bode treba, da pristojne o-blasti pravočasno ukrenejo potrebno, da se ne bode znova žalilo narodno čustvovanje slovenskega živkia v našem trgu i-n da ne pride ,dg neljubih in,ci4y.v - Celjske nesti. Vokalni koncert akademične družine »Balkan« iz Zagreba se vrši v Celju v pondeljek 31. trn. ter bo obsegal sledeče, izbrane točke: Miilojevič, J-ugosloveni- -ma; Ddbronič: a) Tri toge, b) Zagorski zvonovi; Žganjoc: a) Pij mila,- b) Zibu hajn; Musorikič, Ti ozajdi; Gotovac, Na Vardaru; A-daimič, F-ranica; Špoljar, Ni mi volja; Binički, Selj-ančica; Bajič, Ka-nutslka in M-okranjac, Rukovet I. Začetek je ob pol 20. uri. Predprodaja vstopnic .vi trgovin? Goričar-Leskovšek. Opozarja se zlasti zunanje občinstvo, -da si preskrbi pravočasno .vstopnice. Šesta carinska konferenca ,v Celju se jc vršila y. četrtek 27. trn. ob jako pičli udeležbi gospodarskih krogov. Hladnost uapram zadnjim konferencam izvira iz tega, dama raznih prejšnjih sestankih predloženih zahtev- upravmištVo . carinarnice -v praksi ni m-o-glo tako rešiti, kakor 'to želijo pridobitni -sloji. Upravnik carinarnice je prečrtal in tolmačil razpis generalno direkcije carinam .glede pobiranja 2 odstot. deklarirane -fakturne vrednosti od. uvoženega, odnosno izvoženega-blaga. ‘Bose-daJ se po razpisu 35-21 gen. direkcije n-eposrednilc.davkov v- Beogradu, ki predpisuje enako postopanje kakor' poprej citirani, ni tako postopalo. Razne carinarnice so. zahtevale samo potrdilo o plačanih davkih, ne pa potrdilo o plačanih davkih na uvozno, odnosno izvozno radnjo. Odslej se bo pri celjski carinarnici strogo pazilo ua to, da- se predloži pravilno- potrdilo o plačanem d:av:ku na. uvozno in izvozno -radnjo. Smrtno ponesrečila -je, kakor natn po-'r-očajo iz Celja, 23-letoa Marija Cede, hči poscstnrce-vidovc, po domače Mihova iz Petrovč. V sredo 26. trn. je šla s svojo mlajšo sestro napravljati na- severnem pobočju Šmohorja drva za dom. Nad njima je pa spuščal posestnik Ccn-cel iz Li-boj po riž! hlode v dolino. Dasi sta sestri to opazili, sta vendar mislili, da se 'bo še mogoče pravočasno izogniti hlodu, alko bi pretila -kaka.nevarnost. Ko pa- pridrvi z višine naenkrat neki hlod, sba prepozna odskočili. Mlajšo sestro je ranil na križu, starejšo pa tako močno na glavi, da .ie med potjo proti domu že izdihnila. Pogreb pon-esrečenke se je vršil v, petek 28. tm. Policijske vesti iz Celja. K g. Fricu Socher, Dol-gopolje 7 -sc jc zatekla 19. tm. na dom psica volčje pasme. — Sredi meseca marca- tl. se je našla na državni cesti-blizu škofje vasi srebrna ura z verižico. — O priliki neke hišne preiskave v Škofji vasi je našlo orožništvo vozno plahto 195 om dolgo in 170 cm široko. Sedanja la-stoica trdi, da jo je našla meseca fefar. tl. na drž. -cesti Celje-Vojnik. Event. lastnik se naj zglasi na orožniški postaji v Vojniku. Iipred sodiltia. Gozdna tatica in pr me j duš... Svojeas smo poročali, da je okrajno sodišče v Mariboru neko Ano Štern o-prostilo od tatvine po gozdih in sado-nosniku iji da je zastopnik zasebnlli u deleženeev \-skliknil po razglasu te- sod be: »prmejduš, državno pravdništvobom' ndprosil, da se ]>roti sodbi pritoži«. — Štern je bila oproščena, ker je sodišče smatralo, da gre za poljsko in gozdno pokvaro. Nadalje smo poročali, da je sodnik zastopnika dr. Ferdo Lašiča, ki je hotel na vsak način varovati korist svojih strank, kaznoval z disciplinarno •globo 100 din. Dr. Lašič jo res opozoril državnega pravdntka na ta slučaj, ki je smatral vsklic za umesten. 28. tm. se je bavilo s slučajem okrožno sodišče ter je obsodilo Ano Štern na 48 ur zapora. — Prmejduš je torej pomagal! Radovedni smo še, če.bode smatralo okrožno sodišče za umestno, da se zastopnike, ki se zavzemajo za koristi svojih strank proti neutemeljeni sodbi, sme z globami kaznovati. Nič noče vedeti o naredbah. Dne 15. januarja je imd finančni pripravnik Vojteh Večaj i-z Pinc, okraj Lendava, ' po službenem nalogu trgovcu in g-ostil-ničarju Francu Velner v Dolini raztolmačiti najnovejšo naredbo o odmerje-nju polletne takse. Ker so bili v gostilni gostje, ji e pozval financar gostilničarja, da gre ž njim v trgovino, kjer se lažje pogovorita, Komaj je začel financar raz- lagati gostilničarju naredbo, že je ta začel kričati nad njim, d-a -nima ž njim ničesar opraviti. Naposled mu je še rekel, da' nima ničesar brbrati in iskati v njegovi; hiši. Ko je financar uvidel, da ne morej ničesar opraviti, je zahteval od gostifaf-čarja revizijsko polo, da vpiše svoj pri-! hod in uspeh. Gostilhiča-r' pa ni hotel prinesti pole, pač pa je prinesla isto njegova; hčerka. Ko Je začel financar pisati, mu j«! gostilničar potegnil s svinčnikom črto čez -pol in mu jo končno iztrgal, rekoč, naj. gre ,ven in zunaj na snegu piše, iz sobe pa se naj tak-oj pobere, sicer ga zakolje,. Financar je nato odšel, ne da bi kaj o-pravil. Velner, ki žalitev in grožnje taji, je bil pred okrožnim sodiščem obsojen radi pregreska po §§ 104 in 94 STh. kaz* zak. na 1000 D denarne kazni. Vlomilska bratca. 39-Ietni -v Ribnico, okraj Mareraberg, pristojni drvar Alojz Kop, ki je že 17-krat predkaenovan, in 34-teini drvar Iv. 'Hau». senbacli v Kaplji, ki je že 5-krat predka-z-n-ovan, sta osumlje-na, da sta v. noči na 9. septembra 1923 .vlomila v njli-n Antonai Krolla v Radelci ter odnesla 90 kg rženet moke in 2 .vreči. Hausenbach Je nakialjo' osuimljcn, da je v družbi 36-letnega ivi-j ničarja Gregorja Goloba v. 'Gross-Lischeni v. noči na 6. avgusta 1923 ukradel Ivantti Koncčniku rv Remšniku kravo. Obsojen? so bili radi hudodelstva tatvine in sicer; Hausenbach1 na 1 leto, Kop na 16 ra-Gon. lob pa na 7 mesecev težke ječe. ;* vi v a'\ »Kaj pa ti prekleta koza spet tu Iščeš?«? Izvršilni organ Martin Krajšek —j okrajnega sodišča v Murski Soboti — jet imel dne 26. januarja opraviti pri ženi de-( Iavca Franca Lutar m Križevcih neki u«j radni posel. Ker je izvršilni organ že jxH znal Lutarja kot nasilneža, je ivzel s se-’ boj asistenco dveh orožnikov. Komaj izpovedal Krajšek Lu-terju, zakaj je prišel^ ga je ta že začel zmerjati z besedami3 »Kaj pa ti prok-le-ta koza spot tu iščeš, kaj pa češ ti, kaj pa yeš ti?* Lutar, ki j«f žc 4-krat predkaznovan, je bil obsojen radi pregreška po § 104 srb. k. z. na 14 ■dni -zapora. ** , ,v 'Očetovstva noče priznati 30-letni tesar Peter Poročnik v, Sv« Jerneju, okraj Marenberg, je dne 28. nog« 1923 ob priliki razprave na okrajnem sodišču v Marenbergu razžalil zapisnikarja Jakoba Kandriča, ki mu je predložil za-pisnSk v podpis, z besedami: »Za očeta* se ne podpišem, ker me hočete z goljufij jo za očeta napraviti.« Poročnik, ki žali^ tev- prizna, je bil obsojen radi pregreškaji po § 104 srb. k. z. na 1 teden zapora,/ »Moje žene ne boš polfibo.« 38-Ietni posestnik Vincenc Emila Tešanovcfh, okraj Murska Sobota, je pred okrožnim sodiščem obtožen radi hu dod'elstva: težke telesne poškodbe. — Dna 8. decembra 1923 popoldne sta se med gosti v gostilni Štefana Kuharja v Teša-j novcih nahajala tudi obdolženec Vincence Erniša ter Ivan Kiihar. Med' obema1 ja prišlo radi Emiševe žene do nesoglasja'^ Pri sporekanju je stopil Kiihar k nasprot-i niku, pokleknil pred njim, rekoč »Kaj misliš, da bom jaz pred teboj poklekni?.# Nato mu je Erniša odvrnil: »Vse ti dopa-i stirn, samo' moje žene ne boš poliibo.« Vf tem trenutku pa je Erniša vstal ter zamahnil s svojim žepnim nožem prog K3* harju, ki je ves krvav po licu, paide! n$ tla. Zad-obil je vreznino v desno čelnico^ Ker se Je poškodba izkazala lahkega znaH čaja, je bil Erniša obsojen le radi prestopka lahke telesne, poškodbe na 2000 Ef denarne globe. '■ * 3DS. SKUPNA SEJA OBLASTNIH ODBOROV MARIBORSKE IN LJUBLJANSKE OBLASTNE ORrtA^ZAGIJE DEMOKRATSKE STRANKE se VTŠi % pondeljek 31. tm. cb 3. uri pop. v Kazini v Ljubljani. Istega dne ob 11. uri dop. sel vrši v Ljubljani seja eksekntive obeh oblastnih odborov. <• f ooaonaeDDDeo o o Vse cenj. naročnike »Tabora«, ki dofJ gujejo na naročnini, prosimo, da poravnajo zaostalo naročnino do 30. tm., ker se drugače brezpogojno vsem zamuditi-; kom list s 1.-aprilom 1924 ustavL H. Uprava dnevnika »Tabor«, nprrrrnnamn.. o n Mariborske vesti. Maribor. 29. marca 1924. General Maister — petdesetletnik. ' Danes dne 29. marca praznuje 50-let-nieo svojega rojstva general Maister, o-svoboditelj Maribora in naše severne meje. Da nismo ob prevratu imeli tega moža-junaka, ne imeli bi jugoslovanskega Maribora in severnega ozemlja okolu njega in avstrijska meja bi se zajedla globoko v slovenski Štajer. General Maister je takrat zavrgel našo mlačnost m hlapčevsko plašljivost, z močno roko je zatrl nemčurstvo in je s tem priklopil Maribor za vedno jugoslovanski državi. Naš narod je precej spoznal zasluge njegove ter se ga je v tisti dobi oklenil kakor svojega očeta. Njegova osebnost in .ognjevita beseda je bila takrat predmet navdušenih ovacij in ji podžigala v vseh srcih ljubezen in hrepenenje po jugoslovanski državi, po materi Jugoslaviji. General Maister se je rodil v Kamniku 29. marca 1874, ter se posvetil vojaški karijerL Kot navdušen Slovan je okusil grenko pot avstrijskega oficirja. Svoje rodoljubje je izlival v junaških, fantovskih pesmicah in jih objavljal v naših leposlovnih listih pod psevdonimom \o-janov. Pesmi so izšle tiuh v posebni zbirki. Izredna je njegova ljubezen do slovenske knjige. Mirno lahko trdimo, da spada njegova knjižnica, ki jo je zbiral pridno kakor čebela, med najlepše m na j večji zasebne slovenske knjižnico. Gospod general je srečno prebolel bolezen, ki ga je zadnjo leto vrgla celo v po steljo in nridmo pripravlja gradivo za obsežno delo o prevratu na slovenskem Štajerskem, delo, ki bo imelo veliko zgo dovinsko vrednost. V priznanje zaslug, ki si jih je go-Bpod general Maister pridobil na vojaš kem’ polju in ki jih bodo šele v bodoče pravilneje ocenjevali, ga je jugoslovan ska država imenovala za svojega gene-Tala. Bil je tudi počaščen s posebno častjo adjutanta Nj .V. kralja Petra Osvoboditelja in odlikovan'. Drugi narodi, ki imajo več čuta za Bgodovinske dogodke in za junake, ki so v velikih trenutkih posegli v narodno zgodovino, bi izkazovali možu take vrste kot je g. general Maister daleko večje časti. Spomnimo se samo, kako Ital! ^ja slavi reškega »junaka« pesnika d An-munzija. Pri nas so v tem1 oziru skromnejše razmere. Vendar pa bodi današnji jubilant prepričan, da se v slednji slovenski koči naše ožje domovine spominjajo s hvaležnostjo kbena moža, ki je s 6vejo odločno voljo in organizatorskim talentom za vsikdar rešil našo severno (narodnostno mejo pred nemško grabežljivostjo. Želimo, da bi gospod general v zdravju in sreči užival še dolga leta sar do ve svojega dela! v Študijska knjižnica v Mariboru. IV. Izkaz darovalcev. Po objavi III. izkaza darovalcev dne ff. februarja t. 1. je dobila Študijska knjižnica nastopne darove: • V lesu: G. dr. Glančnik na Širokem-bregu je daroval nadaljnih 38 desk za 'opremo knjižnice. V knjigah: Častni član »Zgodovinskega društva« g. dr. Pavel Turner je daroval 26 zvezkov starejše literature, ki Imajo posebno bibliografsko vrednost. Dalje so darovali knjige in časopise: profesor bogoslovja g. dr. Fran Kovačič 25 zvezkov, razen tega je na njegovo posredovanje dobila knjižnica nadaljnih 151 zvezkov iz zapuščine rajnkega daka-toa v Ljutomeru g. .T. Ozmeca; župan g. iViktor Grčar je poklonil 46, posestnik v Krčevini g. Slavko Potrč 16, vojni kurat g. Trstenjak 1, gg. profesorji Hutter 1, Glaser 3 in dr. Pivko 15 zvezkov; vodja Borze,dela g. Stabej 1, kaplan g. Ivrevh pri Sv. Petru 56, posestnik g. Čuš v Ze-toikn 2, minister ha r. g. dr. Niko Zupanič J, višji revident g. Fra.no Repič 27 in Sokolska župa v Mariboru 3 zvezke. Od 7. februarja 1.1. se je število knjig pomnožilo za 373 darovanih zvezkov in bilo nakupljenih, 4 dela pa So bila zamenjana. Skupen porast iznaša tedaj 464 zvezkov. Ravnateljstvo knjižnice se tudi tem potom' zahvaljuje vsem, ki so podpirali ali podpirajo tako važno kulturno napravo kot je »Študijska knjižnica«. Prosi, da bi jo še nadalje podpirali z denarnimi, knjižnimi in drugimi darovi, katerih najmanjši pripomore na svoj način k napredku naše »Studijske knjižnice«. —TT—■ m Smrtna kosa. Včeraj 28. trn. je u-mrl v Mariboru v Jože Vošnjakovi ulici 16 na srčni bolehni Franc Krajnc, jetnl-ški paznik. m Večer Branka Radičeviča. Kakor smo že sporočili, sta se »Slovanska čitalnica« in Sokol sporazumela, da svoja nameravana družabna večera združita v enega, ki bo hkrati proslava stoletnice rojstva srbskega pesnika Branka Radičeviča. Vršil se bo v soboto dne 5. aprila v Narodnem domu. Začetek ob 20. uri zvečer. Na programu bodo zanimive točke. Sviral bo Sokolski orkester pod vodstvom svojega priznanega dirigenta g. Šoštariča. Oficielni del bo otvorila Tittlo-va Ouvertura iz »Slovanskih melodij«. Nato bo imel g. Božidar Borko kratico predavanje z naslovom: »Branko Radi- čevič m njegova doba«. (1. Otrok svojega časa. — Brankovih 29 let. — lil. Brankova lira.) Zatem bo sledilo več recitacij Brankovih pesmi (recitirali bodo gg. Dušan Karadžič, Momčilo Jovanovič, Vidan Petrovič). Naslove pesmi še sporočimo. Vmes pa bo Sokolski orkester izvajal sledeče glasbene točke: Čajkovskii, Romanca; Mozart. D-dur Menuet; Smetana, Ouvertura k operi »Hubička«; Smetana, koračnica iz »Prodane neveste« in končno Gounod, Valček iz »Fausta«. Vrhu tega so na programu le druge, bolj neoficielne točke. Poskrbljeno ho za vse, kar je treba, da bo prireditev res dostojna in .v vsakem oziru zanimiva družabna zabava. Pričakovati je posebno veliko u~ deležbo s strani tukajšnjih Srbohrvatov, zlasti bodo obiskali prireditev Člani tuk. častniškega zbora. Točen progrtjtn in vstopnino še objavimo. Za danes smo le opozoril naše družabne kroge, da naj posvetijo prihodnjo soboto zvečer večeru Branka Radičeviča v Narodnem domu. m K nemškim argumentom o vzrokih finančne krize našega gledališča. Nemški listi pišejo, da bi mariborsko gledališče lahko prospevalo tudi brez državne subvencije, češ, zakaj pa je bilo poprej aktivno. Te dni je »Neue Ziiricher Zeitung« pri nesla vest, da bo Franz en stlie at er v Gradcu, ki ga je v zadnjem času vodil Švicar Theo Modes, koncem sezone vsled slabega finančnega stanja opuščen. Amsambl preide k operi, prostori pa se dajo v najem nekemu kinu. Tako se godi v Gradcu, pri nas pa naj bi gledališče donašalo še dobiček! Morda bi, če bi ga pretvorili v kabaret in ako bi dali tudi nemškim glumačem priliko, da nastopajo v Mariboru. Slovenci pa hočemo imeti v gledališču kulturno, umetnostno napravo in če vlada podpira gledališča v drugih jugoslovanskih mestih, mora z enako pravico tudi mariborskemu zagotoviti finančne pogoje za njegovo umetnostno delo. m Jasna beseda. Časopis »Orjuna« pravi v svoji zadnji številki, da imajo razni gospodje v uredništvih naših mariborskih listov toliko up! iv a, da ne pripuste objavljati dopisov o raznih nacijonal-no nečednih stvareh. Da smo si z gospodi v term na jasnem, povemo sledeče: Nikdar nismo odklanjali enakih dopisov, če smo imeli v rokah tudi trdne dokaze, da je vsebina dopisa resnična. Zgodilo se nam je namreč že neštetokrat, da je kak vročekrvnež oddaleč slišal nekaj zvoniti in ne da bi se podrobno prepričal o stvari. kar priletel v naše uredništvo. Verjeli sino mu in objavili — potem pa ie tre. balo preklicevati. Da se takim neljubim stvarem izognemo, smo postali zelo previdni, da se nam ne zgodi tako, kakor se je zgodilo »Orjuni« v isti številki, ki vsebuje gori navedeni očitek, da Je morala prinesti preklic giede g. dr. Černiča, katerega je po krivici obdolžila, da je bil na Rapidovi reduti. m čuden slučaj. Pišejo nam: »Safzuri-gen des Fiseberei-Bezirksvereines 'teiri-sehes Drautal in Marburir an der Drau« ali »Pravila ribarskega okrajnega društva Štajerska dravska dolina v Mari- za .41 dojžnostflih izvodov; 46 zvezko-g je4 boru« imajo na strani 7 opombo, da so bila potrjena glasom! odloka c. kr. staj. namestništva z dno 21. mai*ca 1914. Dasi-ravno so se vršili prejšnji občni zbori po pravilih v januarju ali februarju, so Nemci letos čakali desetletnice in sklicali občni zbor 21. marca 1924 in osvojili ta dan društvo. Vsekakor čudna koinei-denca, vendar za vsakega, ki pozna dušo naših Nemcev, samoumevna! Iskreni pozdravi občnemu zboru so došli ne-le iz Dunaja, ampak tudi iz Gradca in Le-obna. m »Sle miissen franzoslsch konnen!« Tako je zabrusila v četrtek 27. tm. soproga hivšega avstr, majorja I. pri carinski reviziji službujočemu uradniku, ki jo je na njen »Ich verstehe Sie nicht!« opozoril, da kot imejiteljica jugoslov. potnega lista mora razumeti drž. jezik in da ni primoran ž njo govoriti — francoski. Res neverjetno, kaj vse si dovoljuje ta naduta rasa! Sedaj bo še predpisovala službeni jezik našim uradnikom. Čudino pa je tudi, da se ta rasa s svojo »veltšpraho« v stiski poslužuje jezika svojega »najljubšega« prijatelja — Francoza. V sili še vrag muhe žre! m Ljudska imiverza. V pondeljek 31. marca predava g. Božidar Borko o Wilsonu. fečetek točno ob pol 20. uri (mala kazinska dvorana). m Glasbena Matica. Pevski zbor Gl. Matice je v zadnjih tednih z največjim uspehom nastopil v Mariboru, Ptuju in Ljubljani. Po teh koncertih stopa v vrsto prvih društev v Jugoslaviji. Ker pa se namerava lotiti del, kakor jih pojejo druga najodličnejša društva, zato rabi tudi tak materija!, s kakoršnim razpolagajo o-na. Le v. takem slučaju nam je namreč mogoče proizvajati velika in svetovno znana dela. Prihodnji teden začnemo z delom na novem programu, tj. Smetanova prireditev, družabni večer, petletnica Glasb. Matice, koncert v Rog. Slatini, Zagrebu itd. Ker nam je mnogo na tem ležeče, da spopolnimo svoje vrste, vabimo vse Člane in gospode, ki imajo veselje do petja in so v toliko glasbeno nao-bražemi, da lahko sledijo pouku, .da se najkasneje do torka večer predstavijo našemu dirigentu g. ravn. Topiču, v prostorih Gl. Matice, Gbtzova dvorana, 3. nadstr. — Predsednik. m Spomenica o rešitvi stanovanjskega vprašanja, katero je sestavila zadruga »Mojmir«, prirediteljica razstave gradbenih načrtov, in ki vsebuje 20 različnih predlogov, kako bi poleg privatne inici-jative tudi država morala pripomoči k omiljenju stanovanjske bede, se prečita danes v nedeljo 30. tm. ob 10. uri dopoldne v razstavni dvorani (kazina). Nato se bo dala interesentom na vpogled v svrbo končne redakcije. V končno redjgi-rani obliki se potem izroči g. velikemu županu dr. Ploju m predloži centralni vladi. m Zaključek razstave gradbenih načrtov. Danes v nedeljo 30. tm. opoldne se zaključi razstava gradbenih načrtov v kazinski dvorani. Nekateri najboljši načrti ostanejo po zaključku na vpogled v, pisarni zadruge »Mojmir«. m Ponovna direktna pogajanja za dobavo mesa za mariborski garnizon za čas od danes pa do konca junija tl. se bodo po naredibi komandanta Dravske di-viz. oblasti vršila dne 1. aprila tl. pri komandi mariborskega vojnega olcruga (Dravska kasarna br. 17). Dnevna potreba približno 1000 kg. Ob 10. uri začne komisija sprejemati ponudbe, ob 11. uri prične dražba odnosno zaključek pogodb. Podrobnejše razvidno iz razglasa v pisarni komande Marib. vojnega okruga. m Poziv v Sem rezervnim častnikom v Mariboru. Glasom dopisa Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani z dne 21. marca mi. Pov. br. Dj 2131 se mora predložHi navedeni komandi spisek vseh v Mariboru stalno bivajočih rezervnih častnikov, ki so sprejeti v Jugoslovansko armado in ki ge bodo pozvali od slučaja do slučaja na jodnodnev-no orožno vajo in sicer v garniziji, kjer bivajo. Mestni magistrat razglaša, da se morajo tozadevno zglasiti vsi rezervni častniki v dneh od 1. do vključno 5. aprila 1924, vsakokrat of 8. do 14. ure, v pisarni mostnega vojaškega urada Slomškov trg 5-1. m Razpored promenadnega koncerta mariborske vojne muzike v nedeljo pri lepem vremenu na trgu Svobode: 1. Parma: »Amaoonke«, koračnica. 2. Rossini: »Tancred«, ouvertura. 3. Schonhcrr: »Iz slovenskih krajev« (valček). 4. JVag- ner: Pokret bogov iz opere gensko zlato«. 5. Smetana: Fantazija iZ)pere ;>p0. ljub«. 6. Dvofak: »Iz lepih tna« slov potpourri. 7. Rcudla: »47 kla«, ’ko>-ač-raca. m Nočno lekarniško službo 1ia v ja_ su od 30. marca do 6. aprila H:mn prj Sv, Antonu, Frankopanova ul. Mr m baneže). ‘ ' m Opozorilo. Plantaže, na.jefie v Sodni ulici, se ob sneženem in dtvnpm vremenu kaj ljubko priklanjajof,0_ id oči m suknjam, klobukom in dedkom' v pozdrav. Kljub temu prosimo lijj-a. ne, da 'nas rešijo teh, vso prej a^or prijetnih objemov. Pristrizite n>poreb-ne izrastke in vršičke, Vsi mino^ooi pravdarji jn toženci, posebno pa jj]JZa_ stopniki in zagovorniki Vam bev, Hosana. >ea rtr I. Ljubljanski učni zavod j derno krojenje otvori II. učni te^ Z3 krojenje in prjučitve sistema štedija z blagom. Vpisovanje se vrši vsak ail v zadnji dvorani restavracije Or,7: Vetrinjska uLica od 9.do 12. in od 140’ 19. um V nedeljah isto. Prospekte inr formacije daje vodstvo zastonj. m Kavarna mestni park. Danes v 1. del jo pri lepom vremenu od 10. ure z j traj odprta. Popoldan svira pianist, zvt čer ciganski Trio, in med pauzo poje or pevec Jarc. irt »Grajska klet«. V soboto 29. in v nedeljo .KVtffl. koncert nar. žel. gl. društvo »Drava«. Danes v soboto po gledališki: predstavi odprto črez policijsko uro. m! Sporoča se, da se je premenilo ime tvrdke »Me lis troja« v ime »Žarnica«. m Na ulic! porodila. Neka Bernarda C., doma iz Gradca, delavika v Št. Il.iu y Slov. gor., je 27. tm. prišla v Maribor. Naenkrat ji je pred hišo v, Aleksandrovi ulici 19 prišlo slabo in je na ulici 'porodila otroka. Straža jo je z otrokom vred 'dlala zapeljati v bolnico. m »Mariborski delavec« T. jn II. letnik kupi uredništvo »Tabora«, Ponudbe z navedbo cene na uredništvo. m’ Opozarjamo na izložifo omarico ateljeja »Valaneienne« vi Goeposki nllei 14 ob lekarni >Wolf«. m Velika kavama. V potek 28 tm’ se vrši v veliki kavarni elitni koncert 4 sodelovanjeml harf. m. .. Narodno gledališče. REFERTOIBEf Sobota, 29. marca »Prodaffla nevesta«. Izv. Slavnostna predstava v proslavo B. Smetairte. (Gostovanje g. Križaja iz Zagreba). Nedelja; 30. marca »Prodana nevesta«. (Gostovanje g. Križaja iz Zagreba). Slavnostna predstava »Prodane Seve« ste v proslavo lOOletnice rojstva skladatelja B. Smetane se vrši danes, dne 29. marca ob 20. uri. V vlogi Kecala gostuje F. Josip Križaj, člaij zagrebške opere. — Mesto obolelosti g. ravnatelja opere A. Mitroviča dirigira g. kapelnik Hercog. Gostovanje Debicke odpade. Za pondeljek dne 31. trni1, napovedano gostovanje ge. Debicke mora vsled nepredvidenih zaprek odpasti in bo ta dan gledališče zaprto. Gostovanje g. Josipa Križaja, člana zagrebške opere se vrši v soboto 29. tm. in nedeljo 30. tm. Odličen gost iz Zagreba bo obakrat nastopil v vlogi' Kecala v »Prodani nevesti«. Povdarjamo, da uživa g. Križaj sloves enega najboljših jugoslovanskih Keclov. M i .IT m Turnir v Newyorku. Osmo kolo so je igralo 27. tm. Aljehin je premaga! Retija, partije Capablanca Maroczy in Tartako-wer—I.asker remis, partije Janowrkl— Marschal! in dr. Lasker—Bogoljubov prekinjene. Stanje: Aljehin 5, dir. Lasker 4.5, Reti 4, Tarfalcovrcr 4, Bogoljubov 3.5. Capablanca 3.5, 'Janow5?ry 3, Maro-czy 3, Ed. Lasker 2.5, Marschall 2, Jatcs 2. VEČER BR ANKA RADIČEVIČA bd v soboto 5. aprila * »NARODNEM DOMU«, Mura in umetnost X Koncert Zveze slovenskih pev-^h društev se vrli povodom občnega zbora Zveze dne 6. aprila v LiubUani. v Stoletnica Branka Radičeviča. Bran tofcSKTs. * roOil PO *rernm- rJi™?sa^“vS«.«sa£ iu ie dan stoletnice njegov ega poj "“S S Wsli «* rrk' aifabor.B“l“ BoSr“ “pl«SlreSSn.Mis?no,data napaka nikomur ni izpremenila mnenja, i.j __ inia o temeljitosti in netemelptostl, doslednosti in nedoslednosti ljudi, ki pise-io take članke. Brankov, spomin je m o-,trine enako svetel, pa najsi se ga slavi no star®nt ali novem srbskem koledarju. P * llustrovani pregled privrednijt 1 IfuJturnih industrija kraljevine SHS. j>c>d tim naslovom izdaje Klub Ju gosi a venskih Potno raca knjigu, koja če v sliei i ri ječima s tekstom i na. franeu-skom jeziku, prikazati domačem i etra-Mm svijetu naše pri vredne J kulturne institucije, pa da na taj način, kako u našoj državi, tako i u iuostranstvu sluzi njihovim interesinia »to Sirarni i uspješ-taijom propagandam. U vri jem e novčane krize, kad naša priv red a a naročilo industrija nastoji, da predobije za sebe in teres stranoga kapitala, cva de knjiga biti nesumljivo od velike koristh pa je m i nista rs tv o trgovine i industrije pre-poručilo ovo izdanje Centrali industrijskih korporacija, a ova opet savezima u njoj zastopanim. Interes za ovu knjigu 'dosada je zuatan’, Pa ima sabrninih vec oko 500 slika raznih privrednvh Poduze-ea svih grann. Djclo je pošteno djelinn-ce več u štampu, ali da slika naše pri-vredc hude sto potpunija, raspredjeljeno je tako, da novi interesenti mogu još do sredine aprila poslati slike svojih pre-dužeča s opisom uredništvu na adresu: Kluba Jugoalavenskih Pomoraca, Zagreb, Prilaz D j ure Deželida 67, koje daje obavijesti o toj knjigi. x Sienkieivicz-Mole, Potop. Zgodovinski roman’. 1. in 2. snopič. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Strani 128. Z istim zadovoljstvom kot roman »Z ognjem in mečem« bo sprejela črtajoča javnost tudi roman »Potop«, ki je začel izhajati v snopičih pri Tiskovni zadrugi. Tudi druga knjiga Sienkiewicze-vih del je okrašena z lepimi ilustracijami. Naročila sprejema Tiskovna zadruga v -Ljubljani. x Slovaška opera v Parizu. Slovaška opera v Bratislavi, ki je pravkar z uspehom zaključila gostovanje v Barceloni in Madridu, bo gostovala še tekom- te sezone v Veliki Operi v Parizu. _ x Ruska literatura ha Kitajskem. — Univerza v Pekingu je povabila ruskega dramatika S. Tretjakova, avtora mnogih odrsikih del iz kitajskega življenja, ^ da predava v Pekingu o ruski literaturi. Mi« »Iran sr. \ Film. I. Mariborski bioskop. Sanio 'danes se še kaže prekrasna drama »Bohe me«. V pondeljek je preamijera »Toskanske prin-cesinje«. V glavni ulogi Olaf Fonss. Sokolstvo. o Telovadne ure starejših telovadcev predvojne dobe Sokolskega društva v Mariboru so vsako sredo in petek od pol devete do 10. ure zvečer v gimnazijski telovadnici. Prva vaja j® v sredo 26. marca tl. Poživljajo se vsi telovadci tega oddelka, da se telovadnih' ur redno udeležujejo, ker 66 prione yežba prostih vaj. Zdravo! o Na I. sel! starešlnsva JSS v Ljubljani 20. marca ti. se je starešinstvo konstituiralo sledeče: starosta br. Engelbert Oaingl, nam. staroste 'br. Ivan Baižali, tajnika: br. dir. Riko Fux I. in Josip Čohal II., blagajnik Bogumil Kajzelj, gospodar br. Vilko Turk, arganizačni odsek br. Nande Marolt, knjigovodja br. Nande Svetlič, knjižničar br. Ivan Bajželj, arhivar br. Žane Miklavc, upravitelj br. Julij Deu, urednik Sokol. Glasnika bt. Mi- p-jer osa&efai: Jbfe dr. Jovo Hadži, zdravstveni: br.^ui. ne 'Ja-mar, statistični: br. Verij Švajgar, paškodbeni: Nande Marolt, manjšinski: dr. Fux, propagandni: dr. Fettich Oto, gospodarski: Vilko Turk, pravni: dr. Fettich 0>fc>. Zastopniki Saveza v Sok. Matici: dir. Fux, Turk, ing. Poženel. o Sokolsko društvo v Studencih naznanja, da sc je našel po maškeradi dne 4. marca tl. pred Sokolskim domom ženski prstan, katerega je zgubila bržkone kaka posetnica prireditve. Ker se še do danes ni nihče zglasil, se poživlja tem potom izgubitelja, da se javi pri zgornjem društvu ozir. na pošti v. Studencih pri pismonoši g. Frasu, Sotiialna politika. MIGRACIJSKA STATISTIKA KRALJEVINE SHS ZA LETO 1923. Dočim se je od ujedi njen ja do konca decembra 1922 izselilo 34.700 oseb in vrnilo 43.048, opažamo v letu 1923, da so števila meritorno zelo iz,premen jena. V, 1. 1923 iznaša Število izseljencev 9.370, a povrat uikov 1950. Isti pojav se prikazuje tudi pri ostalih narodih, kakor je to razvidno iz migracijske statistike Zjedinjenih Držav. Kajti v letu 1921-22 izselilo se je v Zjedinjene Države vsega 309.556 oseb, vrnilo se jih je 198.712, dočim) se je v letu 1922-23 vselilo vsega 522.919, a vrnilo se jih jo samo 31.450. To pomeni, da je »stari kraj« že izgubil del one privlačne moči, ki jo je imel takoj po končani voj ni in da raste privlačnost Zjedinjenih Držav v istem razmerju, v katerem' pri seljevanje pada. Nadalje je naša migracija izgubila značaj izseljevanja možkili v svoji zreli dobi (70%) in prevzela značaj izseljevanja celih družin. Amerikan-ci imenujejo tip tega izseljevanja »recept« (novi) v. nasprotju z »old« (stari). Po poklicu je večina naših izseljencev kmetovalcev, in je zato naš problem1 izseljevanja v protislovju med našim1 a-grarnim' narodnim1 gospodarstvom ih pretežno industrijsko emigracijo, ker je 80% maših izseljencev v tujini zaposlenih v. industriji. Število izseljencev, kii v tujini doseže jo^boljsoo kvalifikacijo, je relativno, n in, «mo še pa točnih statističnih podal- ko t> Števila nam tudi kažejo, 'da ili večjega izseljevanja, iz siromašnih krajev, kjer je izseljevanje potrebno, marveč iz krajev (Vojvodina), kjer odločajo drugi motivi. Procenti tudi dokazujejo, da raste vseljevanje v Kanado im Južno Ameriko (7.6%), dočim1 naše tradicijonalno vseljevanje v Zjedinjene države pada. To pomeni, da si naša emigracija išče nova pota, ker se ji pot v Zjedinjene države zapirat •- »•,:«>:- *A Izseljevanje iz kraljevino SHS v januarju 1924. Izseljeniški komisarijat v Zagrebu javlja, da se je v mosecu januarju izselilo iz naše kraljevine 2192 oseb (1343 moških, 869 ženskih). Od teh je 105 kvalificiranih, 720 nekvalificiranih delavcev, 690 kmetovalcev, 33 svobodnih profesij, 644 otrok. V Zedinjene države jih je šlo 668, v Brazilijo 118, v Kanada 28, v Argentinijo 347, v Cile 15, v ostale kraje "Amerike 16. Iz Srbije jih je 54, iz Vojvodine 1376, iz črne gore 9, iz Hrvat-ske in Slavonije 403, ix Dalmacije 201, iz Slovenije 122, iz Bos,ne in Hercegovine 27. Izven teh je odpotovalo v jan; 24. se 120 tujih podanikov. 5 - Turistika in šport. : Maribor : Rapid. Danes ob 15. uri -se odigra v Ljudskem vrtu napovedana ■pokatna tekma v prid Jugoslov. olimpijskega sklada. Tekmovanje obeh rivalov obeta zelo ostro borbo, ki bode nudila na j int eresanfnejši potek, ker si oba nasprotnika prvič in zadnjič pred prvenstvenim bojem poskusita sile v, prijat, tekmovanju. V tekmovanje se tudi vplete malo jubilejno slavje, nastopa namreč po večletnem zaslužnem in vzornem delo-, vanju g. Drago Vogrinec stotič za barve j svojega ISŠK Maribor — vsekakor lep u-speh in vzor požrtvovalnega športnika. : Iz mariborskega športnega sveta. G. Herman Hofer, dosedanji blagajnik »Ra-pida«, je podal ostavko na svoje njesto in je blagajno »Rapida« _ prevzel g. Maks Mo&iik UI, blagajnik je g. Avg, Anion), Opozarjamo naaue vso javnost, da kupuje srečke ter omogoča tako naši državi udeležbo na VIII. Olimpijadi. Cena srečkam' je 10 din. Žrebanje bo v juniju. Kupujte Olimpijske srečke! : Priprave Jugoslovanskih lahko-atle-tcv za Olimpijado. Kljub temu, da niso zasigurana denarna sredstva za obhod naših atletov v Pariz, jc atletski Savez že lani odredil, da se v vseh mestih vrše j G. podpredsednik borze A'. Praprotnik treningi i vršila tik pred pohodonr v Pariz. Najboljim1 lahko-atletom je dovoljen trening le v njih najboljši disciplini, da se ne kvari kon- želje in nasvete zbranih strokovnjakov. Tajnik trgovske in obrtniške zbornice g. dr. Pran Windischer kot drugi govornik izvaja, da traja križev pot Slovenije za popolno borzo v Ljubljani, ki je soglasna zahteva vseh gospodarskih! krogov, že dve leti. Pravico pa imamo začoti z borzo za efekte in robo, tudi pravilnik za razsodišče je potrjen. Iz te- dicije s treningom' v preveč, a m nje, ga položaja mtoramo ven. Vsled momentano manj važnih disciplinah. Poslednji mesec bodo koncentrirani vsi atleti v eno mesto, kjer se bo vodil njih skupni trening pod vodstvom trenerja. Kot »Olimpijsko taborišče« je zamišljen Zagreb. Kakor je videti je vsa priprava dobro zasnovana, ako vpoštevamo, da še danes ni jasno, s kako vsoto se bo moglo računati, tor da so manjše in' fimincijcl-no še slabejše države v prijetnem' položaju, da uživajo bogate podpore vlade, gospodarskih krogov in mecenov, česar vsega pri rtas ni. Je pa pri nas mnogo vere in) mnogo volje, kljub vsem) težko-čani ponesti jugoslovanske barve na Olimpijado, ter napraviti korak dalje v našem' mladem) državnem' življenju. — Javnost pa naj to stremljenje podpira in kupuje Olimpijske' srečke, ‘A . pre- obloženosti rednih sodišč je za Slovenijo ustanovitev borznega razsodišča jako pereča in nujna. Kupčijski krogi odločno zahtevajo razsodišče, ki pripomore, da se ustanovi v zvezi z borzo, do ua-glejšega razsojanja tudi v sporih, ki no izvirajo iz borznih' poslov. Ne more biti' dvema, da se obnese pri nas razsodišče, G. dr. IVindisfcher poda nato sliko, kako je z razsodišči v drugih krajih države. Uspehi so bodreči. Posla je toliko, da se v Zagrebu pripravlja še eno razsodišče. Organizacije industrijcov in trgovcev so splošne v zahtevi le praktične in’ potrebne uredbe. Priporoča borznemu svetu hitro ravnanje, od 'besed treba priti do dejanj, sicer bi mbrali1’iskati drugega izhoda, ker se ne more več odlašati vprašanja razsodišča. Ako bo efektna in blagovna borza v pričetku imela skromnejši delokrog, nič zato, iz malega zraste veliko. Gotove prometne naprave si aktivirane same ustvarjajo delokrog. Borzno vodstvo naj ne zamudi ugodne prilike za pričetek poslovanja razsodi- ^a’ . v . -i O' vprašanju borznega, razsodišča iz-pregovori v daljših izvajanjih borzni' tajnik g. dr. M. Dobrila ini temeljem' zanimive statistike domačih) razsodišč dokaže, da izvira pretežna večina borznih' tožb iz poslov zaključenih izven’ borze in da le neznatni dol sporov ivira ia' strogo borznih kupčij. Nadalje razpravlja o stroških in dohodkih take naprave na podlagi podatkov drugih razsodiščv; državi. .*•' . ,m Nato so navzoči zastopniki 'denarnih' zavodov glede notiranja vrednostnih papirjev podali konkretne ugodne izjave. Tudi zastopniki denarnih zavodov, ki' nimajo sodišča v Ljubljani so s© glede kotiranja izjavili ugodno. Anketa je dokazala, da je računati že za začetek % dokajšnjimi številom' efektov. V; zvezi z razsodiščem' bo nova naprava imela prav zadovoljiv delokrog. <,> Pred! zaključitvijo sestanka dobi po- Ljubljanska borza. Dne 17. trn', se je v posvetovalni dvorani Kranjske hranilnice sestala anketa finančnih in gospodarskih krogov, da zavzame stališče glede efektnega in robnega prometa v na ljubljanski borzi. Na tej anketi so bili zastopam sledeči denarni zavodi: Narodna banka, Češka industrijnlua in gospodarska banka, Dobrovoljačka banka, Hipotekarna banka, Jadranska banka, Jugoslavenska banka, Kreditni zavod za trgovino im industrijo, Ljubljanska krediInabanka, Obrtna banka, Prva hrv. štediouica, Sla-venskabanka, Sloven. banka, Trgovska banka, Zadružna banka, Zadružna gospo darska banka; od hranilnico in posojilnic so bile zastopane Kranjska hranilnica, Mestna hranilnica, Kmetska posojilnica ljubljanske okolice in Ljudska posojilnica, nadalje so bile zastopane sledeče korporacije: Trgovska ini obrtniška zbornica, Zveza trgovskih grerni jev in zadrug ter borzni svet. Predsednik' borznega sveta g. Drag. Hribar očrta v kratkih besedah dosedanjo dvoletno borbo za dosego dopolnilno; novno besedo g. dr. Fran Windischer,ki koncesije trgovanja z devizami in va-i konstatira, da je uspeh' posvetovali ja lutami im sedanje stanje borze. OJdjube • nad pričakovanjem! ugoden. Pri nekoliko r>i «1 ul i»H IMAMU* & HUtm * il / .4 MU 659 ao i: umom gresta tja po poti, tri ,čunke“ prišle so nasproti in z milom „ZLATOROG“ sta brata oprala pujske vsega blata, * - Nadaljevanj* sledi. Hobri volit ee' zagotovil cisto lop poslovim 'krog' efektni in blagovni borzi. Govornik apelira1 it a -domače zavode, da ipokažejo pravo umevanje in tudi požrtvovalnost za dom!aco institucijo, ki bo IJerona našeipu zaokroženemu gospodar-■fetvu v* Sloveniji. Lepa prilika je za u-pravičen in1 potreben lokalni patrijoti-zcm. Vprašanje popolne 'borze jo mate-rijalno gospodarsko vprašanje, spretno nas odganjajo z našo zahtevo po polni borzi prav iz istih razlogov kakor nam vežejo trdo roke glede obstoječega telefonskega prometa z Dunajem1 in Prago in kakor »e branijo otvoriti telefon z Trstom, ki je takoj lahko poraben inl bi dal našemu gospodarstvu nov impulz. Apelira na'borzni svet, dg je prijenljiv glede pristojbin in se zadovolji tudi s pavšal 5 ran jem; v gotovih slučajih. Predsednik s• Drag. Hribar izreče zahvalo udeležnikom) za obilen odziv na današnjo važno posvetovanje ter obljubi, da bo borzno vodstvo vse storilo, kar je potrebuo, da prične delovanje borze in ž njo združenega razsodišča v Ljubljani čimprej. .. - Gospodarstvo. g Novosadska blagovna borza 28. tiu. Pšenica baška 325, oves baški 250, sremski 255. taščici baška 235, sremska 245, moka »Os« 510, »Oss« 510, »6« 325, »7« 282.5. g Poljoprivredni glasnik. Šesta številka tega prvega .velikega ilustrovanega poljedelskega lista, ima sledečo vsebino: Todor B. Španovič: Kultura plemenite vrbe. — Sfjepo Bulič: Za unapredjenje uljarske industrije na našem primorju. — :K. Popovič: Tri važne stvari kot gajenja kukuruza. — Reforma obradc zemlje. — ,Ivan Bezdolin: Rdja na sfcmjitiama. — »PoJjoprivredna nedelja« u Berlinu. — Poljeprivredne knjižice za ratare. — Bc-lešlke. — Književnost. List izhaja kot polmesečnik v -Novem Sadiu, Retra Zrinjsko? 2. g Obrtna banka v Ljubljani jo imela 27. tnal VLjubl jani.ill. redni občni zbor. Delniška glavnica znaša 2 milijona dinarjev, rezervni fondi 237,081.85 din., pokojninski- fond 50.000 din., čisti dobiček za L 19Ž3 466.887.30 din'. Izplača ee 12%na dividenda. Soglasno je bil izvoljen do zdajni upravni in nadzorstveni svet. g Knjiga dr. I. Belina; »Problemi naše valute«,; studii ja za> sanacija naše privre d-ne krize, dogofovljena je, 1 data je štampu, a okn hude gotova biče razaslata svima našim pretplatnicima, koli su nam (poslali no»vac zanju. U njo j urednik našeg tekotioinsikog Pregleda, čip su clanci '»Novoj Evropi« ižazvati živ interes svili naših privnednika, i štreg kruga naše in-iteligencije,,iznosi pregledno, u jednoj studii, ceo naš valutni problem, na osnovu najnorvijeg materija!a i zaključnih bilan «a s krajem godme 1923. U sledečem donosimo sadržinu študije prema poglav-ljhra: 1. Mesto uvoda: o krizi naše prl-vredle. 2. Predavati sanacije naše valute. 3. Politika; deflacije (ideja »snažen ja« dl nara).. 4., 'Problem stabilizacije dinar a. 5. Tchsiika-;stabilizacije: a) Kon-verzijone- kaseg b) devizna politika. 6. Pitanje dr-žavnog-duga 'kwd Narodne Banke: a) Isitorijat; b) Valorizacija bilance; c) Prc-tvairanac.dela diržavnog duga, odnosno jbaokmita, u-državni papirni novac; d) Odnosa j. temeni ju papirno« novca i bank-nota. 7. Sukcesivna eliminacija papirno? .novca i to: a) izdavanjem niklenog i ba-‘kamog novca; b) Izdavanjem srebrnog :novca. 8. Devalvacija dinara: a) Značenjc 'devalvacije; b) Izvodjenjc devalvacije: aa) Vrača,n jeni na stari dinar, bb) postav-1 jan jem na novu bazu, cc) izjednačonjetn tea današnjim dmarom. 9. Jačamje novea-Jie podloge Narodne Banke. 10. Sukcesiv-«o izvodjenje valutne reforme, i konačni prelaz na zlatu valuta U. Uticaj sre d jenih valutnili prilika na našu privredit. 12. Zakljuičalk. — Knjižica če biti lepo oprem- ljena, 1 imace oko 100 stranica sloga formata »Nove Evrope«, štampana latinicam. Poručbine treba silaki upravi »Nove Evrope«, Zagreb, Prcradovičev trg 9, II, g Odvzemanje obveznic negaziranih predvojnih dolgov bivše Avstro-Ogrske. Lastniki naj pošljejo te obveznice 11 a,j-kasneje do 1. aprila 1924 b kuponskimi in obrestni«*? Jj*^lmi .Vpad direktno grt- neraM direkrtiji državnih dolgov v Bco- pri gen ti. Ptaditfetnl oglas z natančnoj-'kolka presto., vlogo, v širni podatki je y pisarni trgovske in o- kaieri naj označijo obveznice po tipu emisiji, feeziji, po številkah’ in po nomi balni vrednosti. V vlogi naj se navede tudi najbližji davčni urad, po katerem poteiri general J) a direkcija vrne reverzo za prejete obveznice. Reverzi naj se skrbno hranijo, ker se bodo samo zanje izdajale nove obveznice. Opozarjamo, da se po odločbi reparacijske komisije v Parizu pri razdelitvi dolgov vpoštevajo le odvzete obveznice in bodo imele za lastnike vrednost le nove obveznice, ki jih' prejmejo namesto oddanih starih obveznic. Natančnejše izveste v «Uradnem listu* št-. 23 z dne 22. marca, kjer so našteti tudi vsi dolgovi, katerih obveznice se odvzemajo zaradi porazdelitve med udeležene države. ' / - > g Češki izvoz v februarju. Glasom po ročila državnega statističnega urada se ■je češkoslovaški izvoz v mesecu februarju znatno izboljšal. V tem mesecu je bito izvoženih 957 milijonov kg v vrednosti 1254 milijonov' Kč. Potemtakem se je izvoz v primeri .z januarjem zvišal za 453 milijonov Kč. Glavni izvozniča-rji so 'bili: Avstrija (319 milijonov Kč), Nemčija (216 mil. Kč), Jugoslavija (84 mil. Kč) in Madžarska (82 miliij. Kč). Potem sledijo po vrsti Italija, Zedinjene države.' Romunija, Anglija, Švica, Poljska, Francija, Holandska in Belgija. Od; blaga se je c ksp or tiralo največ ,pavo>!e, konca in pavolnih izdelkov- v celotni vrednosti 201 milijon Kč. Nato slede les in premo£ v vrednosti 174, volna in volneni izdelki 135, sladkor 128, železo in železno blago 105, steklena industrija 103, sadje in zelenjava 62 in končno lan, konoplje in juta v. vrednosti 50 milijonov Kč. g Nova češkoslovaška paroplovna družba. Minister notranjih dol je v sporazumu z ostalimi ministrstvi dovolil u-sfanovitev novega akcijskega društva pod imenom »Češkoslovaško donavsko-paroplavna družba«. Centrala l>o M Bratislavi. g Oddaja barvanja železne konstrukcije mosta preko Donave pri Novem Sadu. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 17. aprila t. L ofertalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije mosta preko Dornavo pri Novem Sadu. Predmetni o-glas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava bencina m motorje. Pri odelonju za mornarico v Zemunu se bo vršila, dne 17. aprila t. I. ofertalna lici tacija; glede dobave 30 ton bencina za motorje. Predmetni oglas z natančne j Šimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani isntere sentoni' na vpogled. g Prodaja skladišča. V pisarni Kom vojnog okruga v Mariboru (Dravska kasarna soba 17) se bode vršila dne 31. tin tretja ponovna ustmena licitacija za prodajo poslopja (magnetna) v Einspielerjevi ulici št. 7 v Mariboru. Pogoji za to dražbo so razvidni vsaki dan med u-radmimi urami v navedeni pisarni. g Dobava snažilrie jute. Direkci ja državnih železnic v Ljubljani razpisuje oferialno licitacijo na dan 5. aprila tl. za dobavo 60 tisoč kg snažilne jute (ju-tenih niti). Pogoji so nahajajo v vpo gled pri ekonomskem o delen ju Direkei je državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta (nasproti velesejma) vsak delavnik od 10,—12. ure. g Dobava mesa. Pri intendanfuri Dravske divizijske oblasti v Ljubljani se bo vršilo dne 2. aprila tl. sklepanje ponovne direktne pogodbe za dobavo mesa za ljubljansko garnizijo. 'Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtni ško zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava morske soli. Pri upravi državnih monopolov v Beogradu se bo vr šila dne 3. aprila tl. tretja ofortalna licitacija glede dobave 30 tisoč togi morske soli. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice., v .Ljubljani interesentom na vpogled. g Oddaja barvanja železne konstrukcijo mestu preko Tita pri Senif. Pri ravnateljstvu državnih železnic i Subotici se boi vršila din e 16. aprila tl, ofertalna licitacija, glede oddajo barvanja železne kOn-etrukcij**' tposAu pttdcb Tiše pri Sen ti brfniške zbornice v sentoni na vpogled. Moderno perilo. Največji ponos vsake žene je lepo, izborno perilo —' in razumljivo je, da si T.L-bliani inf ere-1 premljeno z najmodernejšimi uf prvot vrstnimi čipkami. In ako ste odločeni za' nakup perila, potem pbsetite atelje »Va-lencieinne« (Ob brodu 1)' in’ spoznali boste, .da je to ona speeijulna izdelovalni-ca, ki gte jo iskali. Pred vsem boste vi- deli, da se Vam daje dobre nasvete, da' želi vsaka gospodinja in vsaka nevesta , se Vas ne zalaga z manjvrednimi izdei- odlično in izbrano perilo. Ni čuda! Ako .ie oibleka tudi krasna in elegantna, se ne bo v njej počutila nobena istimita dama dobro, če ne nosi tudi lepega perila. Zlasti ozke toalete zahtevajo, da jo perilo prvovrstno ih izdelano po predpisih. — Prvovrstno pa je perilo le tedaj, ako ,ie dobro prikrojeno irr delano iz odličnega-! materijala. Pravilno izdelano pa je perilo le takrat, ako ne povzroča gubanee-nja vrhne obleke. V-se je podvrženo kraljici »Modi« to velja tudi za perilo. Z roko tkano platno, ki jo polnilo skrinje in omare naših starih mamic, sa je moralo umakniti opalu, linonu, crepe de Chine-u, crepe George It e-u itd. Z materi jalom' 'pa se je izpremenil tudi okus glede čipk in vezenin, s katerimi okrašanio svoje perilo. Srajce, ki so bile preje 'dolge, so sedaj znatno krajše. Vezene so rafinirano enostavno, seveda pridejo pri tem v po štev izključno ročna dela. Nekatere než ne vitice in pikice, nežni vzorci cvetk ali. trakov presenetljive enostavnosti, kakor tudi fini ročno ajourni motivi in listno vitje — to zadostuje za okras modernega perila. Poglavitni okras pa tvorijo Valeucienne, — filet — ali fine klek larte čipke, ki so z malimi nevidnimi zabodi prišite na perilo, tako da tvorijo z osnovnim blagom' skupno celoto. Nočne srajce so bogato opremljene z gosto nabranimi gubicami in Valencien-ne - inkrustacijami; včasih' imajo tudi tračni prevozni paš, ter učinkujejo kot obleka. Nekdaj so nosile 'dame hlače preko gležnjev, tako da je gledal s čipkami o-krašen rob izpod krila, sedaj pa postajajo hlače čimkrajše, so ob boku odprte in z barvasfirni traki prevezane. Glede čipk velja isto, kot pri srajcah Največjo pozornost in ljubezen zahtevajo opreme za novorojenčke. Tu je tre ba delati in izbirati še temeljitejše, kot •pri damskem perilu. Drobni ajourni motivi, najnežnejše ročne vezenine krasijo ljubko garniture teh najmlajših zemljanov, ki prespavajo sladko v vonjivih o vojih, ki jih je izbrala ljuba mamica. Posteljno in namizno perilo, ki je bilo nekdaj gladko ini brez vezenin, ima sedaj čudovito nežne ročne vezenine. — Posteljne odeje in zavese (zastori) pri oknih — napadrio iz opalbatista — so o-krašene ne le z roko izdelanimi predre-nimi ali preluknjanimi vezeninami, ampak tudi z izbočenimi Vezeninami in ajournimi motivi. Odeje in: zavese pa ni so opremljene z istimi vzorci, pač pa morajo soglašati in ne smejo motiti enotnosti. Da si opremimo sobo prijetno, ne smemo pozabiti harmonije, zla.sti glede ročnih del, ki krasijo razna pohištva. Harmonija jo neobhodno potrebna, da napravi soba ugoden vtifc. V splošnem velja o perilu, da zamore nuditi le izboren materija! (glede osnovriegtf materl-jala, čipk itd.) in z nežnočuvstvom1 in o-kusom izbrani vzorci za ročna dela posestnici odnosno nositeljici resnično in čisto veselje. Pri motrenju perila, odej, zaves itd. sklepamo nehote na posestni co, zato je v njenem1 interesu, da dokumentira vsako tako delo nekaj posebnega in' samosvojega* ne da bi se pri tem hlastalo po efektih. Samo tedaj, ako do brovoljno up] i vajo ta dela na ogledalca .ie dosežen1 zažcljoni smoter, ki jo ko-iiceno Estetičen in umetniški učinek. . Prej ali slej so vpraša.vsaka gospodinja ali mati: »Kje in kako Hi naj dopol- ki, nego da dobite tam odlično perilo, o-krušeno z izključno v atelijeju samem! idelanimi ročnimi deli. In to perilo je v ponos in veselje vsaki gospodinji, materi ali nevesti, ker .ie z ljubeznijo in razumevanjem! izbrano in izdelano. E. N, Živinska pesa se odlikuje po svojem bogastvu na beljakovinah in spada med najvažnejše in najizdatnejše krmske rastline, ker dajo tudi, pod najnepovoljnejšimi vremenskimi razmerami med letom' največje količine odlične in lahko prebavljive hrane. Pri izberi semena igra najvažnejšo vlogo vsebina takozvanih suhih delov in’ % sladkorja v pesi. Kolikor večji procent suhih delov in sladkorja vat-hrijfli ena vrsta pese, toliko bolj hranljiva (trdilna) je in tol i kor. lažje in boljše so jo da ohraniti v jamah črež zimo in toli-kor bolj sveža in sočna ostane za celil čas porabe. V glavnem še deli pesa, z ozirom -H« vsebino suhe materije in sladkorja, v trii vrste. V prvo kategorijo spada ekendorf-ska pesa, ki daje z ozirom' na svojo produktivnost največje donose. "Rabi se zal prebrano krav od jeseni do polovice zime. Vsebuje 9-13% suhe materije in 5—-'! 7.5% sladkorja. V drugo kategorijo spada »Mamut«, ki daje glede na produktivnost srednje donose in se lahko rabi zal prehrano živine celo zimo. Mamut vsebuje 13—15% suhe materije in 7.5—10%' sladkorja. V tretjo kategorijo spada tip pol-sladkorne.pese, imenovane »bra^ant-ska« in druge. Te vrste pese so manj produktivne in vsebujejo 15—29% suhih' de« loy ter 10—14% sladkorja. To je razdelitev z ozirom na vsebino suhe materije in. sladkorja, a z ozirom na obliko, razlikujemo zopet: okrogle, podolgovate, valjaste, rogaste (kakor kravji reg) itd., p<* barvi mesa pa: Help, rumene, rdeče, zelenkaste in rožaste vrste pese. Iz zemlja meti največ ekendorfska in oberndorf-ska, nekoliko rnanje »niamut«, katera korc-n se nahaja nad polovico v zemlji. Ker sc dandanes po trgovinah s semenom1 pojavljajo mnogoštevilne sorte, moramo biti pri nabavi semena oprezni! ter jemati samo tako sorte, ki imajo gori opisane lastnosti. Najbolj priznane so; ekeudorfska, mamut in oberdorfska. Živinska pesa je glede pridelovanja mmogo bolj. skromna, nego Sladkorna pesa. Uspeva pod mnogo bolj ostrimi in. vlažnim podnebjemi ter je zaradi tega mnogo bolj razširjena na zapadu in severu. Ljubi globoko, močno in rahlo zemljo. Najboljše uspeva na peščeni ilovici, ki je dobro pognojena. V vlažnih' težkih’ glinah ali na peskih no stori, dobro. Pri gnojenju s hlevskim gnojem se ni treba nikoli bati, da bi bila. zemlja zal peso preveč pognojena; čim1 več dušika, tim, večja bo proizvodnja korenja. Najboljša je, če se pognoji b hlevskim gnojem za peso že v jeseni, a spomladi pred setvo raztrese ha njivo 21)9—300 kg čilskega solitra in 100—200 kg kalijeve solil na ha. če ni na razpolago umetnih gnojil, se lahko porabi tudi razredčena gnojnica. Najboljše uspeva pesa po pšenici in po ječnrenn. ir- ' " ' 1 Pri gojonjii živinske’ ipesP' se postopa) ha isti način, kakor pri gojenju sladkorno pese. Seje se pa nekoliko redkeje. Redi so oddaljeni 50—55 cm1 vsaksebi, rastline pa (ko so jih razredči) 25—40 om, kai-je odvisno od oblike pese.. Na 1 aru sef lahko goji do 800 rastlin, tako da odpada ria biitv rastlino eh a osmina m5. Pii rajnim svoje perilo, — kje si kupim za hčer-1 dalji 50X25 cm daje clmndorfska največ ko, nevesto ali za novorojeneka-zarodni- suhe materije na ha. Redka setev pospe-ka opremo?« Začasno še lioče nakupova- šujc razvitje večje količine korenja, goto le sondirati, presoditi iuv razmUtrivati. sta pa vplivala na povišanje 'suhemater-smo v Prijetnem položaju, lahko sve- je in sladkorja. Setev se vrši na malih tujemo tozadevno cenjenimi čitatnljicn.m! površinah z roko pod motiko ali v rede, Prcdno se odločita za nakup, poglejte na večjih površinah pa s Sejalnimi Mrcin imogrede v Gosposki uliei št. 14 v iz- jj. Za ročno setev je potrebno 10—12 kg,-ložbeno omarico (ob’ lekarni Wolf), kjer) za strojno 1(1—16 kg senicna’. Setev je izvršiti čimbolj rano in sicer žo koncem1 nicscca' muren. Po končani setvi se zemljišče Povalja (rta; lažjih’ zepr-Ijbh), ozir. pobrana,(rta težjih zemljah), 't ' 'f " ‘ *■* po »Jožaku«,' je izložena.mala, a vzorifa, kolekcija perila tukajšnjega na rtovd otvorjenega a-telijčja'»Valeticlcnrie* (Ob brodu 1.). — Prepričali se boste, da jo perilo dobro,’ okusno in odlično izdelano irt 'da je o- Trgovina z manufakturnim in tekstilnim blagom T*l. 334 Aleksandrova cesta 26 T*i. 334 C«a trate-: Zagreb, Ouga utica 6 nudi* w> W«ffo p» mIo mltondi cenah. V«lik* izbir* avtlealfc robcev po- naj nitjih conah, W Na dabale! "^g sw oT S B CT Bo. ažaaa dtefrciaači StSSfT} Zanimivosti. Jz življenja Baflatskeffa Caruse. j* Pred nekoliko časom! so rumunskei oK-lasti n jele v Te mi Švaru zloglasnega razbojnika iz Vojvodine Marinka Periča, ki je zman pod i me n om »banatski čaru-? ga« in izgloda, da toga daleJco nadkriljn-je. Komunski žandarmerijski narednik Vazuhi Bemjanu je dobil V roke nas »Policijski Glasnik«, ki je prinesel sliko Marinka Periča. Ta žandarm je opazil, da se v okolici Modrša pojavlja oseba, ki je slična, toj v »Policijskem Glasniku«. Nekega dne je opazil elegantnega (mladeniča in ker se mu je zdel sumljiv, ■ga jo zasledoval. Ko je mladenič to videl, da gre za njimi žandarm; je pospešil korake, potem pa je začel teči. Na narednikov poziv je hotel ustaviti mladeniča neki železniški uslužbenec, a, mladenič jo potegnil revolver dn' ga na me stu ustrelil- Sedaj s je spustila v lov tudi ostala publika im po dolgem' boju ga je zgrabil narednik. Na policiji je skušal na vse načine prikriti' svojo identiteto, izdala pa ga je fotografija S' Podpisom: Marinko Perič, čez nekoliko dpi je priznal vse svoje zločine. Svoje razbojniško življenje je pričel v mesecu decembru 1919 leta, ko je v okolici Velikega Bečkereka s Svojo oboroženo bando oplenil neko hišo, odnesel vrednosti in! gotovine za 120.000 'duš, ter ubil 'dva člana oropane rodbine. Odtod so je preselil s svojo četo v okolico Velike Kikinde, kjer je ropal in kradel- ter v neki borbi s policaji ubil dva policaja in več meščanov. Od tedaj je postal strah in' trepet vsega severnega Banata. L. 1922 pa ga je ujela močna četa žandarmerije v neki koči grobokopa v Velikem Bečke-reku ter ga prodala sodišču v Veliki Ki-kiindi, ki ga je obsodilo na vpšala. Uspelo pa mn je, da je preoblečen v stražarsko obleko ušel iz ječe. Ko je izprevidel, da mu v Jugoslaviji ni več obstanka, je odšel v Komuni jo. V Temešvara si je dal napraviti obleko romunskega žamdar-•merijsikega narednika, ter pričel s haj-dukovanjem. Ubil in okradel je nekega kmeta1, o katerem! je vedel, da ima dolarje, blizu naše meje je umoril nekega trgovca, in mu vzel listnico z 10.000 din1. — Poslednji zločin je izvršil v Hodošu, kjer je vlomil v trgovino s kožuhi, ubil trgovca1, njegovi ženi pa iztrgal' iz užes velike briljantne uhane. Ko je nameraval te uhane v Temešvaru prodati, ga jo opazil in' ujel oirien jeni' narednik, ki bo dobil od naše vlade 100,00o d hi. nagrade. Sveto pisjno kot sodnik. 'V' * Neki angleški list je prinesel pismo nekega angleškega kolonijalnega uradnika iz Dar-Fura v Sudanu, kjer ta u-radnik opravlja službo sodnika. Tara1 je veliko1 ostankov koptiškega krščanstva hi je vsled tega Sveto' Pismo,,posebno pa Stari testament zelo cenjen. Sodnik je nodavno imel presoditi težek spor. Vol tamošnjega domačina .ie ubil vola njegovega soseda. Ker se domačina nista mogla sporazumeti o odškodnini, se je sodnik spomnil Svetega Pisma, ki na enem mestu govori o crknjenih volih. Lokavi Anglež je pozval popa in mu naročil, da prečita odstavek iz XXI. knjige Hezada, ki govori o tem1, da če se dva vola ubijeta1, j,ih morata lastnika za.jedno predati in si razdeliti to, kar donese prodaja volov. Narod je z majvečjim navdušenjem pristal na to neobičajno odločbo svete knjige. Objava prostovoljnih prispevkov za protezo bivšega stražnika Kralja Lovrenca In priporu oč njegovi bedni družini. Darovali so Din: Gg, ofiicirii 45. peš. pukn v Manho:u 195-—, Kjr. uradniki in uslužbenci sledečih na.slov®v: Mariborska oblast in okrajno glavarstvo 135'—, finančno okrajno ravnateljstvo 21!'—-, davčno okrajna ablastvo 100’—, okrtžno in okrajno sodišč« 30'—, glavna pošta I. 360'—, p«Sl.a II. (davni kolodvor 400'—, obmejni komi-sarijal 483’50, moška kaznilnica 190 50, mariborska jetniSnioa 48'—. finančna kontrola I. 266 —. finačna kontrola II. 22’—, brzojavna sekcija 65, meslni magistrat l&thoO, mestni stavbeni urad 43’—, knjigovodstvo mestnega magistrata 130—, splošna javna bolnica 65'—, agrarni urad o0 — . mestno gledališča 100'—, glavna carinama 320, 'policijski komisarijat 123'—, varnostna straž* 280'—, državna borza dtla 25'—, bolniška blagajna 28’—. nabavljena zadruga 100’—, društvo jugoslovanskih državnih uslužbencev in vpoko-jencev 250'—, vinarska in sadjarska šola 2S-50,. učiteljski zbor državne realko 20'—, meščanska šola I. 20-—, meščanska šola II. 40'—, trgovska šola 35'—, stolni župni urad 35'—, zavod šolskih sester 181'—, Jadranska banka 105'—. Posojilnica Narodni dom 240'—, Mestna hranilnica 2ž5’—, Centralna banka 50'—, Zadružna gospodarska banka 90-—, Narodna banka 10'—*, Spad-njaštajerska posojilnica 10'—, kavarnar Klešič 100’—, Višji stražnik v pskoju Vodopivec Ivan '0'—, Godina Ivari 50'—, Tvrdka ^Kristal!* d. d, 5) —, tvrdka ,Centra* 30'—, tovarna Doktor in, urag 100'—, mestno električno podjetje 71'«— nadalje sta nabrala gg, Hinko Ko3ič in kavarnar Alojz Ivančič v krogu prijateljev in znancev 945, za nabiranje proslovoljnih prispevkov pooblaščene dame so nabrale pri tukajšnjih podjetjih, trgovcih in drugje 6417 Din. V imenu ponesrečenega stražnika in njego« ve bedne družine izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem cenjenim darovalcem; pevovodji društva' .Jadran* g. Lah Josip«, njegovim cenjenim gg., pevcem in pevkam za ljubke pesmi-: g. Vodeb Slavkolu in njegovim cenjenim gg. tovarišem za res priljubljeno godbo in marljivo sodelovanje pri lepemu uspehu družabnega večera. Posebno zahvalo izrekam eenjenim damam., odbornicam za pridno in požrtvovalno sodelovanje in nabiranje milodarov, vsem cenjenim gg. odbornikom za njih tozadevno požrtvovalno sodelovanje, s katerim so ponesrečenemu in niego-vi bedni družini jako zadovoljivo pripomogli. Končno se zahvaljujem tudi restavratorju g., P.ačiču in njegovi cenjeni soprogi za njiju" brezplačni odstop plesne dvorane. Maribor, dne 24. marca 1924. Ivo Karara predsednik začasnega odkar* D. S. Merežkovski: DuSijan Odpadnik. (Dalje.) (76) > — Ustavi paro. Polij flie! — Je zauka- zal sužnju. Mlad, zal sužepj, kodrolas ikakor Antonij, j« odraašil nad gospodarjevo glavo fino amforo z dragoceno arabsko nardo. Aromatičen sok je v o-bilnih curkih oblil zardelo polt, nakar si je Buziris z najveejo slastjo tri goste, debele kaplje. Ko pa je bil dovolj masten; si je dostojanstveno obrisal' tolste prte v sužnjeve zlate kodre, ki so se voljno podajali njegovimi rokam: — Docela prav je blagovolila pripomniti tvoja milost, — je dejal s ponižnim' poklonom krušni prom .talec - klijemt, — da je Julijan navaden mlečnonobež. Nedavno je izdal paskvil zoper antiohijske mestjane z naslovom': »Nasprotnik brade«. Tu je odgovoril na posmehovanje naroda z drznimi žalitvaani. Pravi: »vi se posmehujete moji neotesanosti, moji brad}? Smejte se, kolikor se varin ljubi. Še sam se bom smejal 7, vami. Ni mi treba ne sodišč, ne pravd, ne zaporov, ne glob! — Vprašam' vr.:: uii se to spodobi? i — Car Konstancjj blagega spomina, — je pristavil Buziris po učljivo — jo vendar bil drugačen; takoj si spoznal po obleki in Vedenju, da imaš carja pred sabo. Tale Pa je — Bog mi odpusti — izpovitek bogov, krptkotnoga opioa, čokati medved. Neumit, neobrit, kuštrav in z madeži črnila na prstih' ti bega po i ulicah. Zoprno ga je videti. Knjige, u-čepost, filozofija! —Čakaj, te bomo že inaučili, kaj se pravi svobodomiselnost.. S takimi rečmi ni šale. Ljudstvo je treba držati na vajetih’ — takole. Če popu-! etiš, ga ne vprežeš več! Marko Avzonij, ki je doslej molčal, je dejal zamišljeno: — .Vse to bi mu bili odpustili, toda čemu nam' jemljo zadnje veselje, ki ga iniamo v življenju — cirkuse in gladija-torske tekme. Prijatelji, ali nam ni y slast, če vidimo kri. To je sveto veselje. Brez krvi ni radosti, ni ničesar velikega na zemlji. Vonj krvi je vonj Rima.. Obraz zpdnjega potomca Avzonijev je poprijel čudne poteze. Njegove vprašujoče, dobrodušne, napol otroške, napol starčevske oči so se za hip pomudilo na vsakem izmed slušateljev. Buziris so je zmagoslavno udaril po trebuhu: '<* #»" ■ ' Tolsti Gargrlijam se 3e obrnil; ifvignlv-Ši glavo, je dejal Avzoniju: — Glej, to si dobro povedal: vonj krvi je vonj Rima. Nadaljuj, nadaljuj Mark, — danes si dobre volje. — Govorim tako, kakor čutim, prijatelji. Ljudem je kri tako sladka, da celo kristjani ne morejo biti brez nje: tudi oni menijo očistiti svet s krvjo. Julijan se moti: če jemlje ljudstvu cirkus, mu jemlje veselje nad krvjo. Druhal mu rada odpusti druge napake, te pa piu ne odpusti nikoli ... Zadnje besede je izgovoril s povzdignjenim glasom. Zdajci se je pogladil po koži in obraz se mu je zjasnil. — Ali se potiš? — ga je vprašal Gar-gilijam zelo sočutno. — Zdi se mi, da se potim,1 —ie odvrnil Avzonij s tihim, zanosnim smehljajem. — Drgni, drgni po hrbtu, da se ne ohladi, — drgni! Avzonij je legel. Kopališki sluga je drgnil njegove sobotne, brezkrvne ude, ki so bili modrikasti kakor pri mrliču. Stari' hclemski kipi so si iz svojih por-firniih vdolbin skozi močne oblake sopare ogledovali grda telesa novega, čdoive-škega rodu. * h. 'L ,3. Medtem so se pred vhodom y; terme ■zbrale gruče ljudi. 1 .'■!; •■!■ 'Antiohija je bila: ponoči bogate razsvej-Ijeuia, pravi posebno šc gfetvita cesta Sin gon; presekavala je mesto in tekla y dolžini 36 stadijev. Z obeh strani so stale 'dlvostroke kolona de, (vnnos pred! njjmf Pa so se nahajale razkošne trgovine. Pred stopnicami, ki so vodile v toplice, so ‘ plapolale v vetrn .velike ulične svetilke in. obsevale pestro množico. SmoluaTi dim se je oblakoma dvigal z železnih svečnikov. V množici je bilo slišati' posmehljive besede o carju. Poulični paglavci so smukali semintja in peli zbadljivke. Stara dninarica je ujela enega izmed njih, mu podvlta srajco čez glavo in udrihala s podplatom sandal po nagi zadnjici, -kričeč: — Zdaj si jo skupil! Te bom že naučila, šen tani hudobec, 'kako se pojo nesramne pesmi. . Rjavopolti paglavČcE le cvilil m vse grlo. Drugi je splezal svojemu tovarišu na ■ramena in risati z ogljem na steno karikaturo, vpoda/bljajočo dolgobradega kozla s carskim dlademom. Nek starejši deček, bržkone že šofer, veselega, umnega in navihanega obraza, je napisal pod risbo z velikimi črkami: »to je brezbožiiež Julijan«. Trudeč se, 'da bi mu bil glas kar najbolj surov in sitrašen, je tulil kakor medved in plesal na eni nogi, pojoč: Mesar prihaja, Mesar prihaja sekiro nosi in z brado trosi — pa s krznom črnim Pa s krznom 'dolgim — -o, s kozjo bradico, MimogredoČi starejši Človek'’, po ‘čr-nem oblačilu sodeč klerik, je obstal, po- slušal paglavca, ' zmajal z glavo, obrnil' oči k nebu in je dejal nasproti sužnju*; prtljažniku: . . ;’Ji <— I* nedolžnih -ust* slišiš* resnico. Mar' nismo boljše živeli, dokler smo bili pod, »kapa« '111 »ki«. .;, ,jl — Kaj pomeni: »kapa« in »ki«? — Ne razumeš? Grška črka »kapa;#: je začetnica h ne na Konstanci), a »ki« pH va črka rmem Kristus. Ne Konstandj nei Kristus,, pravim, nista prebivalcem Antio*1 hije prizadejala nič slabega — razni ■jpri»! tepeni filozofi pa,.,« ' ' !• — Prav imaš, res je to. Pc«J »fl£aSKi;«; iit, »ki« je bilo prijetneje živetri Pijani patepuii je ujci ta dovtip fn se je jadrno odgunccri dalje, da ga-raztrosi po iflicr. ^ - - j- -n 0 dovtipu je potte? govorila, vsa Antiohija; pouličnemu občinstvu je silnq n-gajal, ker se mu je zdel neovržen,. ' Še večje veselje je domovalo M. gostil-, na nasproti kopališču, ki je Mia last kapaf-.; ddkijskega Armenca Sirafea: že zdavnaj je-bil prenesel svojo obrt iz Cczareje blizu Macelltrma v Antiohijo. Iz kozjih' mehov, iz ogromnihL-glfnenili amfor je- vino ivt obilnih curkih tekilo K kosKrene kozarce. Kakor povsodčtako s« se tudi tukaj ix3menkov.ali o carju. Pravi posebno gostobeseden je bil majhen Si-: rec. vojak Stmmbik, oni fet!, ki se je udeleži! pohodov Cozara Julijana eoper se-i verne barbare v Galiji. V njegovi družb?' je bi! najzvestejši son^lnik In pnijatelki orjaški sarmatski hrust Agra rij. '1 :i Strombiku je fo ozračje prijafo-kakof^ veda ribi. Nič na svetu mu iji bHo lipM še, kakor če so se pripravljale Tmof&ia. upOri, 1 »i i.,' ? ;.:' d^jj^ - -- FVa^ar se je pripravil na govor. Tedaj ra je prinesla . stara novico: v Klobuke, tepke na|nov*|i« oblike od 30 D naprej ter parilo, samovoenloe. čevlje, dežne plašč* itd. po najgohdn.j«ih conah nudi Jakob Lah, Maribor, l2>,r* • gjoncnnonnocinm oapnoDoajprnaDanjamam „VIKT0RIA“ TVOW!!šuCrc,J,H HEINRICH & LEPPICH, 1NDJIJA SHS. Projzvadja. i otprtoia tafno samo preprodavaocitna svoje najnovijih modela prvorazrednih: Dječijih sportkolioa, ..• c* za sklapapje, kolica sa krovom, princes Itolica, konca za njlhanje, stolaoa za leiianje, stolaca za bole.dnike, »vakoTrsnih djeiijih stolaca za sklapnnje, holendera, bi-clkla (trokotaia) kolina-za lutke i. t. d. llustrovani cjanik 436 m zahtjev besplatno! 24—4 XOXIXIXIDDCXPOOPCaDODIXOXiaDIX Izšel Je ročni nočno Ceneno čeiko perje! En kg sivega opuljenega perja 65 Din, na pol j Selo SO-Oln.belo 90 Din, boljše 100 in ,130 Din, I b#h ISO fn MK) DiDllrboljša vrsta 226 Din. Po-I k———™'P«Hsr vseh knjigarnah, 612 Me se etrejepiAka. k« *na-ta- ft di slovensko stenografijo, la j pisarniške dala, na teden 1 do S ari. V ponudbah na a-J, prave *Tabora“ ped ,,Stroje-u piska", naj se navade aa uro i zahtevani' honerar. 694 Gospodična iz boljie rodbine i se sprejme l»/s letnem« otro-’< ko. Znanje - slovenskega in nemškega jezika potrebno, {■ Kaflektantinje naj s» osebno ! predstavijo v obratu Videm-4ek, 'Trubarjev» trtica St. 2. , 652 2—3 A / Prlvatalln državni nameščene! pozor ! Trgovsko podjetje v Mariboru Uče več i spretnih in-kvalificiranih pot-r olfcov. Ponudbe z referencami na opravo lista pod „8i-: gurna bodočnost". 655 3—2 Lokal « stanovanjem , odda. Ponudbe ped •, »a upravo lista. odkHko dobi vsak državic ni in magistralni uradnik ali na-imeščenee, ki se bode posluže-val od 1. aprila pri spocerij-- tki tvrdki A. Kvandest-nari. . Anton Požar, Gosposka ul..4. j, Vpišojo^M -vsaki dan-postrežba.‘■■n a dom, 662 -5—3 Prozno sobo z. uporabo kuhinja i*če poročen par brez j ’ otrok*; Ponudbe pod .Dobro : plačilo 646" na upravniitvo ,Tabera“. 645 3—2 Posamezni pook ▼ knjigo- vodstvo, korespondenci in ste-■ nografiji daje Korač, Maribor, |i Krekova nliea 6. 606 5—1 Itojaifca kantina se odda v najem. Reflektanti naj *• zgia--i aijo pri nared. vod. fcenfar v Jezdarski zfiei 8 !(Ka*ama). 676 StroiBpisn! pouk daje -Hilda Kovač, Maribor, Krekova uli-. «a ‘6. 657 o— 1 Hiš«, enonadstropna visoka,. z lepim vrtom, v Maribora, liagdalenske predmestje, je ua r prodaj: posredovalci izključeni. Penndbe -ped, »Hiša Stev. T 669« jw*zj>rave~. .Tabora", j 669 ' Spalnica, skoraj-.,nova, tudi po , .komada ter različne druge 5' stvari radi selitve takoj na k prodaj. Danjkeva ulica, bara-f ka 8«. 672 Lapa h lin (vila) tik Maribora, ‘ moderno-zidana, 5 sob, kleti . in drage pritiklin«, velik *e-. lenjadni vrt ter nekaj sadnega drevja je za 1,25.000 dinarjev na prodaj. Pojasnila Terezija t ' Ukmar, No varav, Vrtna ulica ; M. 10, pri Maribor«. 677 Uče se ver starih ali dobro i ohranjenih skobslnlkov , (Hebslblnke). Ponudbe z na-v ved bo dolžine in cene na " »Drava« d. d. Maribor, Meljska cesta 91. 683 2—i Kave židsns ženska obleke i. se podceni proda. Koseskega V ulica 4, lev«, prej (Iheodor K- Kdraergasse). 680 \ • Sobica se odda v najem. Vr-btnova ulica 28. 6911 Šolnina soba « prostimFvbo-dom .se edda boljši gospodični. 690 Lep enoletni star pos volčje pasme, izvrsten čuvaj, na prodaj. Prefernova trtiea it. 6, 695 Prirodopis rastlinstva kapi Bele, Gajev« ulica ,15/1. 682 Pritlična hiša s vrtom za ze-' lenjavo takoj na prodaj. Vpraša se- v Mejni ulici 30, Draksler. 688 Zlata moška verižica po ceni n* prodaj. Vpraša se Smetanova ulica St. 46, pritličje, vrata 1. 681 (trat®k fjtesovlr, najnovejši, se ceno ali tudi na' obroke proda. Židovska-.;nlica 1/1. 692 Kupim žensko kole. Kumerc klučavničaratvo in autogenič-ao varjenje. Pod-mostom 10. 679- S - Dobro upeljana trgovina z mešanim blagom v Maribora. Radi selitve na prodaj. Plača se samo inventar. Naslov pove oglasni zavod Ivo Sušnik, Maribor. 678 3—1 V natam se da vrt (gredo) za eno ieto blizu {kolodvora. — Proda se stavbeno parcelo z vrtom poleg kolodvora in novo dvoprežno kočijo močno po ceni, lep otročji voziček, stolček, mizico, stari pult za trgovino »predali, 2 m dolgo marmornato ploščo, dve sokolski oblekciza d oklice,; skoraj novi, nore močke sandale Št. 44, 'eno kopalno bnno iz pločevine. Išče se perfektna kuharica. Vpraflati Gregorčičeva ulica 12-11, levo. 696’ Moderno in hifljonsko urejeni brivski saten Fr. Novak, Aleksandrova «««ta 22, se eeaj. občinstvu priporo*s^prvovrstna postrežba,-gg. gostom in abonentom na razpolago predalniki za lastno brivno orodje. Uradnikom m podaradnikmn v predplačilu popust. 2612 50-36 Trgovska hiša v Mariboru na zelo:ugoduem prostora naprodaj. Pojasnila pri upravitelju 'A. Skasa, Maribor, Krekova utica 16, in pri lastniku Robert Sthhr, St. Pčltea, Sehiefl-stattpromenade 3, Osterraich. 212 10-10 Dvžn« ponjav« za to me in konje, gamaše, nahrbtnike, potne kevčeke in torbice, gonilna' jermen« v vseh širinah i. t d. prlpoaoča Ivan Kravos, Aleksandrova e, 13, Slomškov trg 6. 346 Dražba ribolova. Dne 30. marca 1924 se vrli ob 15,-uripo-' poldan ▼ gostilni Bruderma« v Bresternici Stev. 31 javna dražba najemnine ribolova v Dravi-ia območje občine Bre-stemioa. 640 2—2 Ufudnl list, kompletni letniki 1921, 1922 in 1923 na prodaj. Naslov v upravi. . 3—2 Zamenja s« lepo stanovanja (5 sob, kuhinja, kopalnica, m predsoba ter estale pritikline) v sredini mesta tik Glavnega trga za vsaj enako veliko v bližini parka, z vsaj nekaj vrta. Ponudbe pod ..Zamena" na Upravo Tabora11. šEB&aEmsBr&ma Podpirajte sokolski tisk! mmmmmmmwnmnw ......... i j ZASTOPNIKA » za Piuj Ir okolico • S išče dobro vpeljana zava-; rovalnica. Ponudbe na u-i pravništvo liata pod ,Za- ! • stopnik St. 4". 661 3—2 • Velika UrSka, aF že ves da je doKil J A. VICEL, MARIBOR j Glavni trg št. 5 emajlirano težko posodo znamko s :„GofiaMi“ in lažje vrst«, čeSko-elovaikega proizvoda, ploftevi- ' n a* to ia lito posodo, poicelaua- j sto, Itsmcnmaoto in stekleno ro- ! bo najboljše vrste. Vse kupuje j pri njem; zato .hiti, da ne‘za-i 214 mudi*. 40—4'j t modernih gotovih moških, deških in otroških oblek, mod-| nih radianov, usnjatih sukenj, gumijevih plaščev, modnih hlač j po zelo znižanih ce-hah. Za naročila po meri velika izbira I angleškega in češke-| ga blaga. Za točno I in moderno Izvedbo | jamči Frdnc Cvar!in krojaSki mejster j Maribor. Alaksandrova cesta 28 Si ¥aii^ Tovarna za Izdelovanje likerjev, desertnih vin in --------------sirupov, d. c o. z.------------- J3SI5EI2SEEIBEiB Izdelujemo toiasno i Charžireuse Ben'Bk Puste Rum Naši likerji, fina vina in sirupi so samo pristni, prvovritni Izdelki, Iz najfinelšlh zelišč Izdelani In prekašajo vsako tu- ln inozemsko konkurenco ZAHTEVAJTE NAŠ CEMIEC ! 684 Perilo Dokazano'!«, da m najboljše srajce, v naj večji izbiri' in naj-solidnejčih cenah od Din 60 do 360 samo v novi trgovini, 8. %SMČ & IB. Maribor, Gosposko ulica 26 j — Moda zastopana = 128 TSBIŽfB iti Klobuki .čepice \ samo veznice moš. perHo nogavice V^\l.t d. ■ preje O J. mm V lli. 15 \ [BSbsš:ka {H' sifcB Pie A- ' i ... izvoitrcdno nleVHiee- T strogi. poiiiStra j tMnbo? j.GoaR«iai^:BW^..8ts ■ ao J (Bdulnšova bi*«) Ih■fŠrotfiOtm egl«4 Ceniki 1» reapla&ur! if^riBiiappiapiaEiMT, laBrrmai »ŽARNICA", Mariborska elektr. instalacijska družba z o. z., Gosposka ulica 8. Izvedba raznovrstnih naprav za električno luč in silo. — Velika zaloga priprav za električno razsvetljavo,’ prvovrstnega instalacijskega materijala in aparatov. — Obisk inženerja in proračuni brezplačno! 673 amBESsroflm sr eotwsbbi —aca— «H»3ar^JKss tuanmBan 1 »BBgaMlBBBBIgg isanavBiGSB MBnigassBRKajKanav j MOTEL .KOSOVO Od 1. aprila naprej se sprejmejo abonenti na hrano. Kosilo in vežerja s kruhom vred po Din 12'50 dnevno. Domača in primorska kuhinja vedno na razpolago. Vsaki petek polenovke po dalmatinsko napravljene. V kratkem se uredi prahuprostl vrt, kjer bo dnevno koncert. Točijo se pristna domača nova in stara vina kakor tudi izvrstni dalmatinec od 11 D dalje. Lepo urejena dalmatinska klet. Postrežba točna. Za obilen obisk se priporoča 685 gostilničarka. 15/38,—s6 in 6 sedeži, z „Bosrh-T.icht-Startcr"-roponT !l^:n?Jn,«r«. . -• OdgrnuM Mbioikl Itndolt O*J«. - li^ka; Mariborska tiskarna d. A