r Največji v Zdru _ Velja za Tie Za pol leta Ne slovenski dnevnik Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 .... $3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 NARODA lisi; slovenskih ^delavcevyAmertkL f"The largest Slovenian Daily in ^ I the United States. a Issued every day except SvuttUya | and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: GHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Gonlgress of March 3, 1870 NO. 7. — STEV. 7. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 10, 1933 — TOREK, 10. JANUARJA 1933 TELEFON: GHelsea D—3878 VOLUME XLL — LETNIH L STIMSON UVEDE ROOSEVELTA V DRŽAVNE TAJNOSTI DRŽAVNI TAJNIK JE ŠEST UR POJASNJEVAL BODOČEMU PREDSEDNIKU POLITIČNE ZADEVE Državni tajriik Stimson se je odzval vabilu bodočega predsednika Roosevelta ter mu podal natančno poročilo o zunanjem položaju. — Sestanek je vse zelo presenetil, ker je orevladovalo mne-je, da ne bo nobenega sodelovanja med sedanjo in bodočo administracijo. Vroči majnerski nemiri v Illinois Pred par tedni je skušal predsednik Hoover napotiti bodočega predsednika Roosevelta, da bi sodeloval ž njim pri rešitvi najtežavnejših zunanje-po-litičnih problemov, toda Roosevelt je tozadevno ponudbo odločno zavrnil. Tedaj je izjavil predsednik Hoover, da bo pustil vnemar vsa tozadevna vprašanja, posebno pa zadevo vojnih dolgov, češ, naj prevzame to težavno breme prihodnja administracija. Vse je domnevalo, da je prišlo med Hoovrom in Rooseveltom do popolnega razkola, in vsledtega je bila javnost zelo presenečena, ko je izvedela, da sta se včeraj sestala državn:' tajnik Stimson in bodoči predsednik Združenih držav, Franklin D. Roosevelt ter se šest ur posvetovala o zunanji politiki Zdr. držav. Razen Stimsona in Roosevelta ni bil nihče drugi navzoč pri pogovoru. Oba moža sta stara znanca in prijatelja, dasi je Stimson republikanec, Roosevelt pa demokrat. Po pogovoru v Hyde Parku sta se odpeljala z avtomobilom v New York. Roosevelt je rekel pozneje časniškim poročevalcem: — V veliko čast si štejem, da je bil pri meni na kosilu državni tajnik Stimson. Posvetovala sva se o zunanjih zadevah Združenih držav in bova na vožnji proti New Vorku nadaljevala pogovor. Stimson je pa rekel: — Sestanek je bil prijateljski in prisrčen. O vsem sva se popolnoma zadovoljivo pomenila. Vsa prizadevanja časniških poročevalcev, da bi izvedeli kaj podrobnosti o tej važni konferenci so bila brezuspešna. Take konference niso osamljene v zgodovini Združenih držav. Predno se je preselil Woodrow Wilson v Belo hišo, se je posvetoval z državnim tajnikom Taftove vlade, Philandrom C. Knoxom. Ko je bil Stimson Taftov vojni tajnik, je cel teden konferiral z Lindleyem M. Garrisonom, katerega je izbral Wilson za svojega vojnega tajnika. Na vprašanje, če ve, kdo bo Rooseveltov državni tajnik, je Stimson smeje in skrivnostno odgovoril: — Tak to bi radi vedeli? Stimson je spremil Rooseveltaf prav do njegovega newyorškega doma na vzhodni 65. ulici, kjer se je poslovil od njega. Politiki domnevajo, da sta razpravljala o tako važnih vprašanjih kot je priznanje sovjetske Rusije, položaj na Dalj nem iztoku ter o razmerju, ki vlada med Združenimi državami in raznimi južno-ter centralno-ameriškimi republikami. WASHINGTON, D. C., 9. januarja. — Danes se je vršila v senatu vroča debata med predsednikom senatnega odseka za zunanje zadeve, senatorjem Borahom, in senatorjem Johnsonom iz Cali-fornije. ♦ Borah je očital Hooverju da je svoječasno obljubil francoskemu ministrskemu predsednik Lavalu revizijo vojnih dolgov, dasi sta to že ponovno odločno zanikala kabinetna tajnika Stimson in Mills. Johnson je dolžil Boraha, da je zamolčal kongresu in narodu Združenih držav * živi jen jsko-važne" informacije o zadevi vojnih dolgov. SAMOMOR K0NGRESNIKA Kongresnik Kendall se je usmrtil. —Žaloval Je nad smrtjo svoje žene. Hotel je biti združen ž njo in sinom. Washington, D. C., 9. jan. — Več mesecev je kongresnik Samuel Austin Kendall obžaloval smrt svoje žene. In v nedeljo je izvršil samomor. Našli so ga mrtvega v velikem usnjatem .stolu v njegovem uradu v kongresnem poslopju s prestreljeno glavo In revolverjem v roki. V .svojem pismu, ki ga je pustil 7.a svoje otroke, pravi, da se bo s svojo ženo in sinom združil v nebesih. Njegov tretji .sni Grant Van Nest Kendall je umrl leta 1913, njegova žena pa v avgustu lanskega leta. Njegovo pismo .se glasi: Dragi otroci: Moje delo na zemlji j«' končano. Nagla smrt vaše matere je bil za mene najhujši udarec v celem mojem življenju in nisem se mogel rešiti žalovanja. Vsak dan mi je prinesel novo žalost in ne morem več prenašati svojega trpljenja, ki sem ga prikrival pred vami. Mati me je poklicala, da se ji prodružim in Vanu v neibesih in izdaj .se ne morem več upirati temu klicu, zato grem. da se jima pridružim. Z Bogom! Oče. Kendall je skoro 14 let zastopal državo Pennsylvania v kongresu. Star je bil 7.i let. Leta 1883 .se je poročil z Miss Minn«« Edith "NVilev iz Liseomb. Iowa. Z0PETNI NEMIRI NA _ ŠPANSKEM Socijalisti so vprizorili vstajo v industrijskih krajih. — Mnogo jih je bilo aretiranih. Madrid, Španska, 9. januarja. Val velikih nemirov je šel čez mlado republiko in na svojem potu je pustil 18 mrtvih, veliko število ranjenih in nedoločeno število aretiranih. Razne organizacije so nenadoma in nepričakovano udarile, naj-brže pod enim skupnim poveljstvom. Nemiri .so se pričeli po-največ o industrijskih krajih. V Vied o so stavku joči majner-ji ubili nekega električnega inži-nirja. ko je bi! na potu domov. V Salient je bil ubit nek stražnik, v Barecloni pa je bilo ubitih sedem os ob. Mesto Sepollet v Kataloniji so komunisti zasedli. Mestne može in stražnike so zaprli v ječe in nad mestno hišo s«> razobesili rdečo zastavo. Po pouličnih bojih je vojaštvo pregnalo komuniste. V bojih je bil ubit en stražnik in en meščan. Oblasti so izdale stroge odredbe, da se nemiri ne bi več ponavljali. A' različnih mestih je bilo aretiranih mnogo komunistov. Policija je mnenja, da so za to vstajo odgovorni komunisti in monar-histi. ki so v avgustu vprizorili revolucijo v Andaluziji. ČANG SE HOČE POGAJATI Kitajski maršal se je premislil. — Pogajanja se bodo v kratkem pričela. — Japonci bombardirajo njegovo armado. V TAYL0RV1LLE, ILL., JE BILA POSLANA DRŽAVNA MILICA PRINCESO SO DEP0RTIRAL1 Ogrska princesa je hotela agitirati proti Poljski. Angleški časnikar ji je obljubil denarno po-, moč. Pariz, Francija, 0. januarja. — List "Quotklien" je objavil, da je bila zaradi mednarodnih spletk iz Francije izgnana ogrska princesa Štefanjia llohenlohe-Walden-b u r g-S c h i 11 i ngf u e r st. LLst zatrjuje, da poročila iz Tiiaribza pravijo, da je ožja prijateljica lorda ltothermere. ki je lastnik uglednega angleškega lista in da ji je lord obljubil denar, ako bo v njegovem časopisu priobčevala protipoljske članke. "Quotidien" pravi, da je bila 36 let .stara princesa aretirana in izgnana iz Francije pod obdolžbo špijonaže. kar pa je bilo uradno zanikano. Lord Kothermere je izza ča-sa svetovne vojne kazal zelo veliko zanimanja *za Ogrsko ter se potegoval za Ogrsko, da bi bila dežela rešene vojne odškodnine. Princesa Štefanija roj. Rich-ter na Dunaju, se je poročila r princem Francem Hohenlohe-AVal-denburg-Schilingfuerst v Londonu leta 1014. Imata enega sina in sta bila v Budimpešti ločena leta 1920. Zadnja leta je živela v Parizu. Plemenitaška rodovina Ilohen-lohe izhaja še iz 12. stoletja in je med evropskimi plemenitimi družinami na prvem mestu. STALIN JE OBRAZLOŽIL SVOJ NAČRT Poziva kmete, da sodelujejo pri drugi petletki. Mesto pobiranja žita je vpeljal davke. Moskva, Rusija, !>. januarja. — Generalni tajnik komunistične stranke. Josip V. Stalin, je pred izvrševalnim odborom komunistične stranke razvil svoj načrt za drugo petletko. Xje.gov govor je posebno značilen, ker je prvi Stalinov govor, odkar je podal junija 1931 svoje silovito poročilo "šestih točk". C'etudi vsebina njegovega načrta ni še bila objavljena, vendar je znano, da vsebuje a- glavnem sledeče: 1. Odprava pobiranja žita. kar se nftdomesti z davki, ki so bili uveljavljeni .z Ljeninovim odlokom XEP (nova ekonomska politika). 2. .Nadaljnje odločno prizadevanje, da se uniči velik upi i v kula-kov (bogatih kmetov) po vaseh. 3. Večja pozornost za krajevno industrijo, ki naj ima nalogo, da proizvaja več izdelkov za potrebo prebivalstva. 4. Združenje vseh sil, da se dokončajo načrti za veliko industrijo, ki so sedaj v toku. vendar pa se bo gradilo v letu 1933 manj velikih tovarn kot prejšnja leta. Ker je Stalin posvetil posebno pozornost kmetijstvu, dokazuje, Tokio, Japonska, !). januarja. Zadnja poročila pravijo, da je poglavar severne Kitajske, maršal Čang ILsiao-liang pripravljen pogajati se z Japonci za premirje v Sanhaikwan. Kot izatrjujejo japonski listi, je maršal ("an g pripravljen takoj prijet i s pogajanji. Pogajanja se bodo vršila v bližini mesta. Po bitki pri &anhaikwanu je maršal Carrg sporočil japonskemu poveljniku, da se noče pogajati za premirje ter mu je naročil, da se naj v tej zdevi obrne na kitajsko vlado v Xankingu. Japonci pa so strogo opazovali premikanje ('an go ve armade južno od iSanhaikwaua in v vzhodnem delu Jehol provincijc. Japonska ima namen doseči trdna tla na Kitajskem in potem skleniti pogodbo, v kateri bodo vključene tudi druge velesile, vključno Združene države. Japonska zahteva, da mora vsaka bodoča pogodba vsebovati določbe o omejitvi kitajskega vojaštva, kot je bilo določeno ob času boksarske vstaje. Te določbe so bile izmenjane od 15. do 18. julija 1002 med Japonsko, Francijo, Anglijo. Italijo in Xemeijo. Po tedanji pogodbi je bilo Kitajski prepovedano imeti vojaštvo sedem milj od Tientsina. ki je pristanišče Peipinga in so imeli poveljniki tujih posadk pravico pregnati vsako skupino kitajskih vojakov v bližini dveh milj ob železnici. ki vodi od Sanhaik^vana do Peipinga. Združene države niso udeležene pri tej pogodbi, dasi jim je bilo dovoljeno, da imajo svoje če- j te ob železnici. Xavzlic sedanjim vojnim oblakom zatrjuje Japonska, da bo spor omejen do spomladi, kot bo Japonska izasedla Jehol. Kitajska poročila pravijo, da so japonski letalci bombardirali kitajske čete v bližini Pei-ehangvingtze v provineiji Jehol. G0 milj severno od Sanhaiwana. Tam je maršal Cang zbral svoje čete. da preprečijo Japoncem vožnjo po železnici. Japonski vojaški- poveljniki so zatrjevali, da bo Japonska zavzela Jelio! v februarju, toda se bo zaradi ofenzive maršala ('anga izvršilo prej. Ker je C'angova armada ovirala železniško zvezo iza japonsko armado, je japonski vrhovni poveljnik Muto poslal čez mejo močno armado. TAYLORV1LLE, lil, 9. januarja. — Zopet so izbruhnili izgredi v tem kraju vročih nemirov, ko so bile dinamitirane hiše in trgovine v Taylorville, Stonington in Kincaicl. Državna milica, ki je bila pred enim tednom poslana v Christian okraj, ko so nemiri dosegli svoj višek, straži tri mesta in preiskuje bombardiranje. VP0CAST __G0RKEMU Nižji Novgorod je bil prekrščen v Maksim Gorki. — Mesto je največje rusko tržišče. — Gorki je bil rojen tam. V Kineaid sa vojaki za-branili vsakemu priti v mesto ali oditi iz mesta. Vojaško poveljstvo je izjavilo. da je prenevarno za vsakega priti v mesto in iz mesta ne sme nikdo, dokler, ne bo končana prieskava zaradi bombardiranja. V Taylorville je bomba porušila na glavni ulici mesta restav-rant Johna Carapellese. V Kineaid, sedem milj od Taylorville. je bomba porušila trgovino Alberta Matozzi ter je ra'.-bila šipe skoro vsake trgovine r mestu. ^ Škoda se eeni na približno d> « set tisoč dolarjev. Hazstrelbo dru- i v pred- Washington, D. <3., 0. janu. — Po več kot 700 letih slovesa kot največje rusko tržišče, je bil Niz-, pih bomb je "bilo slišat ji Novgorod pred kratkim preKr-1 mestu Ta vlorville. Hewitt vili bčen v Maksim Gorki v počast slavnega ruskega pisatelja -Mak-sima Gorkega, ki je bil rojen v Nižjem Xovgorodu. v Stonington. sedem milj sever*>-zapadno od Taylorville. Toda •>-blasti še niso mogle dognati, na katerem kraju so eksplodirale Mesto se nahaja ob izlivu Oke bombe. v Volgo in ima 300.000 prebivnl- Matozzi je bil v okrajni ječi. ko je bila njegova trgovina porn- Dolgo prej. predno je mesto po- £(*na. V zaporu se nahaja pod obstalo središče ruskih železnic in dolžbo, da je bil v zveai z urno-predno je bila Rusija z brzojavom rom Vinent Rodems in Mrs. Em-zvezana z ostalo Evropo, so tr-1™* Cumerlota. ki s-ta izgubil i go ve i po Volgi in njenih pritokih življenje v torek prejšnjega ted-dovažali svoje blago na tržišče v;na v boju med unijskimi majner- Nižnji Novgorod. V 19. stoletju so pričeli v Nižjem Xovgorodu prirejati vsako leto velesejme. Že v starih časih so v mesto prihajali trgovci kz vseh krajev ter so prodajali svoje blago. Kot kraj za velesejme je bilo mesto izbrano leta 1S17, dokler velesejmi niso bili odpravljeni pred dvema leto-I ma. i Vsako leto od 1. avgusta do !•">. septembra j t ji in člani pregre.sivne unje, ki so skušali piketirati Pea-body Mire št. 7 v Kineaid. TROCKI JE BOLAN Ištambul, Turška, 9. januarja. Izgnani ruski boljševik. Leon Troeki. je nevarno zbolel v svoji bilo živahno življe-jhiši na Prinkrpo otoku. Njegov tajnik Jan Frankel je šel v Evropo, da najde odličnega zdravnika, da ga bo zdravil. K i-ko bolezen ima. ni znano, nahaja pa se v postelji. nje v Nižjem Novgorodu. Bil je pravi Babilon, ker so tedaj prihajali trgovci iz različnih dežel. Do zadnjih let je bilo na vele-sejmih vsakikrat prodanega blaga za $100.000,000.-- v m,,." - llaliHja lavna Ar ; BREZPOSELNOST hangelska katedrala, ki je bila . _ Izgrajena leta 1227. Mnogo starin-1 JJA ČEŠKEM { skih izakladov je izgubilo mesto v - j 14. stoletju, ko so Tartarji ople-j Praga, Čehoslovaška, 8. januar« nili mesto. i ja. — V sled nepričakovanega na- rastka v deeembru je število brezposelnih doseglo 750,000. Pri tem pa niso vključeni brezposelni na {na Slovaškem in Ruteniji. ki no dobivajo podpore. MOŠTVO MALYGINA REŠENO s kakim zanimanjem je Kremelj opazoval naraščajoče nemire po vaseh in vedno večjo težavo pri pobiranju žita, kar je imelo za posledico pomanjkanje živil. Sovjetska vlada je mnenja, da bodo primerni davki spodbudili kmete k večjemu delu. ker bo vsakdo naprej vedel, koliko polja mora obdelati, da bo mogel plačati državne davke. Moskva, Rusija, 8. januarja. — Komisar za mornarico je sporočil, ad je kapitan parnika Jsedow sporočil, da je rešil vse moštvo z le-doloiuca Malygin. ki je nasedel pri Spitzbergih. Kapitan Sedowa tudi poroča, da je bil tudi rešen del tovora Malv-gina. Malygin je tri milje od Spitz-bergov nasedel na podmorsko skalo in dno ladje je bilo razbito. Posadka Sedowa in Malvgina skuša parnik sploviti s tem, da odnesejo tovor in odstranijo vodo iz trebuha ladje. Iz Arhen-gelska je bil poslan na pomoč tudi ledolomilec Ljenin. KOBILICE NA KANARSKIH OTOKIH Madrid, Španska, 9. januarja. Kobilice jedo banane na Kanarskih otokih. Governer otokov je postavil na obrežje dva vojaka z naročilom, da naznanita kdaj pridejo kobilice. Poljedelcem je naročil, da naj se poslužijo vseli sredstsv. da kobilice pokončajo. Kobilice prihajajo k drugih otokov, kjer so pokončale že vse pridelke. in ADVERTISE "GLAS NARODA" G LAS IfiyODA' NEW YORK, TUESDAY, JAKU ARY 10, 1033 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. Glas Naroda" Owned and Published by BLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Benedlk, Trett. Pine* of bnalneaa of the corporation and addreaae* of above officer«: Hi W. latk Street, Bar«** of Manhattan. New York City, N. Y. GLAS NARODA" (Voice of tke People)_ Every Day Except Sundays and Holiday* fa celo leto reija aa Ameriko in Kanado...................... $8.00 h pol leta..........-..........93.00 la JSetrt leta ••••*•••«.••••••«* 50 Za New York za celo leto Za pol leta.............. Za inozemstvo aa celo leto Za pol leta .............. $7.00 $3.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6DO Advertisement on Agreement "Olaa Naroda" Izhaja vaaki dan lzrcemSl nedelj in praznikov. Doplal brea podpisa in osebnosti se ne prloWuJejo. Denar naj se blagovoli firttijtff po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se naas tudi prejiojc blrtllMe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. -GLAS NARODA". 216 W. 18th Street. New York. N. Y. Telephone: CHelsea 3—3878 OD KRIZE DO KRIZE 13 os ti obnovili naročnino, oziroma v "obrokih plačali dol^, ki je v zadnjem času narasel že v tisočake. V zameno bo dajal "Glas Naroda" svojim čitateljem najbolje čtivo ter bo ob vsaki priliki uvaževal in visoko cenil njihovo požrtvovalnost. Dopisi. V zadnjih štiridesetih letih se je moral 44(Jlas Naroda" dvakrat boriti z velikimi tezkočami. Bilo je leta 189:i. Priseljevanje našega nai*o /:« i\ so imeli v New yorku ddbrega zagovornika in svUovalca — '*Glas Naroda". &e vedno je nekaj oldtajmerjev i/. ;i>tih temnih dni, ki nam vsako leto sproti zatrjujejo, da ne bodo do smrti pozabili uslug, ki jih jim je izkazal " Naroda" v on'li težkih časih. Tudi "Glasu Naroda" je preti! po.-m leta Oe bi lastniku ne priskočil na pomoč dober prijatelj in če bi ne imel zvestih naročnikov, bi postal žrtev krize, ui naši ljudje bi bili prepuščeni v tujem svetu sami sebi; Toda z vztrajnostjo in trdno voljo je premagal vse težkoče. Njegov delokrog se je neprestano širil, in kmalu je ni bilo slovenske naselbine v Zdiuženih državah, v kateri bi ne bil "Glas Naroda" stalen j;ost, veder družabnik in dober svetovalec. Vsepovsod si je utiral in utrl pot do našega človeka. Ob koncu prejšnjega stoletja niso bili v "Glasu Naroda" nič neobičajnega dopisi sledeče vsebine: — — Celih sedem let sem živel v puščavi, in če sem se kdaj sestal z kakim človekom, je bil tujee. Edini moj tovariš je bil '*Glas Naroda". Njemu se imam zahvalili, da nisem pozabil domače govoriee. On me je obveščal, kje žive naši ljudje, kako se jim godi. in z njegovim posredo-vanjein sem bil z njimi neprestano v duševnem stiku. Razmere so se polagoma izboljševale. S posredovanjem slovenskega časopisja so nastale silne podporne organizacije hi na jnfbudo časopisja se .j«* razmahnilo kulturno življenje, utrjevala se je narodna zavest, zanimanje za dobro hi lepo je raslo. V Ameriki nas je okolu dvestotisoč Slovencev, raztreseni smo po vseh mogočih krajih in naseljih, pa smo se vedno ena sama velika družina, in slovensko časopisje je tista mogočna vez, ki nas druži ter nas navzlic razdaljam in neaogla«ju v političnem in verskem oziru oliranja v narodnostni celoti. V zadnjih štiridesetih letih smo marsikaj hudega u f>petino prestali. Požrtvovalnost naročnikov nam je pomagala prebili vse krize izza leta 1893, toda mizerija, ki že tri leta mori Združene države in ves svet, utegne postati usodepolna za marsikateri slovenski časopis v Ameriki. Mi ne trepečemo pred bodočnostjo, kajti kot v zadnjih štiridesetih letili, nam bodo tudi v tem težkem času zvesti naročniki omogočili nadajjni obstoj. Prav dobro vemo, da tudi njim trda prede, toda list jim je j>ostal vsakdanja potreba in bas zato bodo po mož- Hew York, H. Y. Pred nekaj leti nam je dal svoj prvi koncert baritonlst Šubelj. S pesmimi, ki jih je pel, nas je v duhu povedel v mili domači kraj in duša se je radovala v blagodejnem veselju. Bil to je pomenljiv dan, katerega ne bomo nikdar pozabili. Sedaj nam je i»a zopet pripravil naš pevec užitek, za katerega «ino mu iz srea hvaležni. Dal nam je mladinski koneert, kateri gotovo prekaša v.se dosedanje. Ljudje v dvorani .so se pogovarjali. da je to brez dvoma uajsijajnejša prireditev, kar smo Jih imeli med nami. Kdor je zir-mudil ta prekrasni koneert. mu je lahko iz srea žal. ker bilo je nekaj >tako .svečanega, da se je srce topil« zdaj v sokzah ginjenja, zdaj v soLzah radosti. <_'a.st g-Sublju in društvu "Domovina", ker so to prepotrebno idejo tako sijajno izpeljali. Nekaj minut po četrti uri j«> otvoril program Louis Rupnik. eden mlajših tu rojenih .sinov, ta-kdo da je imela eela priredit ev «1 o venski mladinski značaj. V krat.kih besedah je opisal idejo, začetek in razvoj mladinskega zbora pev. in dram. društva '"Domovina". ter jih bodril k nadaljnjemu delu. Govori! je lepo. razločno in jedrnato. Nato se je dvignil zastor in nudila se je slika, ki je marsikomu Izvabila ,solzo iz oči. Sredi odra so bile pod zelenim hribčkom postavljene jaslice, okrug in okrog pa je bilo zbranih 04 mladih grl. iz katerih je zadonela mila pe«em v slovenskem jeziku. Bil je to prizor, kateri mi bo ostal v vednem spominu. Peli •li so tako milo. čisto in nežno, tako razločno izgovarjali besede, izdaj tiho m zopet glasno. da je človeka preminilo v dno srea. Sledili sta dve narodni-božični. zopet tako lepo. da .smo se nehote zamislili v davne čase. ko smo 'prepevali doma z materjo . . . Zatem je m£la Elsie Pavlic de-klamirala zelo ljubko in žela burni aplavz. Sledila je pesem od Adamsa: "Božična noč" katero sta pela mladinski in odrasli zbor "Domovine", skupno okrog !M) pevcev in pevk, pod vodstvom prof. Milana Trošta. To je bil izraz velikega navdušenja, kar grmelo je. ko je celokupni zbor zaoril. Solo pri tej pesmi je pel Anton Subelj. na klavirju pa je spremljala mala Paulina fcubelj. njegova nečakinja. Subelj je pel svoj solospev z občutkom in izredno lepo. Ko ga je potem zbor spremljal, je on svojo melodijo tako povzdignil, da je njegov močni glas krasno donel preko vseh 00 peveev in zdelo se nam je. kot da jih nosi na krilili .svojega glasu. Po kratkem odmoru je zopet pela mladina same .slovenske narodne. Papir je preslab, da bi mogel izraziti navdušenje vzradoŠ-čene publike. Vsaka točka je bila sprejeta z enakim navdušen jem. "Izidor" kot "Barvica". "Mojster Jakob" kot "(lozdie je že zelen" in druge. Salve aplavza sta >zbudila Vse točke programa je spremljala na klavirju Paulina Šubelj. članica mladinskega zbora, zelo spretno. Čudili smo se malemu dekletu izvrstno je obvladala tehniko in ritem. Nato je prišel Miklavž, za njim pa so mtedli njegovi pomagači S košev daril. Miklavž je lepo nagovoril zbrano mladino in jo obdaril. Najprej člane mladinskega izbora in potem še vse otroke, kar jih je bilo v dvorani. Zdaj se je začelo pravo vrvenje. Vse je pritisnilo k odru in mislil sem. da •bodo dvorano razrinili. l*ahko si predstavljate kakšna gnječa je bila, kajti v dvorani je bilo preko .100 ljudi. Ko se je Miklavž poslovil. je začelo piskanje, trobenta-nje, hrušč in vrišč. z eno besedo — bilo je pravo otroško božično veselje. Ljudje, vsi zadovoljni, so hvalili koncert brez konca in kraja. Veliko priznanje društvu "Domovina" in požrtvovaJneinu Antonu Šublju. ki je naučil mladino tako lepo prepevati. Vodil je sam vse točke programa, razen pesmi "Božična noč", katero je dirigi-ra"l prof. Milan Trošt. kot že omenjeno. "Domovina" in Subelj so nam pripravili užitek, katerega ne bomo nikdar pozabili. Škoda, da ne more pokazati vsem naselbinam kaj znajo naši otroci, vendar upajmo, da se bo mladina kaj kmaiu oglasila na radiu, tako da jih boste imeli priliki slišati. Gotovo je bilo veliko truda, dela in tudi finančnih žrtev od strani društva "Domovina", kakor tudi od strani g. Sublja. pa vsega tega se ni.so ustrašili. Velika je pot. ki ste si jo začrtali — zmagali ste sijajno — h Vr *pko naprej! Ti pa. draga mladina, ki smo se s teboj solzili in veselili, hodi čvrsto po vzgledih svojih voditeljev. C V boste tako peli, kot ste na Štefanovo, boste vedno delali čast slovenskemu narodu, iz katerega izhajate, društvu "Domovina". svojemu voditelju in sebi. Kakor zna g. Subelj položiti čustva v pesmi kadar sam poje. ta ko je znal uliti pomen tudi celemu abor u. lies, to je velika urnet nost. Ta dan. to je 2<». december 1032. pa bo osta'1 zapisan z /.lati-mi črkami v spomin acwvorskih Slovencev. Eden navzočih. Barberton Ohio. Boži on i in novoletni prazniki so že za nami. Z veseljem smo jih pričaovali, toda tiste radosti nam niso prinesli kot nekdaj v boljših časih. Samo po .sebi je razumljivo. da je malokdo lahko vesel v teh težkih časih, ko neusmiljena kriza tare ves vesoljni svet. Kljub vsemu zlu in drugim ne-prilikam smo v našem Barbertonu v tej zimski sezoni tako živahni z raznimi prireditvami in predstavami. da malo kdaj poprej tako. Seveda so t$n vse prireditve tako napravljene, da je kolikor mogoče dovolj zabav« z majhnimi stroški. Vstopnine, so dovolj nizke. da se lahko sleherni udeleži. skega pomena. V nji nastopi 2S igralcev, ki obujajo spomin na starodavne čase v naših slovenskih krajih. V igri bodo zastopani naši aktivni igralci, ki so se že često pojavili na slovenskem odru. To .so: Mr. John Opekq. Mr. Frank Smrdel. Mr. Frank Ujčič. Mrs. Frances Ošaben, Mrs. Jennie I'snik. Mrs. Stanley iLautar ill druge poznane osebe. Igro režira Mrs. A. J. Okolish. ki je že navajena tega dela. zato hoče tudi to predstavo izvesti, kolikor mogoče v najboljše zadovoljstvo občinstva. Vstopnina je odločena po razmerah sedanjega časa, 35 centov za odrasle in > centov za otroke. Med odmori bo preskrbljeno z ■godbo, v kateri nastopa naš rojak Mr. Anton Troha. ki je že pravi umetnik v igranju na kitaro. i/. last i na havajski način. On je že večkrat pokazal s svojimi spretnimi prsti, kako se pričara milodoneč glas iz strun. Ob prilikah nastopa tudi na rado postajah. On se še vedno izpopolnjuje in kakor kaže, bo postal še slaven mož! • K temu naj to-le pripomnim : Naša podružnica Slovenske Ženske Zveze ni podporna organizacija. Članice smo zavarovane le za po-smrtnino. S prireditvami, ki jih od časa do časa prirejamo, hočemo pospešiti zabavo med našim narodom v naselbini in napotiti mladino. da. čimdalje obdrži ljubezen do svojega maternega jezika. Z dohodki pa pomagamo raznim revežem, katerih je v teh težkih časih dovolj in .so pomoči potrebni. Zato uljndno vabimo rojake in rojakinje v naselbini in iz bližnjih krajev v okolici Barbertona. tla se po možnosti odzovejo in po-setijo omenjeno predstavo. lioto-vo jim ne bo žal. S pozdravom! Jennie Troha. članica podr. št. (i. Slovenske Ženske Zveze. Conemaugh, Pa. sesfletna Danica 1'erar in sedem- ako iiua le nekaj nikeljuov v že-letni Ilenrv Subelj s celokupnim pu. zborom v pesmi "Sirota", ki je bila dramatizirana. Vsakdo je bil globoko pre.sunjer.. ko je Danica milo prepevala, da mora od hiše do hiše prositi za skorjo pruha. ker ubožica nima staršev in ker je nobeden noče pod streho. Otroci jo tudi zavrnejo, ker je umazana i*t raztrgana. Ko jim razloži, d* se ne izna umiti ne obieke zašiti in tako dalje. se. enemu omehča srce. naigovori svoje tovariše in potein jo vzamejo v svojo sredo. Danica kot Ilenrv sta rešila svoji '\*logi neprekosljivo in pela sta s takim občutkom, kot se malokdaj vidi pri otrokn. Zadnja točka programa so bile "Dolenjske poskočne". Najprej je pela mladina cel veneek sama. nato so isto točko ponovili in z mladino vred je pelo vse občinstvo. Kar je bilo Amerikancev na prireditvi, se niso mogli načuditi. da imajo Slovenci tako lepe glasove! Slovenske priieditve so za nas vedno velikega pomena, toda v tem času še bolj. ko preti pogin našemu na roti u in naši slovenski zemlji v stari domovini, katero si hoče osvojiti in podjarmiti vsiljivi tujec in uničiti slovenski ži-velj. Daleč smo od svopje rojstne domovine, toda v duhu smo ostali Slovenci in zato tudi dalje gojimo svoj slovenski duh ter ga skušamo še bolj oživeti z raznimi slovenskimi predstavami, petjem in z zabavami 'V. našem mater-nem jezika! fl Nadaljna .predstava, ki se bo vršila na slovenskem odru v Barbertonu. se bo vprizorila v nedeljo zvčer ob 7. uri 15. januarja v dvorani Samostojnega društva "domovina", na 14. St. N. W. Igro priredi podružnica Slovenske Ženske Zveze. št. 6. Igra se imenuje "Dtynen". Vrši se s petjem ter ima pet dejanj. Igra je Vseskozi zanimiva in zgodovin- Lahko si širna javnost tolmači. da smo C memaughčanje glede dopisovanja zaspali, ko ni novic iz naše naselbine. Veste, pa ni tako. V gotovih ozirih je v resnici mrtvo pri nas. toda ne le samo pri nas. ampak vsepovsod. Nezaposlenost nas mori na narodnem, kulturnem in društvenem polju. <> živahni veselosti in tza do vol j 11 ost i. katere je bilo v i/obilju pred leti. ni danes ne duha ne sluha. Vsr otožno miruje, premišljuje in mirno vprašuje: — Kaj misliš. John. ali bo kaj kmalu pričelo delati? Pa ga ni — in menda ga še kmalo ne bo človeka, da bi bil v stanu dati nam pravilni odgovor. Trpimo, gruntaino, tarnamo pa vse skupaj ne pomaga. Zadnji dolar je izginil i/, žepa. družina v neza kurjen i sobi ob prazni mizi čaka očeta, ko prihaja s |>eiu pa prav na kratko opisal tole: Kdor je imel obilno zalogo blaga pred krizo in da je bila ta zaloga plačana upnikom, se je za nekaj časa vzdržal, nekateri pa se še danes za silo otepljejo. Obilo jih je. ki so žeizaprli vrata. Nekateri so storili to sami, nekaterim pa drugi, tisti pa. kateri se še drže na površju, jim pa po mojem skromnem mnenju, žal. bije zadnja ura. i'e se bo kdo od nas v teh kritičnih časih skobacal skozi sedanje žalostne razmere in obdržal svojo trgovino na površju, bo pa vre- den in deležen ljudskega česita-J 11 ja. Boljših časov po mojem mnenju ne bomo še tako kmalo dočakali (želim pa iz vsega srea. da bi bil v tem oziru napačnega mnenja), k^jti dokler bodo predsednik Združenih držav in senatorji v zbornici v Wash i 11 gt 011 u delovali in iskali, kako bi naložil I just vii š«' višje takse, se samo ob sebi razume, da dela ne bo. Ko smo ravno pri taksah, taksah in zopet taksah, naj mi bo dovoljeno omeniti, če bo šlo tako naprej, bodo mogoče pa tudi oblasti prisiljene nekoliko ali pa vse popustiti v tem ozira. Kavno danes sem čital članek v listu "(»las Naroda" iz mesta Lcmars, Iowa, sledeče: — Zaradi neplačanega dolga ne sme biti prodana nobena farma na dražbi. — V ondotnem kraju so se farmerji -združili in se iztegnili za svojega tovariša farmarja in preprečili prodajo s tem. tla so zagrozili s silo onemu, ki je nameraval kupiti za zapadlo vsoto farmo. Rešili so farmerja in njejrovo farmo, da ni p;i«llu v roke grabežu za par bornih dolarjev. Vse priznanje tem fanner-jem! Dobro so napravili, toda še nekaj boljšega pa znajo naši penn-svlvanski farmerji iz mesta in «»-koliee Doylestown. Pa. 4. januarja t. I. je prišel šerif s svojim od sodišča potrjenim papirjem na farmo John Hansel's, da proda farmo, za vsoto, katero ima za kolektat v znesku £1800 (judgment). Brezdvomno je farmer • » tem obvestil svoje farmerske tovariše. kateri so se organizirali in šli vsi z eno in isto mislijo na licitacijo šerifa. Bilo jih je 200. Vse neprpriprav-došleee pa so farmerji potisnili v ozadje. Serif priču.' s prodajo. Lep petletni konj prodan za •"> centov, bik za .">«*. trije lepi prašiči za ."»c. dve teleti za 4e. hišna oprava pa ji" bila prodana od le do tic in ko je bilo vse ratzprodano. jt* dobil šerif vsesra denarja skupaj $1.18. Med prodajo pa so se zbrali faruierski otroci in prepevali: "Farmers save our home". "Your children "ill ZGODBA 0 LEPEM DEKLETU. Bil je. lep večer. I'lice so bile polne ljudi. Nekateri so hodili po opravkih, drugi .so prodajali dolgčas. Med množico vsepolno lepih, mladih deklet, delavcev, otrok in izžetih .starcev. Ona je naglo .stopala. iN a glavi j«* imela majhen kio-1"uček. kožušček do pasu, kratko krilce, svilene nogavice in nizke solne. Lase je imela koketno počesa-J ne postrani. Dolge trepalnice je povešala. lica so ji narahlo rdela, ustnice so ji bile sočne in napete. Naenkrat zasliši poleg .sebe vesel, toda nekoliko pridušen gla.s: — Pozdravljena! Odkod si se pa ti vzela.' Že dve leti te nisem videl. I11 že je koraksil postaren gizdalin poleg1 nje terase ji medeno-sladko smehljal. Ona ga je prešerno pogledala, toda rekla ni niti besedice. — Ah. oprostite — se je v zadregi opravičeval gizdalin. — Taka podobnost. Prisegel bi. da ste pred dvemi leti stregli v pekariji. kamor sem hodil večerjat. Taka podobnost. Mogoče imate sestro.' Ona ga je pa pogledala od vrha do tal in osorno rekla : — Boste pa že morali pri kaki drugi p«».skusiti s tem starim trikom. Takoj se izgubite, sicer poki ieem policista. Moj Bog. kaj smo doživeli! Poštena ženska niti na ulico ne sin«-. d tja. kamor se je bil zagledal. Nemirna je postajala in v.sa se je zmedla. Zdelo se ji j«*, da jo vsi ljudje gledajo. Ni mog:,. več pn-stivjati. Na prihodnjem vogalu je izstopila. Mladenič za njo. Kara je oddrdrala. in ostala .sta sama kraj ceste. Prav razločno je slišala, kaki* j«* mrmral mladenič zatopljen v globoke misli: — Ah. krasne noge. krasne no-ke! Takih nog še nisem videl. Božanske nog«* . . . Pustila ga j«* .samega, sanjajo-eega in odbrzela proti domu. Obraz ji je žarel veselja in tihega zadovoljstva. Že il«»lg«> l«*t ni občutila takega ugodja. Kajti ni bila več mlada in tudi dekle ni bila več. Bila je poročena. Mati treh o-trok. Najstarejša hči .se je lani poročila. dočitn b«> ona praznovala prihodnje leto že srebrno poroko. GLAS NA&ODA NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 10, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. MAHARADŽA SE OŽENI S SLOVENKO PAX TE LE J MUX I! OMAM) I' ; TAJNOST lz Napolija poročajo o nenavadni sreči, ki jo je doživela italijanska Slovenka lilažica Lah iz Pule. Laliova je bila že dalj časa nameščena v oddelku za matiiki-ranje na italijanski luksuzni ladji "Viktorija". Na neki vožnji Kose je vlak ustavil na večji po- — lu kaj zato. — je dejal štu-staji, sta \ kupe tretjega razredu dent, stisnil listnice in odtrgal ku:-smeje | »ogledala mlad fant v štu- jo nogo. — na to pa res še nisem dentov*ki čepici iji dekle \ rde- mislil. čkasti ruti. I Oba sta se zasmejal«. Kupe je bil pralen. le na vrhnji Potem sta vzela vsak po eno pol:ei je ležal vojak tridesetih let. nogo. sedela, mahala z nogami in /. roko je-podpiral glavo in čital. j \>a mastna po lieih jedla kun. — — Kakor nalašč, kaj bi hodila ZMaj pa /daj ste >«• spogledala in dalje. je d *jal študent in rinil i skrivaj dajala /.nake na račun s\"i»«.<» prtljago .-.kozi vrata. j mrcnega. .zagonetnega .strica. leŽ*»- — Pravo M'lr t imava. — j" de- čeira zgoraj. jal.j dekle. stopilo /a njim in sej Na vsaki postaji sta tekla ven :n MiK'jalo v v »c j svoji živahnosti. 'A' vedno. kadar sta s«- vrnila, je mož » naki tu siiu»liIjajeni s • je <»-rla !><,'> vojaški nnitY.t*mi. ki j«* ležal na policah. K<> pa je zagledala in-zua-' vrhnji polici. odvrnil pogled ml nega moškega. ki i«> je gledal, ue «la knjige, kakor da hi čakal. kdaj sto-bi dv ignil glavo. — samo tako po-j pi dekle skozi vrata, "t ran i j«1 škilil \anj • ji ;e smeli | <>ua pa je vedno popolnoma m za liip itginil / lica. i ha nit'no j m-gleda I a na vrhnjo poli- Deklic;i j.- /;i hip utihnila. kakor co in je/ihi sama nase. I'ol*g pa i* tU«li ii«* ženska. ki > .svojim s .-| tega pa j«- gledala tudi 'ato. da potnikom stopi tu kam. kjer je /<• ujela truiutek in natančneje pr-drug ino»ki in se nj. ii pogled src-! merila tega neprijetnega človeka. t"-a s pogledom drugega. Toda kina-! toda vedno je !u se if »:trt zaslišal njen t • -11 tiled in morala srečala njegov p.»-jM'Uoiti oči. V sebi i -«- /.a«'*utila izzivajo«"- i. uporno /«*!.;• — Kakor ho« «-t -. toliko vam pa reč* m. da Som jaz takoj jedel, je dejal študent. trideset kilometrov m-iii s konji prt*|w:toval iti 'daj s-*iii la«-«-ii. - Ja/ I m kiii pa gledala, kako lio-ste jedli. Nil. ali lili s«* svtt-.ega imena ne hm-te jmve lali. — ('"•lun neki. — je dejalo dekle. — >aj je tudi tako dobro. Mehanično je |»ogli*dala kvišku in s;i«t videla oči. ki so /rl«* vanjo. jo nekaj trenutkov motrile in se izn »ta potopile v kn'igo. — Kako iicVmiVii človek. — je 1 »omislila.Kar nejevoljna je bila. da ,,ni- Ui', ~ takole h / in jo mp;b?uj ■ s svojim /opernim, izzivajočim pogledom. i eepra v ga prvi« v- i i i ...mviiii^'- «e je v tem svojstvu .seznanila z Na hodnik je stopil spre\ Jdniiv . , ' ,, ,. {lndsknn maharadzo (.otin-em Mo-» in za njun iuoz z akto\ko. . ,-v - , -.....- „,.. i,.., i ha medom * kanom »z Kave Alpur- Državljana. ali imata vidva-ta kupe.' — je vprašal in se obrni I k študentu in dekletu. — Midva.... — je z negotovostjo odvrnil študent. — Glejta, da ga izpraznita in -e preselita v skupni vagon; kupe ra-biino v >lužbene namene. Mlada človeka sta se spogledala. — Glej no. glej. — je dejal štsi-d int. — komforta s<' jim je zahotelo. To j«* nekaj, novega.... — Državljana, n* dajta -si dva-' krat reči. Študent je nekam nerodno sto-. l»il v kupe iu prieel vlačiti svojo' prtljago ven. Sprevodnik je stopil k vratom knpeja. j — Kai pa je* — je bilo slišarij tnl in miren glas. — Glejte, da' se mi izgubite pa ne Iwste dali miru. vam pokažem službene namene. Drža vljan. — je dejal spre-. VI pu r- ja. Maharadža s«' je zaljubil v lepo lnanikerko ter jo je prosil z:i roko. v kar je Laliova privolila. Maharadža je odpotoval v Indijo. njegova nevesta pa urejuje svoje zadeve doma v Puli. Službo na ladji bo v kratkem opustila, njeno mesto pa dobi njena sestra. Laliova se bo nato opeljala v Indijo. kjer bo svatba. SODNIJSKI OGLASI IZ stare domovine. }»ogh dat i »a. željo, ki jo dost ikratvodnik, ves -upe!, i-budi neprijeten predmet, iieprij '-l -^l"1 '"^l«' pustili pri miru t"ii človek. Dražil jo je > tem. najeli ne.' j., je jrledal tako. kakor da vol.,- I Špn-v .nlnik .]<■ zamahnil .z rok-, ni uikoirar i^letr nje. da njen ,..-!in od^d. lnrmraje nekaj o tem. 4'.;j beseilnik zanj v.»lnV ne živi i ij Ijitipe. ki .so r«-> ljudje in ii njegov pogled je > k I - p a I /. njo ue-! u strežejo. jih prosiš, da >o j.a lira-'tudi taki. katerim niti |K>ka';!*i Shuin m vedela, ka.i je pivn- /a praT 'op -rnega v f« ru |N>gledu. iipt'l elltijll je ilft ji je u/prijetim, da jo nekaj veže. To ni bil navaden č|' i\ ešk i. t eni v»s*- >pe»-ifieno mo->ki pogled, ki jo je žalil. Kako bi bilo h po. č > hi bila zda jle s «.• iMituikmu sama. To je bil po-v em drugačen elovek. zal fant. prepre-t. .skratka moški, ki s»- lahko v nj'i;ovi družbi v od oš kakor v bratovi, tovariševi. (Vprav je s*v*nanila / njim šele na postaji, ko je čakala na vlak, ji nil i na mi-el ni prišlo, da hi s*' hala o.-tati / njim p"iio«"-i -aiua v kupe:ii. i • 11 j'- l« l. ra/kiiitran fant z d--Im'Io ovratnico, s |»r»*i«-rnini sne hoi.i na ustih, v kal t iii >e j(- inlraza'a kake ii|m»šaje. katerih -e je ui!a vsa njena mlada duša. I -sines. Kar nekam nerodno s. j,. ,«*.„-( - Poštenja človeka spodi, ta- ^^ |>(>h|il|s|< tihi oh t -i moh-eči pri-ot nosi i. za -1 ki*ga zailinueza pa pusti. —jed- ,... , , . ........... kaj vedela je. da sliši njene be-.-; jaI študent dekletu. de. Pri mišljevala je. kako silno o.|-! —Vedno in |>ovs hI s,- jXH-uti vratna je taka vrsta moških; samo; mirno le ti>ri. ki je močan iu p»*"-preziraš jih lahko, kakor ii's'is'o žival. Mkratil |>a sedi poh-jr nje ni«*- ve ira <*! Vrnila .-ta >e v kupe. zeiura. sla bi z iiMin kamorkoli.i — Žili se mi. da sem jaz rešil kakor /. dobrim tovarišem bi š.|a.> ituaeijo. — j - dejal vojak. vidi. ' I" ko je tako govoril ol»rnj.n Na mah j,- pojavilo v nj-m«"-uv-' k mladima človekoma dekle kar ni »tvo nekake bratske nežnosti na-|n«»glo. da bi ne ne pogledalo. dnzen. da lahko vsakemu pftstavi po robu. — je odvrnilo dekle. pram temu prijaznemu fantu. — - Pojil i va na ho«lnik. — je ib--jalo dekle. — Takoj, samo tel • ostanke še po-.pravini. — je dejal fant in prieel vse skupaj skladati v torbieo. Ona j<* stala na pram ill s r-uv--t volu ih»bnega zmagoslavja premišljevala. kako jo lahko z je ganilo, da ■> » bili njegov i odnoša ji do nje »anio t'.varski. da V njegovem |H>g|edu tli bil > tist«*ga. zaradi č»sar je ip*-I .i |nfl>ešati o,-i in zardevati od sr.:-iiiii. — Miška mi prav i\o. — je dejal študent in odvijal masten papir, v kateri m je imel kurjo j>e«*< uko. Nu. i u kaj zato.' j* vpra -alo ih*kle in privzdignilo obrvi, zmerom pripravljeno ua miiHi. ka kor je to pri čistih mladih ljudeh, ki ob na ;manjš.Mii imivikIii iKn'-ijo v smeh. haš <• »m pr *- mišljevala. kaj je ženski najdraž:e na moškem in kakšnega meškega ie moči ljubiti.... spoštovati. — je pripomnila in nalahno zardela. Samo tis-t^ga. ki vidi v tebi prodvs»Ti človeka in te ne gleda tako nekam zoprnm. pndr/uo. — -Ia/ v vsaki ženski gleilaei človeka^ - je de;al študent. — toda do zdaj š • nivMil videl. onira;o vre lepe postave, brki. orlovski pi>gb'd. Vse to je ;m> čini nekaj zoprnega in človeka a m o draži. Lump! Za čaj so mu plačali, zdaj pa misli, da so vsi okoli nj**-ga bedaki in mu bodo kar brez na-daljnega odstopili svoj -prottfor. I) -kle je nejevoljno pomislili*, da potem takem ta Mibjekt smatra n.j--nega sopotnika časih na Miško. Začel .se je pripravljali. Dekle je na mah začutilo v s«-bi nov priliv hratsk--* nežnosti. obleklo je plašč in ga spremilo ven. Stala sta na stopnicah, ona ga je držala za roko iu mu govorila : DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOfcNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO t V ITALIJO DtD 300 Din 300 Din 400 Din 500 Din 1000 Din 5000 Ca •«»<•« n« v*£jih uiMfcvv S 3 .50 Ur 100 ________ .............. $ 5.70 $ 5.00 Ur 200 __________ .............. $11.20 $ 6.75 Ur 300 ____________ ............... $16.40 $ 8 25 Ur 400 ______________ ............... $21.75 $1625 Lir 500 ____________ •••*»••.»»*•«* $79 00 Ur 1000 --------- .............. $52.50 kot igorej navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo «• bolj« poflojo. IZPLAČILA T AMERIŠKIH DOF-AEJ1H .. $ 5 70 . $10.80 ^ $15-90 . $31.00 - $41.10 . $51.30 v do^rjin. •i. Z* Upl*£ilo $ 5.00 morate poslati — " " $10.00 " " _____ •» tis no " " ..... S^OjOO •» " _ " " $40 00 " »» ..... " •» $50 00 " M__ Prejemnik dobi » starem kraju Izplačilo •tuj*« nakaail« l«vcftuj#m« p« CAILI LETTER u prlatojblfi« METROPOLITAN TRAVEL BUREAU rFRANK 8AK8ER) 216 WEST Uth STREET SEW YORK. K. Y. —- Tako Ijulieznivi ste. kakor najboljši tovariš iu prijatelj. Dolgo. dolgi se vas boni spominjala. — Kako rail bi >e i/ vami peljal najirej. - je dejal študent in pri-jatel.jxko stiskal dekličino roko. — Vlak je vozil mimo |>ostajne kr"*-niee iu obstal pred kol«»dvorskini ]K'slopjem. — Stojite. — dejalo je naglo dekle iu potegnilo iz žepa panir iu svinčnik. — dajte mi svoj ua slov. Pisala vam bom: Napisala je na-s!o\\ rekiV-: — Torej.... Pozilravljeni. prijatelj : < hi j«' skočil na j»eroii. ona pa mu je še enkrat izamahnila z roko iu z občutkom lahke, nejasne boli. ki ji j<> j<' povzm-ilo slovo od tega neznanega mladeniča, stopila na.'.aj v vagon. N'ekaj časM j«- stala na hotbiiku. Tako nekam neprijetno ji je bilo iti v kupe. hkratu |>ogledala in spet srečala z njegovimi neprijetni mi. molče«* i m i očiui ali ne Imi ne enega ne dn gega. ( Kf/urr prih (ni njiv.) T ?Hi— *J rVEDRA rtysTOPASJA /A PROGLASITEV MRTVIM . t Pohlin .Martin rojen L'b. X. ls^O v Zvaruljah. št. .'»7. delavee. pristojen v Kandrše. >re/ Litija, je o.lsel leta l!tl<» v Ameriko, in ml ■ tedaj ni ve«"- glasu «» njem. V.s:i |M»izve.iov.uij.i «> njem. vrst na p«» /uaiieih in slovenskem «'*a-' , sopi>ju \ Ameriki, .so ostala btvz-| ju-pesna. K«t j*- jiotemtak *m >mati*ati. da In. na.sti-pila -.akonita dotunevu miii--li \ .smislu ' t!4. št. 1 o.«l./.. s,- u-v«>«l«' na prošnjo njegov^a strieii V .\|e- »liji. kot njegov»*ga najbližj ega živečega >oii^lnika postopanie za proglasitev- mrtvim, ter.se izda p<»-j tri v, da se o pogrešanim p>ro«"'a -o-1 diš«Mi. /'(>///./.V M A RTI X se po/.iva. da se /glasi pri podpi-| saneni sodišču ali dritgač • . novembru bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Dcitlno sudiščr r Ljubljani. I o«f. d. /... se uvede na prošnjo njegove sestre Šušteršič Marij«- roj. IVršiu. posest niee na do'.erii št. Iti postopanje /ju proglasitev mrtvim ter se izda poziv, tla se o pogrešaneu poroča sodišču. ŠrŠTERŠir FRAXC se po/.iva. da se i'.glasi pri podpisanem sodišeii-ali drugač" da kako v«*st o s'-ibi. I*«> 1.*). deeenibrn 1M.'5.'» bo .sodišč«* na vnovično prošnjo — AKISTIDE DlilAND. i l'«»gr«-b slavnega francoskega državniku..) —- Strupi v gif.spodiuj.stvu. 'Par n;i-vo«lil gospodinjam.) — SPOMINI NA VERMONT. ( .17. Rl'PXIK opi siije svoje doživljaje na "Zeleni gori".) — 1'SODA 1II\'ŠI1I. i I".sihI:i carskega častnika pod boljševiki. i — DO(JODP»A V ŽIP.ERŠA11. i.Kii-ko s«- je "zamaknila" Korenova R«*zik;..i — ZAOONETNA INDI.1A (IX'žel a. katere zapadni svet ne more pojmili. > — Sli AM EZL-11 SNI DEC. i Ljubka povet o siiuIhsu. ki je dtwgel svoj ideal. — D<>-gt*tlivščiiu- SLOVENCA MED INDI-IAXl'l IN ESKIMI. (IManinšek j»* iriued vseli Sloveneev prtnlrl najdalje nu Sev»»r. • — (TDNK NE-SR.EČE. (Zanimivo poroeilo za varovalu i nske družbe. — Spomini g< -zdarjeve žene. < Pretresljiva zgotlba matere, ki jo je napisal F. TI'OH.\ > — ZCODBA PFMLAIM A. — O/. Rl'PXIK je izborim orisal pečlarja Midiarja . — PISKAČ. (Povest v. so]ds. «h>bi vp««gled v strahot«* liodo«"-«- vojne.. - VOl|1"NSTV<» MED VO-INO. (Kakšnih sredstev se poslužujejo v«»huni.> TREPANiJ. ■ Življenj«' na «lnu morja.) — FRANKLIN D. K« >< »SEVEI/I*. Živ-Ijenjopih bm|oč«*ga preds«Nlnika Združenih držav. /\ SE t'ELA VRSTA r LAX KOV. PESMI IX SLIK. Ali ni to etivo vredno 50cza Vas? TA KNJIGA JE za AMER. SLOVENCE NAJVEČJE VREDNOSTI Naročite slovenk PuWishing Co. danes 216 West 18th Street New York City Iz Slovenije. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIŽANA Angleško-slovensko; z ***** v »m™ l 1 i SjHMlnjem Avstrijskem. aerilc Pri slovenskem Hitlerju. Hipoma se j>* razneslo po Mariboru: Hitlerjev bratranee živi zgoraj na meji v Selnici «>b Muri. l»rž na poizvedbe. Zares: v Selnici ob Muri št«*vilka živi po-s«*stnik Prane Hitler. Ni ga bilo doma. Tam na tisti zares lepi obmejni cesti Št. llj—Selnica <>b Muri se je med radovednimi ljudmi. ki jih je ftvar zanimala, in danes 57-letnim Francem Hitlerjem. razvil sh*«leči razgovor, ki naj'bi dognal, ali zares živi na slovenski izemlji in ob a\*strijsko-slo-venski meji Hitlerjev <>žji sorodnik. Nazadnje je tlain-s vse zanimivo. "Slovenski" Hitler s«* je «|o-brodušno smehljal in rad odgo-va rja 1. — Pravijo, da st«* v sorodu > tistim Hitlerjem v Nemčiji; saj vest«- za tistega Adolfa Hitlerja.' — I no, sevedu vem; lie vein pa. kako bi kaj bilo z najinim >«»-ro« 1st voin. Ali imate kakšne dokumente, rojstni list. dmiiovnico. poročni list ali kaj drugega .' — N«» ja. roj«Mi sem bil v l'n-i terschu^rzachu tam na oni stra-! ni — in pri tem je pokazal s pr-; stoiu tja čez mejo dokumentov • pa žal nimam nobenih. Sic«*r ni | nič izključenega na tem božjem j svetu. Morda .sva pa !«* bratranca i ali kaj podobnega. Moj o«'«* vem. • tla je imel več bratov. — Kje so sedaj ti očelovi brat- sil. In se je pri tem dobrodušno smehljal. Radovedni ljudje pa s.. >e pr'tsrčuo poslovili iu obljubili. «la ga ob priliki š«» obiščejo. — Le pridite le. pa tistega Adol- j ,lti),, š,-fa s« seboj pripeljite. Morda bo j "Uarijor.ski* kakšen "jurek" padel. venskega Na obrazu smehljaj in dobra volja navzlic temu. tla j«* moral posestnik Franc Hitler cel voz jabolk peljati isti dan na š«*ntiljski kolodvor. Sum $2.— NaroČite ffm prt KNJIGARNI GLAS NARODA* C1C Weal Uth ftnet Tirt Ctty — Veste natančno kje? — Tega pa ne vem. — Kako živite kaj tukaj v Selnici ob Muri * — Že gre; pa težki časi so. zlasti za nas kmete. Pa je nazadnje vsem težko. _ No. očka kaj bi napravili vi. akti doženemo. da ste v sorodstvu Is tistim Adolfom Hitlerjem.' I — Ži* včekrat sem si mislil : če j je sorodnik in bratranec — kar za kakšnega "jurija" bi ga pro- cijalist na progi ."»II iu 1( 1 hektarjev njiv. trav- i nik«»\". gtnla. glin«* za izdelovanje l opeke in keramičnih pr«»«luktov j>- na prodaj a llraščah pri I'ostoju, 1— Piistumia. Vciiezia ra. tega pred seboj ne moreš .zagovarjati in proti svojemu ženinu tudi ne! Ne bodi proti njemu nehvaležna, tega v resni- _ ei ui zaslužil, ker ti. vsako željo bere na obrazu. Pomisli samo na njenem obraizu .so gorele rdeče lise razburjenja; poljubi ji sivo kili. — O, ta brez vest nost! Kako naj vam stopim pred oči! Slabo sem varovala vašo lastnino; vse sem n»u verjela, kar mi je rekel, dajala in dajala sem mu —izdaj pa stojim pred vami, revnimi otroci, s praznimi rokami. Vse je zaigral in zapravil — kaj vem! Z menoj pa je ravnal kot s kako beračico, ko sem od njega zahtevala obračun. Težko so zadele Gizelo'materine besede. Vendar je še v svoji bolečini dobila moč. da je tolažila mater. — Mogoče pa ni tako .slabo; morda je papa samo .slabe volje — — Ne tako .slabo.' Še slabše! Zato je tako želel Dolino poroko s Hosemannom. Saj je vse plačal, celo svatbo in to mu še zelo ugaja ! Oče igra — o kaj vse sem že ob njegovi strani pretrpela! In vse to, kar jo je mučilo dolga leta. ji privre na dan v obte-žilnili bisedal. Ciioboko gin j en a poljubi Gizela velo roko j^voje matere; na la- Naši v Ameriki. potovanje, ki ti ga je obljubil — Saj je to moje poročno potovanje. — .se nervozno zasmeje. — i ko bi mogla sama brez njega potovati! Ali pa greš tudi ti z nama — ga bom za to prosila. — Dora, saj mora« vendar vedeti, da to ne gre! In če bi Ilose-nianu tudi hotel, jaz ne bi nikdar — — Da. da. — mrmra Dora. — imaš prav! Vedno smo med ljudmi. Z roko si pogladi čelo ui šele čez <*-as pravi: Malo prej me je hotel poljubiti. Meni pa se je gabilo. Gizela močno potrese Doro za ramo. - Dira. takoj mu boni povedala. Njegova žena ne moreš po-] j-tati. Te odgovornosti ne morem prevzeti, ko enkrat vem. da — — Da so bila povabila že razposlana, da .so prišla že tudi darila! Gizela. imej pamet ! — Ali sem li zaradi tega zaupala* Pod vsakim pogojeni ti prepovem. Gizela! Nisem več otrok! To je moja prosta volja! Ne skrbi za mene. Svoje življenje »i hoin uredila po svoji volji. Podolgem >e raztegne po divauu in sklene roke na tilniku. — Samo počakaj, puneka. počakaj, čegava volja je močnejša 1 - - godruja mož .s pepelnato bledim obrazom, ki je v sosednji sobi stal za zaveso in jezno .stiskal pe.sti. Komereijaliiemu .svetniku je nevesta predolgo izf>stala. liekel je. da l»o šel sam po njo in morali so mu dovoliti. Vedel je, v kateri sobi je bila in t;iko je .slišal pogovor med obema sestrama, lid jeze in gn jeva .se t rese. - Za to se boš še pokorila! Dobro, da poznam tvoje misli! Samo da nosiš enkrat smešno ime Hosemanu. potem boš že videla, kdo je gospodar — ponosna grofica-berač i ca ! vo ter jo ljtibeznjivo pritisne k prsim. — Tboga mama; .saj vem! Vedno si živela v senci — navzlic zunanjemu sijaju! Ko sem pričela spoznavati, tedaj seui razumela, kakšna junakinja si! — Samo videti bi ga morala v njegovi samozavesti! Smejal se mi je. ko sem zahtevala obračun. Toda nikdar ne bom dovolila, da bi se razbila tvoja življenjska sreča, pa naj naredi, kar hoče. Žalostno strmi Gizela pred se. Kaj bo? (Dalje prihodnjič). TAJNI PROCESI PRED FAŠISTIČNIM SODIŠČEM Lani na velikonočni |H>nedeIjek so se korubinjerji in fašistični policijski organi zglasil v gostilni go- SLEPARSKI IZDELOVALEC ZIATA V petek. decembra se j«- :<. čel v Parizu proces proti r.nanem:i poljskemu inžen;crju Dunikowskc- pe Kamjinščkove v Kočin.m pn 1IllK ki se jz,|ajai Zil odkrite!j:i Deseto poglavje. Kanalu. i/.' ».-šili v hiši preiskavo in aretirali njenega 20 fcet .starega .si na Severi m. Obtožili so ga delov a i ju proti faš stičnemu režimu in vohunstva. !•/ zaporov v Trstu jej^j) metode f.a pridobivanje zla- novt ta. Dunikowski. čigar im"c j<* l»i i prn-fesor kemije na varšavskem v.vu-zaporov v Trstu je j eiljšču ter si je pridobil velik tiroma! Kamenšček v Koper ni'gl{.(1 v mednarodnem učenem sve končno v llini. kjer so ga postavili tlK prišel pnnl leti v Fraiu-jo in šele te dni pred posebno fašistiČno j se je ,ias4.|ii na francoski sodišče. V preiskovalnem zaporu je Ki. Umrl je v Clevelandu dobro poznani rojak Tomaž Klun. star ."il let. Doma je bil iz liukovca pri Hibnici. odkoder je prišel pred 3*2 leti. Zapušča ženo. štiri hčere in enega sina, v starem kraju pa dva brata. — Preminil je po enodnevni bolezni v develandu rojak John Ovnik. p. d. Sordetov. v starosti ."»o let. Pokojni je bil doma iz Vrhu. fara Prinisko. Vodil je mesnico nad 22 let v newburški naselbini. — Po tlolvri in mučni bolezni je v Clevelandu natisnil svoje trudne oči rojak Jakob Rozman, star 54 let. doma iz vasi Bukovšek. fara Brežice na Štajerskem. Pokojni zapušča soprogo in pet otrok. — V Calumet. Mich., je umrla ena najstarejših Slovenk in mnogo letna calumetska našeljenica. Barbara Milielieh. vdova po pokojnem Johnu Milielichu. po domače "Cesariea". Pokojna je bolehala samo dva dni in sicer n t akutnem vnetju prebavil. Do zadnjega je še delala, ker je bila zelo delavna in pridna žena. Vsi so jo radi vabili, da je prišla poma-magat ob raznih prilikah in svečanostih. ker je bila dobra kuharica in prijazna z vsakem. Po smrti njenega soproga je živela nekaj let sama. tzadnje čase je pa živel ž njo tudi najstarejši sin. Math. Bila je 7-~> let stara ter poleg že omenjenega sina zapušča še tri otroke. umi« METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (F RAS K SAKS E H) 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. T. PIŠITE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA POTOVANJE —na i im » mn ——— urJ Bilo je pozno popoldne. Grofica in Gizela sta sedeli v *obi s šivanj« m v naročju. Zasenčena svetilka je razvetljevala samo bele roke. medtem ko je bila ostala soba temna. Zunaj je novemberska burja tulila okoli voglov in odnašala /. dreves zadnje sidio listje. Stresala je okna in pela o smrti in minljivosti. V peči so gorela bukova drva in prijetno je bilo slišati prasketanje ognja. Grofica je zamišljena, spomin jo ponese v njena mladostna leta. V to sobo se je zatekala s svojimi skrbmi in solzami in marsikatero tiho ihtenje so .slišale te tihe stene, na katerih so visele stare. obledel«- fotografije njenih starišev in sorodnikov. Mati in hči poslušate divje zavijanje burje. Dora ne ve nič o tem. kako razsaja pri nas vihar. — pravi grofica. — Zdaj ^e greje v egiptovskem solneu. Tam vidi večno modro nebo — — Zato je prav nič ne zavidam. Teh jesenskih viharjev ne bi mogla pogrešati, ker nas tem bolj spominjajo na prijetno toploto. Sploh pa sem vesela, da o svojem potovanju zadovoljno piše. Tudi jaz! Kajti povedati ti moram, ker sem se v zadnjem •renutku imela težko slutnjo, da se bo kaj zgodilo. Noben otrok nii preisKov menšček obolel, a ga niso hoteli oddati v bol tržnico. Zdravnik mu je j dajal le ok:-epčevalna .sredstva. --Medtem se fašistični nasilneži znosli tudi nad njegovo materjo in njegovima dvema bratoma ter sestro. Meseca maja, takoj ]h> njegovi aretaciji, so zaprli njihovo gostiln ) je naselil na irancosKi rivieri, j Tam je kmalu zaeel oznanjati Iah-| kovernim ušesom, da je odkril preprosto metodo za pridobivanj'* zlata. Ker je bilo zelo zgovoren in j>-, imel uglajen nastop, si je kmalu n-mel pridobiti naklonjenost poljskega poslanika Sobanskega iu ruskega velikega kiora Dimitrija, ki sta podprla njegovo akcijo z denarjem. Kmalu so mu nasedli tudi in tobakarno. Istočasno .z njim >o tlrugi kaiini< predvsem Jloland aretirali tudi njegovega mlajšeiza brata, 19-letnega Antona, ter 2.1-lotnega bratranca .J mu pa K anion-ščka. ki so ju odvedli v goriške /a-]>ore. Po dveh mesecih mučnih preiskav in zasliševanj so ju sicer izpustili. zato pa so ju stalno nadzirali. 27 let .starega brata Mirka, ki je pred leti izgubil desno nojro iu J ujinnu tožbo za odškodnino, je bil namošem na pošti v Ročinju.) Dunikowski se'.zagovarja s tem. pa so odslovili iz službe. j (la h0 nm nje„ovi fina„eirji samo Dne 12. decembra se je pričel v ( hoteli izvabiti skrivnost njegove Rimu tami proccs proti Severi mi, metode. Mesece in nieseeo so si pri- van I len t z. Anglež Gordon I-e iz in f'nančni pooblaščenci francoske banke Spitar»r. Ti s> tudi stvori:i konsoreij, ki je preskrboval Du-nikow.skega z denarjem. Ko pa ni hotelo od nikoder biti obljubljenega zlata, so se naveličali podpirati DunikoMskega in so vložili proti ni tako tuj. kot mi je bila Dora, ki se mi je tako zelo odtujila. To- \ Kampnščfci. Rarrprava je bila krat | zadevali iz^edenei iza gospodarska da sedaj, ko je daleč proč. me inaterna ljubezen in skrb trdo prijemlje. Gizela prikima in pred oči ji stopi podoba sestre v poročni obleki. Kot mrlič je izgledala Dora s svojim belini, trdim obrazom v nevestni obleki. V njeni duši se je moralo dogajati nekaj nepo-pisljivega. V vroči bojazni ji je pozneje Gizela. ki ji j«* pomagala preobleči s<\ izašepetala na uho .svoja voščila. Ne reci mi "bodi srečna". Gizela. pojdi — pojdi! — jo prosi Dora, ko je stala pred njo v potovalni obleki — in Gizela je šla. Toda samo v .sosednjo sobo. da bi od tam opazovala sestro, kajti objemala jo je neka čudmi bojazen in j«- hotela biti v njeni bližini do zadnjega trenutka. I u stoji Dora pripravljena za pot v ozki obleki, z mehkim klo-' vršilo pr--\l fašistični I.ukom in modrim pajeolanoni — stoji in s praznimi, žalostnimi ka. Dovolili so mu. da si je izbral, vprašanja razkriti njegovo tajno, odvetnika. Dokazati mu niso mog'i Dunikowski pa vztraja prej ko slej nikake krivde in je bilo pričako-i pri trditvi, da je v resnici odkril vati. da bo r.mnestiran. če že ne o-' način :rostopek baje omogoča SAMOMOR 70 LETNEGA STARCA V Sarajevu si je na strašen način končal življenje 70-letni Anton Ilolzer. Vsi so ga zapustili in v obupu je mož skočil doma v razbeljeno peč. kjer se je v žerjavici pod kotlom tako opekel, da je v strašnih mukali kmalu umrl. ITALIJANSKA LETALA NAD KOROŠKO V Battendorfu so varnostni organi pred nekaj dnevi opazili devet letal, ki so preletela avstrijsko mejo ob 11. uri in pol dojWldne ter krožila nekaj časa nad koroško d"-želo. Kakor so ugotovila dosedanja poizvedovanja, so bila letala italijanska. To je že tretjič, da so italijanska letala v zelo majhnih presledkih preletela avstrijsko obmejno ozemlje. pa izjavlja ;o, da je vse to, kar pripoveduje Dunikovski. navadna potegavščina in smatrajo njegove izjave za izrodek domišljije. Znanstvena razlaga ivegove teze je po njMi šcdbi brez vrednosti in pome- robiie. na tri leta policijskega nad- spreminjanje rud naravnost v zla-j na. zorstva in na izgulm častnih držav I j an ski h pravic. V lkait?ro izmeti i italijanskih jetnišnic so ga odgnali, zaenkrat še ni znano. Te dni se ,e ja vne>t lm sodiščem več drugih procesov, o katerih pa oi'aii ^»-Ida okoli s«*be; skljtn'i se sama v sebe; obupno stegne roke listi ne smejo poročati kvišku ter jih nato pritisne na senci. Krčevit vzdih se ji izvije iz prsi nato pa se vzravna, jrre odločnih korakov po stopnicah in stopi v avtomobil, čegar sedeži so bili pokriti s cvetlicami. Ta spomin na svojo sestro je ohranila Gizela. Kot senca je obledela z briljanti in demanti kraljevsko oleinčana nevesta. In v pismih, ki jih je pisala, je samo poročala o potovanju; nikdar ni omenila sebe ali svojega moža. Grofica Bernhausen odloži šivanje iu prime Gizelo za roko. Kil moj otrok mi je že od letel ter sil je po svoji lastni volji mogoč« izvolil bridko usodo. Zdaj si ti na vrsti. Gizela! Gizela pogleda mater v obraz i u se sladko nasmeje. ' ta", ki je odrinila letos 28. novem- Veš. da sem .si že izbrala. Čaka samo še na mojo besedo, da lua s Kapverdskih otokov na film-nmre priti zasnubit, mama. Potolažila sem ga. da bo po Dorini» sko ek>»pedieijo v področje reke ' Amaeonke, je pred dnevi izginila bom o Božiču videla kot srečno nevesto pod brez sledu. Ladja je bila žaložena s kurivom samo -za deset dni. Po- POGREŠANA FILMSKA ODPRAVA l Francoska motorna jahta "Si- nu poroki — — In upam, da t Im >ži«* ti i m drevesom. — O. mama staviti. Baeun^ti moramo K mest me ljubi Toda kavcije ne more sam po-j Plavalci viharjev v južnem Atlriu-ramo na štirideset tisoč mark. katere si mi ne-jliku izražajo bojazen, da se je li-*oe omenila. . dja ponesrečila in utonila >z vsem. Gotovo. Gizela! Saj je to vendar tvoja dota. Sedaj ne smemo kar je vozila na krovu. Jahta je bila last barona Ilen- to. Vsekakor pa s? Dunikowski slej, Pariz iu Asa francoska ko prej brani ponoviti takšen eks-j pričakujeta velikansko nnpeto>t-periment pred izvedenci, ker bi bi-j jo. kaj porečejo k temu sodniki in la potem njegova skrivnost — ta- kitko se bo končala ta zamotana za-ko pravi sam — izdana. Izvedenci deva. ve. odlašati. Takoj bom resno govorila z očetom, kifcjti po večerji I»o zopet i»'l. - Ali do juntri ni še dovolj časa ! — vpraša Gizela bojazljivo, ko je morala priti odločitev. Zakaj. Gizela Tako dolgo si čakala in papa mora tudi za tebe enkrat imeti kaj časa. Zdaj grem k njemu — ti ostani tukaj. k»»r lioeem sama z njim opraviti. Z nenavadno odločnost jo je govorila grofica. Vstane in jo Jiju-lei/.iiivo pogladi po zidanih laseh, nato pa odide. /e po nekaj minutah se vrne. Z enim samim pogledom je Gi-/e|j» na njenem obrazu opazila, da ni pri očetu ničesar dosegla. Gi/ela prime mater za roko in jo pelje na divan. Kot led so mrzle n jene roke. - .Manna, kaj p* je.' povej vendar! Ne bodi tako žalostna! Ali lioče dati denarja * — Ga nima več' Že dolgo ne! p.^e»el je pO vaši doti! — kriči iu jezuo stiska pesti, katere pa zopet spusti o lila pno ob bo- začela vrteti. rvja de Rot.schilda, Na nji je bilo poleg posadke šwtnajst potniko\ : filmski igralci, zdravniki in učenjaki. končno tudi zastopnik banke Kio de la Plata, ki je ekspedi-eijo preskrbovala z denarjem. Jahta je imela lialojr križariti po AniiU'onki do n*ke Kio Neurro in lam snemati film. ki bi bil napol znanstvene, napol pustolovske vsebine. Naslov filma se je imel glasiti "AnH'HMida*'. Kako vse kaz*\ pa se je ne bo nikoli predvajal, iz enostavnega razloga, ker se je eks-petlieija |N>nmr(vila, preden ga je Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA U 216 W. 18th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK. JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so racii slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." SHIPPING tv & NEWS W 11. januarja: Leviathan v Clierbourg Arquitania v CherlKiurj Hamburg v Cherbourg j 14. januarja Cliampluin v Havr* Ktiropa v Itremen | Conte Oi «avoia v Genu« 18. januarja: 1'ies. Marking v Havre beutscliland, Cherbourg 29. januarja: j Olympic v Cherbourg 21. januarja: Bremen v Bremen Sat urn ia v Trsi Paris v Havre , V-tdam v Jkjulogne sur Mer 25. januarja: Manhattan v Havre f New York v Cherbourg ( 26. ianuarja: ----B^rengaria. v Cherbourg KNJIGARNA UGLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. 99 POVESTI in ROMANI Splošna Knjižnica: St. t. (Ivan Allireeht) R:injena Krnila, izvirna jHJvest. 1(14 str.. Itriši.ano .................................... St. 2. (K»lna in njegove druži žinn, veseloiiiodre črtice I., 71! Btraui, lirnSirano .........................25 St. (Novaki l.JuohsumnoHt ...-30 St. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila rtva. 111 strani, hroš..................35 St. & \kt štev. 113 ......................7"» Stev. i*. (1'nir. prof. er.) Problemi sodobne f:'~ zofije, 347 strani, bros..............7u St. 10. ilvan Albreht >. ..Andrej Ternoue. relljefna karikatura In uiinulnsti. 55 str.. t>r<>3..........25 St. 11. (l'avel rinila > Pelerčkove poslednje sanje, bs1g renil dr. Alldn tloris, str., bro.Š................................................80 St. 12. ( Fran Milčinski t Mogotni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 st«-„ broš..................30 St. 1.5. (V. M. Oaršlnl Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil V. Žun. 11J str., broS....................•..:{(» St. 14. (1 >r. Kari Englis) Denar, narodno gospodarski spis poslovenil dr. Albin Ogris. gtr., broš...................................................80 St. 15. Kdmond in Jules de Gon- c«urt, Kfut-e Maniierin ...................4(1 Št. 1(5. (Janka Shi«c*e » Življenje, l»esmi. 11- str., broš......................45 Št. 17. (1'rosjier Marimee» Verne duše v virah, inivest. jirevel Mir- Ko Pretnar. 80 stra. ..................3ii Št. 10. (Gerliart Ilauntinnm Potopljeni zvon. dram. l-njka \ i»e-titi dejanjih, poslovenil Anton Funtek. 124 strani, broš. ...............50 Št. 2». (Jul. Z*\vert ti oni pač i in Komurasaki. ja]M»nskl roman. Iz feš^lue prevel dr. Fran Itra- dač. 154 strani, hroš. ....................45 St. 21. (Frilnllb Žolna » Dvanajst • kratkofasnih zgodbic, II., 73 str. broš. ...............................-......... Št. 22. (Toistoj) Kreutzerjeva ■ona t a -®41 Št. 2:1 0 28. Januarja: Liltavette v Havre 31. januarja: Kur .pu v Urem-n ■4- Januarja: M.ij^stM- \ Cherbourg .\ll»e: t IWlin v Cherbur^ 5. Januarja: Br« men v Cherbourg 6. Januarja: Hex v tieiioa 7. januarja: I-afa;.etle \ JJ.i\r» 11. januarja: I.- v ■ -1111.i 11 v f*hei-lx.iurg Aipjitania v Cherbouig Hamburg v Cherbourg 14. januarja: Chumplain v H.i\re Kurttpa v Bremen Cont»- tli Su\Uiu v »Jftioa 13. Januarja: 1'ri-suleiit HarJing v Hav:e DculsthlatiU v Cherbourg 20. Januarja: Ulj tnpic v Clierbuure 21. Januarja: Breme-i v Breinsn Saturn;.1 v Trst 1'aris v Havre VeeUam v Boulogne sur Mer 25. januarja: Manlt.iian v Havre New York v Cherbourg 26. Januarja: Bt-rengarla v Cherbourg 28. januarja: Lafayctt« v Havre 31. januarja: Kuropa v Bremen 1. februarja: Albert Bullin v Cherbourg 3. februarja: Aquitaliia v Cherbourg 4. februarja: Con te di Savoia v Genoa 7. februarja: Bremen v Bremen 8. februarja: Leviathan v Cher!»r»urg Hamburg v Cherbourg 10 febri-arja: Olympic v Cherbourg 1'ari.v v Havre 15. februarja: Berengarhi v Cherbourg 16. februarja: I >euts«-h:atul v Cherbourg 17. februarja: Kuropa v Bremen 18. februarja: Champlain v Mavre Ue\ v (i»noa 22. februarja: Bremen v Bremen 25. februarja: C'>nte di Savoia v Genoa Majestic v Cherbourg V JUGOSLAVIJO Preko Havri Na Hitrem Ekspresnem Parnisu PARIS 20. JAMARJA 10. Februarja — -i. Marca CHAMPLAIN li. Januarja — 18. Februarja LAFAYETTE 28. Januarja — 18. Marca NIZKE CENE DO VSEH DELOV JUGOSLAVIJE Za pojasnila in potna ust« vpri. ftajt« nai« pooblatitne agent« cfcerteh J&ie 19 STATE STREET. NEW YORK Št. 315. ( K saver Meško) Listki. 144 strani ________________—............S3 št. 37. DomaČe iivali ....................JO St. 38. Tarzan in svet ...............1,— Stev. 39. La Boheme ....................JMl št. 47. Misterij du»e .................1.— štev. 48. Tarzanove živali ............30 Štev. 411. Tarzanov sin. trd vez ....1.3« Št. r»0. Siika De Graje ................1.20 Št. 51. Slov. balade in romance.....S<> Št. 54. V metezu .....................L— Št. 55. Namišljeni bolnik ...............50 Št. 5ft. To in onkraj Sat le.................30 Št. 57. Tarzanova mladost, t nI vez ..........................-...................1.10 št. 58. <>lad (Hammini ..................00 St. 5!». (Dostojevski I Zapiski 1» .mrtveca donia. I. del...................1.— <