glasilo občine litija • december 1998, št. 11, leto xxv Vese 1 e hoMčne boMno-novoletni čas Prišel spet je božično-novoletni čas, Naj božje dete razsvetli da pogledaš v dušo, človek naš, duše nas vseh, s spoznanji obogati, ki razne misli ti poraja, s hrepenenejm te navdaja. 0, ko bi vsak bil izmed nas, kakor tu pred jaslicami jaz, začutil blaženost bi, mir, tiho zadovoljstvo venomer. A kaj ko toliko ljudi na zemlji naši še trpi in nedolžni otroci širnega sveta - koliko prestati morajo gorja! da bogati človek bi skrb prevzel za revne vse ljudi. V srcih radost naj zavlada, poštenje, mir, dobrota naj prevlada, le takrat človeški rod srečen bil bi vsepovsod. M. T. Ilustracije: Velika knjiga o praznikih Damjana J. Ovsca <4t gar 10 Volilna enota 7 - 2 1 Peter Trentelj 33 2 Boris Bučar 30 Volilna enota 8 - 2 1 Stanko Martinčič 35 2 Stanislav Kirm 16 KS Javorje Volilna enota 1-2 1 Alojz Flisek 14 2 Jože Kepa 9 Volilna enota 2-2 1 Janez Trpin 25 2 Dušan Cerjak 14 Volilna enota 3-3 1 Slava Murne 30 2 Jožef Dolšek 26 3 Alojzij Dremelj 20 KS Jevnica Volilna enota 1-3 1 Vojko Godec 109 2 Alojzij Rokavec 105 3 Dominik Cerar 96 Volilna enota 2-3 1 Andrej Godec 93 2 Janez Križišnik, Kresnice 90 3 Štefan Trebeč 87 Volilna enota 3 - 2 1 Jožef Ostrež 28. 2 Lado Obolnar 21 Volilna enota 4-1 1 Stanislav Godec 37 KS Kostrevnica Volilna enota 1-3 1 Simon Lokar 161 2 Radoslav Jesenšek 153 3 Jožef Martinčič 144 Volilna enota 2-2 1 Andrej Poglajen 93 2 Milan Poglajen 52 KS Kresnice Volilna enota 1 -\ 1 Marija Kralj 291 2 Avgust Petek 261 3 Janez Tehovnik 252 4 Jožef Kovic 219 5 Peter Brunček 214 6 Peter Jančar 206 KS Konjšica Volilna enota 1-2 1 Zofija Končar 30 2 Jolanda Kotar 30 Volilna enota 2-2 1 Jože Kralj 9 2 Janko Zagore 5 Volilna enota 3-1 1 Dragica Dolinšek 12 Mestna skupnost Litija Volilna enota 1 -1 1 Uljana Lovše 49 Volilna enota 2-2 1 Jožef Grošelj 142 2 Avgust Grošelj 136 Volilna enota 3-3 1 Ignac Šteferl 323 2 Andrej Fink 300 3 Marjeta Agrež Mlakar 243 Volilna enota 4 - 2 1 Roman Laba 232 2 Peter Jereb 196 Volilna enota 5-1 1 Janez Kres 88 Volilna enota 6-1 1 Janez Damjan 60 Volilna enota 7-3 1 Stane Ptičar 312 2 Alojz Vidic 237 3 Ante Tomić 134 Volilna enota 8-2 1 Leopold Dobravec 192 2 Martin Arhnaver 1 Volilna enota 9-2 1 Bojan Zeleznik 222 2 Avgust Pestotnik 153 KS Polšnik Volilna enota 1-2 1 Franc Repovš 59 2 Anton Košir 30 Volilna enota 2-1 1 Janez Kotar 22 Volilna enota 3-1 1 Vladimir Zupančič 11 Volilna enota 4-1 1 Franc Bevc 21 Volilna enota 5-2 1 Evgen Povše 35 2 Martin Kos 30 Voilna enota 6-2 1 Marko Verbajs 32 2 Ladislav Borišek 31 KS Primskovo Volilna enota 1-7 1 Marinka Vidgaj 104 2 Stanislav Pancar 91 3 Ciril Golob 78 4 Jože Adamlje 75 5 Vesna Selan 70 6 Metod Zupančič 69 7 Jože Zadražnik 61 KS Ribic Volilna enota 1-7 1 Edvard Jerina 74 2 Jože Smrekar 72 3 Metod Kokalj 60 4 Roman Koprivnikar 60 5 Ana Pavlin 58 6 Angela Kovic 56 7 Sandi Peterca 54 KS Sava Volilna enota 1 - 3 1 Franc Karlin 95 2 Vili Mandelj 82 3 Aleš Tomažič 73 Volilna enota 2 Volilna enota 3 -2 1 Janez Skubic 34 2 Nada Ceglar 31 Volilna enota 4-1 1 Jožef Prašnikar 18 KS Šmartno Volilna enota 1-7 1 Boris Danijel Žužek 722 2 Alenka Škrabanja 524 3 Branislav Škrabanja 490 4 Friderik Dacar 466 5 Rajko Meserko 462 6 Radovan Petje 456 7 Marija Pikovnik 415 KS Štangarske Poljane Volilna enota 1 -1 1 Anton Jere 66 Volilna enota 2-2 1 Peter Erjavec 36 2 Alojzij Pintar 26 Volilna enota 3-2 1 Silvester Štrus 49 2 Leopold Ulčar 47 KS Velika Štanga Volilna enota 1-3 1 Anton Končina 31 2 Janez Žust 23 3 Andreja Marn Kastelic 22 Volilna enota 2-2 1 Vinko Doblekar 24 2 Branko Groznik 23 Volilna enota 3-1 1 Janez Jerant 11 Volilna enota 4-1 I Janko Končar 5 KS Vintarjevec Volilna enota 1-7 1 Jože Rozina 137 2 Jože Poglajen 132 3 Benedikt Hostnik 130 4 Darko Obreza 130 5 Peter Mandelj 125 6 Marko Hostnik 124 7 Alojz Motoz 120 KS Vače Volilna enota 1-7 1 Marko Juvančič 263 2 Pavel Hiršel 198 3 Vida Pograjc 197 4 Vladimir Kristan 191 5 Franci Kimovec 188 6 Alojz Osolnik 177 7 Jože Juvan 129 december - 1998 občinska politika Nov občinski svet Litija, 22. decembra - Predsednik Občinskega sveta v stari sestavi je bil dolžan sklicati konstitutivno oz. ustanovno sejo novega občinskega sveta, ki bo deloval v naslednjem mandatnem obdobju 1998-2002. Tudi v tej sestavi sedi v svetniških klopeh 26 po proporcionalnem sistemu izvoljenih predstavnikov ljudstva. Tako 1. volilno enoto (MS Litija) zastopa deset svetnikov, 2. (KS Kresnice, Jevnica, Hotič, Ribče, Vače, Sava) in 3. (Polšnik, Jablaniška dolina, Dole, Gabrovka, Konjšica) volilno enoto po pet svetnikov, 4. (KS Šmartno, Javorje, Primskovo, V. Kostrevnica, V. Štanga, Stangarske Poljane, Vintarje-vec) pa šest. Tudi politična struktura v litijskem občinskem svetu je podobna prejšnji. Še vedno večina svetnikov pripada koaliciji strank slovenske pomladi (SLS, SDS, SKD); ostali del pa sestavljajo svetniki liberalne demokracije, združene liste ter po novem tudi predstavnik Demokratične stranke upokojencev. Številčno razmerje med t.i. pozicijo in opozicijo je 15 proti 11. Po zadnjih spremembah Zakona o lokalni samoupravi je ukinjena funkcija predsednika občinskega sveta, njegove naloge pa po novem nase prevzema župan. Tako on sklicuje in vodi seje ter s tem tudi znatno vpliva na samo delo svetnikov. Glede na še druge obveznosti litijskega župana se predvideva, da mu bo v pomoč tudi podžupan, ki so mu lahko predana vsa pooblastila. Imenovanje podžupana je ostala tudi ena redkih pristojnosti občinskega sveta. Vse ostale delavce v občinski upravi, tudi načelnike oddelkov ter tajnika občine in sekretarja občinskega sveta, lahko župan zapos-Ijuje po svoji volji. LGO DeSUS ZLSD SKD SDS SLS LDS Število svetnikov po zastopanosti posameznih strank v litijskem Občinskem svetu LDS Št. svetnikov: 8 Martin BRILEJ, 1 Sandi GOMBAĆ, 1 Zlato MANTEL 1 Anton PAVLIHA, 2 Jože KOVIC, 2 Bruno UTENKAR, 3 Tomaž GRADIŠEK, 4 Karmen GROM, 4 SLS Št. svetnikov: 7 Bojan ŽELEZNIK, 1 Stane dr. PTIČAR, 1 Marko JUVANČlC, 2 Roman CIGLAR, 3 Mirko MOČILAR, 3 Milan IZLAKAR, 4 Franc ČERNE, 4 SDS Št. svetnikov: 5 Rebeka MESERKO, 1 Anton KOVIC, 1 Jože LAJOVEC, 2 Jože PONEBŠEK, 3 Zvone ŠAVOR, 4 SKD Št. svetnikov: 3 Blaž BABNIK 1 Peter BRUNCEK, 2 Martin HOSTNIK, 4 ZLSD Št. svetnikov: 2 Joža OCEPEK, 1 Darja RAJŠEK, 3 DeSUS Št. svetnikov: 1 Ivan GODEC, 1 Iz se/e občinskega sveta Piše: Roman Ciglar, sekretar OS Za nami je uspešno delo Občinski svet v letih 1994-1998 Prva konstitutivna seja občinskega sveta je bila 22. 12. 1994, na kateri so svetniki izvolili soglasno za predsednika Občinskega sveta g. Francija Rokavca, ki je tudi uspešno pripeljal občinski svet do konca štiriletnega mandata. Začetnih težav glede na novo lokalno samoupravo, novo organiziranost in pristojnost Občine, ki so se močno razlikovale od pristojnosti »stare« občine, tudi v občinskem svetu ni manjkalo. V štiriletnem mandatu se je občinski svet sestal na 43 rednih in 13 izrednih sejah, sklicanih pa je bilo tudi 5 ko-respondenčnih sej. V svojem mandatnem obdobju je občinski svet sprejel naslednje število pravilnikov, odlokov, sklepov ter ostalih splošnih aktov: 1995 1996 1997 1998 SKUPAJ ODLOKI : 19 15 24 7 65 PRAVILNIKI: / 3 8 7 18 SKLEPI: 5 13 9 27 OSTALO: 3 6 3 12 redne seje izredne seje korespontlenčne skupaj 1994 1 / / 1 1995 14 2 / 16 1996 10 3 / 13 1997 10 4 1 15 1998 8 4 4 16 skupaj 43 13 5 61 V okviru Občinskega sveta so delovale tudi tri komisije in osem odborov in sicer: Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja (45 sej), Komisija za statut in pravna vprašanja (87 sej). Komisija za vloge in pritožbe (4 seje), odbor za gospodarsko infrastrukturo (20 sej), odbor stavbnih zemljišč (29 sej), odbor za urejanje prostora in varstvo okolja (10 sej), odbor za finance (17 sej), odbor za družbene dejavnosti (23 sej), odbor za reševanje in zaščito (18 sej), odbor za kmetijstvo in gozdarstvo (25 sej), odbor za gospodarstvo (9 sej) ter Svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu občine Litija, ki se je sestal na desetih sejah. ROMAN CIGLAR Sp. Hotič - Redkokdaj se zgodi, da v Litijo pripeljejo avtobusi ljubljanskega potniškega prometa. Velike povod-nji so namreč za nekaj časa onemogočile celo prevoz po železniški progi, a tudi po cesti ni šlo nič hitreje. Večurni zastoji in kasneje popolna zapora ceste med Zg. Logom in Sp. Hotičem so občino odrezali od sveta. Več tednov zapored so bile na delu ekipe Cestnega podjetja Ljubljana ter ostali izvajalci, ki so si prizadevali za sanacijo plazov. Med njimi je bil eden tudi takšen, ki je po prizadevanjih župana mimo sklepov občinskega sveta občino stal kar 18 mio. SH (plaz Konj), (foto: M. Berčon) VESTI IZ DRŽAVNEGA ZBORA Litija, 21. novembra - Še dan pred volitvami za župana v 1. krogu, volitvami v občinski svet in svet mestne skupnosti je na Graški cesti potekalo asfaltiranje rekonstruiranega cestišča, (foto: M. Berčon) UGO Novembrsko delo je Državni zbor pričel z nadaljevanjem 10. redne seje, kjer smo končali z drugo obravnavo Zakona o ustanovitvi Kmetij-sko-gozdarske zbornice, kar pomeni, da bomo v Sloveniji počasi le dobili krovno institucijo v kmetijstvu. Večinoma pa je normalno obravnavo dnevnega reda 10. redne seje ovirala kopica sklicev izrednih sej parlamenta. Parlament je še razpisal referendum o upravičenosti oz. neupravičenosti izgradnje TET 3, tako da se bomo državljani o tem odločali 10. januarja. Državni zbor je do tretje obravnave pripeljal Zakon o lastninskih pravicah na nepremičninah tujcev. Pri tem zakonu lahko poudarim, da je bila pri večini poslancev izražena skrb za čimbolj učinkovito zaščito slovenske zemlje ob uveljavitvi pri-družitvenega sporazuma. Sprejet pa je bil tudi intervencijski zakon o sanaciji po katastrofalnih novembrskih poplavah. Predvsem je bilo izpostavljeno mnenje, da zakon ne omogoča celovite sanacije po poplavah. V mesecu decembru pa je bila na dnevnem redu obravnavana interpelacija proti ministru za šolstvo in šport dr. Slavku Gabru. Tridnevna razprava je pokazala na očitno kršenje delovnopravne zakonodaje v ministrstvu ter na privilegije nekaterih funkcionarjev šolskega ministrstva. Tudi sam izid glasovanja, kjer je večina poslancev podprla interpelacijo, kaže, da bi moral predsednik vlade razmisliti o legitimnosti oz. primernosti ministra Gabra na vodstvu tega resorja. Na trideseti izredni seji Državnega zbora je bilo opravljeno drugo branje Zakona o bančništvu. Zelo pomembno se mi zdi izpostaviti, da je tu odločitev zbora, da se tudi ob prilagajanju naše države Evropski uniji ohranijo pozitivne izkušnje delovanja Hranilno-kreditnih služb, saj to pomeni dobro podlago za stabilen razvoj zadružnega sistema. Ob pisanju tega prispevka pa je Državni zbor v Piše: Franci Rokavec, poslanec DZ zaključni fazi sprejemanja proračuna za prihodnje leto. Prav to pa je ena svetlih točk pri delu parlamenta, saj bo prvič v zgodovini slovenske države proračun sprejet pravočasno. Ob pogledu na realizacijo letošnjega proračuna pa lahko ugotovim, da se uspešno realizirajo projekti na državnih cestah (M 10/9 Ribče-Litija, R330 Trebeljevo in R330 Vel. Reka-Vel. Preska), kar je dobra podlaga za dokončanje prepotrebnih del v prihodnje. Na prihodnji seji čaka poslance ponovno odločanje 0 Zakonu o davku na dodano vrednost. Res je, da je to eden ključnih zakonov, ki jih od nas zahteva EU, je pa vprašljiva njegova uvedba v sredini koledarskega leta. Božično-novoletno voščilo Spoštovane občanke in občani Naj božični mir napolni vaša srca, v prihajajočem novem letu 1999 pa vam želim obilo zdravja, osebne sreče, medsebojnega spoštovanja in sodelovanja. Ob tej priložnosti vam želim tudi lepo praznovanje dneva samostojnosti države Slovenije. FRANCI ROKAVEC, poslanec DZ zanimivosti december 1998 Krojenje lesa Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, KE Radeče je organiziral seminar za lastnike gozdov na Dolah pri Litiji, v vasi Javorje, v Kmečkem turizmu Oblak. Zbralo se je več kot 40 udeležencev, tako starejših kot mlajših kmetov. Seminar je potekal lako kabinetno kot na terenu. V uvodu so se lastniki gozdov spoznali s funkcijami oz. vlogami gozda, s poudarkom na proizvodnih funkcijah oz. na izkoriščanju gozdov, kije vezano predvsem na pridobivanje lesa in pridobivanje postranskih gozdnih proizvodov, kot je npr. oglarjenje, kije ravno na tem območju izredno dobro razvito, saj Se danes na površini manj kot 3.000 ha gori letno skoraj 20 og-larskih kop, kar ni fenomen samo za Slovenijo, temveč za Evropo. Glavna tema seminarja je bila krojenje lesa. Krojenje gozdnih lesnih proizvodov je ena od delovnih operacij sečnje in izdelave lesa. Da je uspešno, se pravi, da znamo dobro ovrednotiti gozdne leme sortimente, jih moramo tudi dobro poznati. Pa ne samo to. Poznati moramo napake lesa in njihov vpliv na posamezen sortiment. Vse bolj pa se seveda pojavlja vprašanje možnosti vplivanja lastnika na doseganje čim boljšega iztržka od prodaje lesa. V prvi vrsti je to gotovo večja produktivnost, ki jo lahko dosežemo z dovolj veliko gozdno posestjo gospodarskih gozdov s ciljem tečje izkoriščenosti delovnih sredstev, večje učinkovitosti in gospodarnosti in večje varnosti pri delu (stroški nezgod predstavljajo okrog II3 vrednosti letnega poseka). Vse to pa kaže na čim prejšnjo kvalitetno povezovanje lastnikov gozdov v gozdarske zadruge, strojne krožke... Potrebna bo sprememba tehnologije, pravilna tehnika sečnje in izdelave, ustrezna tehnika spravila, pravočasnost sečnje in spravila itd. Produktivnost oplemenitimo s pravilnim kor-jenjem, kar pomeni, da optimalno izkoristimo lesno maso posekanega drevja. Znati moramo dobro izkoristiti ugodne razmere na trgu, kot so npr. posebna naročila itd. Država bi morala poskrbeti za odprto tržišče gozdarske opreme, informacij, delovne sile in storitev ter odprt lesni trg. Interes države, ki mora na različne načine svetovati lastnikom, podpirati izobraževanje, pospeševati povezovanja lastnikov, preprečiti drobljenje posestvi... (država bi se lahko odpovedala prometnemu davku pri sortimen-tih, ki gredo težko v prodajo). Poskrbeti za modo. Ne pozabiti na nego mladega drevja, kije predpogoj za kakovostne lesne sortimente, in za katero država namenja sredstva, kot so subvencije. Konec koncev pa je možnost vplivanja lastnika odvisna tudi od sreče. Delo udeležencev seminarja je potekalo v gozdu, lasti Jožeta Oblaka, kjer so lastniki skupaj z gozdarji in odkupovalci lesa krojili posekana drevesa bukve in javorja. Ugotovili so, da je danes, ko praktično nimamo standardov, najbolje upoštevati trenutna naročila, kijih narekuje trg. Zaključek seminarja se je končal v konstruktivni debati, saj gozdarstvo zajema široko sfero delovanja na podeželju. Zapisal in foto: Jože Prah Za turizem in kulturo boljši časi Šmartno, 15. novembra - V poslovnem objektu na Tomazinovi sta dobili svoje prostore kar dve za razvoj turizma in kulture v naši občini pomembni instituciji: Turistično-informacijski center in Javni zavod Bogenšperk. Svečani gost na tej prireditvi je bil med drugimi predsednik Državnega zbora Janez Podobnik, ki je prostore tudi uradno odprl. Vsi govorniki, Simon Pikovnik, predsednik nadzornega sveta, Franci Rokavec, poslanec, v Državnem zboru, in Janez Podobnik, so s svojimi besedami spodbudili Šmarčanc in ostale občane k razvoju in ohranjanju naše kulturne dediščine ter okolja. Posebej pomembno je dejstvo, da sta obe instituciji nameščeni v Šmartnem, kar daje jasno vedeli, da je potrebno občino decentralizirati. S takim spodbudnim razvojem se skuša ohranjati poseljenost podeželja, odpirajo se priložnosti za nova delovna mesta ip. Javni zavod Bogenšperk je s spremeni- Srečanje nekdanjih izgnancev na Dolah V nedeljo, 29. 11. 1998 smo organizirali srečanje članov Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije 1941 -45 Dole pri Litiji. Namen delovnega srečanja je bil: - razjasnitev počasnega reševanja vlog za uveljavljanje pravic iz Zakona o žrtvah vojnega nasilja, - reševanje kadrovske problematike -vodstvo KO, - predstavitev dela društva in načrti za bodočnost. Zbralo se je okrog 70 članov KO, odzvali pa so se tudi vabljeni gostje. Načelnik UE Litija, g. Marjan Mali, je povedal, da je na UE odprtih še 22 vlog upravičencev s področja Dol; predvsem vlog beguncev, katerim je Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve naložilo dodatno dokazovanje upravičenosti zahtevkov. Vlagatelji dobijo od EU jasna navodila za nadaljevanje postopka. Žal, ostaja zelo počasno izvajanje revizije na Ministrstvu v Ljubljani in nekateri prav gotovo ne bodo dočakali zaključka. Ne upoštevajo niti zgodovinskega dejstva, da je bil za področje Dol predviden totalen izgon. Problematiko reševanja vlog je razčlenila tudi ga. Ivica Žnidaršič, podpredsednica DIS. Nadaljevala je s predstavitvijo dela društva, cilji in načrti, ter težava- mi, ki ovirajo doseganje zadanih ciljev. Z zbiranjem podatkov o prisilnem delu v izgnanstvu naj bi podkrepili zahteve za poplačilo vojne odškodnine za pre-stano trpljenje v izgnanstvu. Poudarila je pomembnost organiziranosti društva in delovanja krajevnih organizacij. Odgovorila je na nekaj vprašanj prisotnih izgnancev. G. Franci Rokavec, poslanec DZ, je pokazal poznavanje problematike izgnancev in njihovih zahtev ier obljubil podporo pri sprejemanju Zakona o skladu za poplačilo vojne odškodnine. Pohvalil je organiziranost in delo društva in KO. Sledila je razprava o nadaljnjem obstoju in de(u KO. Odbor je dve leti delal brez predsednika. Po krajši debati in spodbujanju gostov k nadaljevanju dela smo v odbor vključili Marijo Vresk, ki je tudi sprejela funkcijo predsednice KO. Na občnem zboru spomladi 1999 izvedemo nadomestne volitve (pok. Miha Stopar) in potrdimo nov odbor KO. Večina od 181 članov (skoraj vsi, ki so bili izgnani v Nemčijo) že ima priznan status žrtve vojnega nasilja, zato posebnih vprašanj na to temo ni bilo. Vsem članom KO DIS Dole ter drugim krajanom in občanom želimo zdravja, prijetne praznike in vse dobro v novem letu! Stane Kmetic Nagrada Mariji Pire V Podružnici s prilagojenim programom pri OŠ Litija sodelujemo na številnih likovnih in literarnih natećajih, ki jih organizirajo organizacije ali podjetja. V šolskem letu 1997/98 smo sodelovali tudi na natečaju Prometna vzgoja drugače, ki ga je organiziralo Društvo defek-tologov Slovenije in Svet za preventivo v cestnem prometu Republike Slovenije. Tema prvega natečaja je bila Tudi mi smo tu... Namen natečaja je bil opozoriti na položaj otrok na cesti in povečati varnost v prometu. Likovne prispevke je poslalo kar 63 zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami. Komisija za izbor risb je za tretjo najlepšo risbico, v II. skupini - OŠ razredne stopnje, izbrala delo učenke 3. razreda, Marije Pire. Njena mentorica je bila Berta Juvan. Na slavnostnem sprejemu je Marija prejela plaketo in praktične nagrade. Čestitamo! Marjeta Mlakar - Agrež Z mamico, očetom in učiteljico Ber-to smo šli v Ljubljano po nagrado. Ogledali smo si nagrajene slike, ki smo jih narisali otroci. Tudi moja risbica je bila na steni. Nato smo se vsi slikali in jedli obložene kruhke. Za tretje mesto sem dobila čelado, čips, bonbone in kresničko. MARIJA PIRC, 3. razred Podružnica s prilagojenim programom tavljanjem mnenj obiskovalcev o kakovosti turistične ponudbe in sprejemanjem ter posredovanjem pritožb obiskovalcev v zvezi s turistično ponudbo pristojnim organom. bo statuta postal nosilec turistično-infor-macijske dejavnosti v občini, kot jo predvideva Zakon o pospeševanju turizma. Ima nalogo opravljati aktivnosti v zvezi s sprejemanjem obiskovalcev, nuđenjem brezplačnih informacij, zbiranjem podatkov za potrebe informiranja, ugo- Pomembno je seveda tudi, da je članstvo v lokalni turistični organizaciji za pravne osebe in podjetnike posameznike, katerih dejavnost je neposredno povezana s turizmom, obvezno. Člani pa so lahko tudi turistična in druga društva. UGO Gasilec Pavle Kotar nam pripoveduje Gasilsko društvo Dole pri Litiji ima že dolgoletno tradicijo. Zraslo je pravzaprav iz nuje, da si v odročnejših krajih ljudje pomagajo v stiski. Pred leti se je društvu pridružil tudi podmladek, ki je eden najaktivnejših v litijski občini. Že drugi tradicionalni gasilski tabor na Dolah dokazuje, da je delo starejših z mladimi vredno truda. Mlade gasilce vzpodbujajo in gradijo odrasli na trdih temeljih, ki so jih postavili prostovoljni gasilci. Z enim od njih smo se tudi pogovarjali. Pavleta Kotarja smo izbrali, ker je najstarejši izmed gasilcev veteranov v PGD Dole. Spraševali smo ga, kako je preživel velik del svojega življenja v gasilstvu. Postavili smo mu nekaj vprašanj. Koliko časa že delujete v gasilskem društvu Dole? V gasilskem društvu Dole sem aktiven že celih 27 let, to je od samega začetka. Kaj vas je vodilo, da ste se včlanili? Včlanil sem se zato, ker je bilo zaželeno, da v gasilskem društvu deluje čim več članov, ki so pripravljeni pomagati pri gašenju požarov in pri ostalih reševalnih akcijah. Takrat je bila to že nuja. Katerih akcij ste se udeležili? Udeležil sem se veliko zahtevnih akcij. Med njimi je bilo mnogo gozdnih požarov. Spominjam se gozdnega požara na Čepljah, gozdnega požara na Hudih Ravnah, kjer je bil vzrok požara človeška malomarnost. Gasil sem tudi nekaj požarov na gospodarskih poslopjih, tako smo pri Anžičevih v Dobovici posredovali dvakrat, ko je udarila strela v gospodarsko poslopje, ki je zelo blizu hiše. Najbolj pretresljiv je bil požar pri Podlesniku na Ježevcu, kjer je v poslopju zgorela triletna deklica. Izguba mladega človeškega življenja me najbolj prizadene. Kakšno je vaše mnenje o mladih gasilcih? Mladi gasilci v PGD Dole so najštevilnejši v GZ Litija, ponosen sem na to. Kakšno je vaše sporočilo mladim gasilcem? Mladim gasilcem predlagam, naj se, če le imajo možnost, po srednji šoli še naprej gasilsko izobražujejo. Vemo, da so v osnovni šoli zelo aktivni, potem ko odidejo na šolanje izven domačega kraja, pa nastane neka praznina. Veljalo bi jo zapolniti in s šolanjem na področju gasilstva tudi nadaljevati. Naj vam povem, da se pripravlja tečaj za nižje častnike. Povejte nam še kaj o zgodovini PGD Dole! Leta 1903 je bila narejena brizgalna, ki smo jo dobili iz Trbovelj. Podarili smo jo podjetju Varnost v Ljubljani. Vas Gobo je leta 1936 prizadel velik požar, v katerem je pogorela skoraj cela vas. Leto 1982 je bilo pomembno leto, ker smo razvili prapor in nabavili paradne uniforme. Ob zaključku bi vam rad podaril nekaj starih fotografij, ki pričajo o delu naših članov.. Prijetno je bilo klepetati z vami, hvala za pogovor. Damjan Prnaver, 7. razred OŠ Dole pri Litiji Gasilci nekoč, prvi v vrsti naš sogovornik Pavle Kotar Nagrajena slika učenke Marije Pire Natečaj: Prometna vzgoja drugače 1997/g8 Mentorica: Berta Juvan Današnji mladi gasilci december - 1998 zanimivosti DUŠAN HA LEGENDA Slovenski ljubitelji športa, še zlasti košarke, s(m)o dolga leta uživali ob spremljanju košarkarskih tekem, na katerih je svoje mojstrstvo dokazoval naš someščan Dušan Hauptman. V svoji igralski kari- eri je nanizal vrsto sijajnih uspehov. O njegovi športni poti je bilo že veliko napisanega in povedanega, zlasti o letih, ki jih je preživel pri ljubljanski Olimpiji. Ob vseh vrhunskih rezultatih pa je Dušan ostal tak, kot ga pozna njegova generacija iz otroštva in mladosti. Ni se navzel zvezdniškega vedenja in navad, kar je odlika le največjih športnikov. Na Dušanovi poslovilni tekmi v Hali Tivoli, 9. septembra, se je gotovo marsikdo spraševal, kaj pomeni transparent z napisom GRAŠKA LEGENDA. Le malokdo je vedel, da »stojimo za jim« Dušanovi navijači iz Gradca, iz tistega dela Litije, kjer se je košarkarski as »zastrupil« z okroglim usnjem. Tako kot številni ljubitelji košarke smo s ponosom spremljali tekme, na katerih je blestel »naš Dule«. Navijali smo zanj in za njegovo moštvo in se veselili njihovih uspehov. Ob njegovem slovesu od tivolskega parketa smo mu hoteli tudi Gradčani pokazati, da smo ponosni nanj. Ker na poslovilni tekmi ni bilo možnosti za to, smo ga neko oktobrsko nedeljo povabili v Gradec na tekmo med graški- mi veterani in mladinci. Vreme je bilo sicer kislo in deževno, a Dušan je prišel, fantje so odigrali dve tekmi, padale so trojke, navijači so glasno navijali za obe ekipi. Rezultat pa seveda ni bil pomemben. Nato pa je sledilo presenečenje... Gradčani, kar okoli 60 se nas je zbralo ob tej priložnosti, smo mu poklonili velik pokal, delo petih sokrajanov. Uvodnemu nagovoru je sledila Dušanova zahvala, obvezno fotografiranje, avtogrami mladim navijačem... Prizori, ki smo jih vajeni s televizije in ki so za našo sosesko res nekaj posebnega. Dež nas je pregnal pod streho, kjer smo ob pečenem kostanju in v veselem vzdušju klepetali do poznih večernih ur. Dušan je bil vesel, da smo se na tak način spomnili nanj, mi pa smo bili zadovoljni, da smo pripravili presenečenje Duletu, ki ostaja za vse velik športni vzor, za nas pa GRAŠKA LEGENDA. Danica Sedevčič Umirajo otroci, ne lutke Statistika prometnih nesreč je vedno pretresljiva. Vsak med nami pozna in občuti prometne tragedije prijateljev, znancev ali celo družine. A še posebej nas prizadenejo nesreče otrok. Kljub temu živimo in delamo tako, kot da se nam ne more ničesar zgoditi. Namesto, da bi storili vsaj malo, da bi postal promet prijazen in prijeten, se razburjamo zaradi ravnanj in obnašanja drugih In se jezimo na tiste, ki naredijo nekaj, kar nas moti. Prav malo storimo zase in za svoje najbližje. Ne bomo vam še enkrat naštevali vseh možnih predlogov in nasvetov za večjo varnost na cesti, s statističnimi podatki vam predstavljamo tudi temno plat našega sodelovanja v prometu. V avtomobilih je vsako leto več kot polovica vseh smrtnih žrtev na cestah in večina med njimi v trenutku, ko se je zgodila nesreča, ni uporabljala varnostnih pasov. Od leta 1970 je na naših cestah ugasnilo življenje 1503 otrok in mladostnikov starih, do 18 let, več kot 45.500 pa je bilo poškodovanih. Koliko tragedij se skriva za temi strahotnimi številkami, ne ve nihče. Število žrtev se je v zadnjih letih sicer bistveno zmanjšalo, vendar ne moremo biti zadovoljni dokler imamo med otroci in mladostniki smrt- ne žrtve zaradi posledic prometnih nesreč. Otroci so žrtve prometnih nesreč predvsem kot potniki v osebnem, avtomobilu. Verjetno se otrok najbolje počuti, če sedi v avtu v maminem naročju. A nekaj so dobri občutki in prijeten dotik, drugo pa so sile ob prometnih nesrečah. Že pri trku vozila, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, se naša nalet-na teža poveča več kot 30-krat. Verjetno bi nas veliko zatrjevalo, da se bomo pri hitrosti 50 km/h z lahkoto zadržali na sedežu ali na volanu, tudi če nismo pripeti. Toda tega, da si upamo skočiti v globino 14 m, kar pomeni podobne sile pri doskoku, kot če bi se zaleteli v zid z avtom, ki vozi s hitrostjo 50 km/h, verjetno ne bo trdil nihče. Pripnimo si raje varnostni pas In pripnimo v sedež tudi otroka. Za otroka varnostni sedež nI oklep, ki bi ga utesnjeval. Sedež mu omogoča tudi boljši pogled iz vozila, saj je dovolj visok, da vidi skozi okno. Otroci, ki so v ustreznem varnostnem sedežu pripeti z varnostnim pasom, so bistveno bolj varni ob morebitnih nesrečah, pa tudi ob ostrih zaviranjih, saj jih sedež še dodatno zaščiti. Z uporabo varnostnih sedežev bi bilo v prometnih nesrečah manj mrtvih otrok, veliko poškodovanih otrok, ki imajo lahko trajne posledice, pa bi dobilo le nekaj modric in prask. Svet za preventivo, varnost in vzgojo v cestnem prometu občine Litija V LETU 1999 VAM ZELI SVET ZA PREVENTIVO, VARNOST IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU SREČNO IN VARNO VOŽNJO ZA VOLANOM! Šola v naravi na Rogli 26 učencev 5. razreda OŠ Dole in OŠ Gabrovka v spremstvu štirih učiteljev je od 28. 11. - 3. 12. 1998 uživalo v snežnih radostih na Rogli. V tem času so prebivali v prijaznih bungalovih za 4 - 5 oseb. Najpomembnejši del je bil seveda smučanje. Že prvi dan so se učenci razdelili v tri skupine glede na predhodno znanje. Skupine so se v naslednjih dneh še nekoliko spreminjale, saj so nekateri učenci hitreje napredovali. S smuko so začeli kar na položnem Uniorčku. Najboljši so hitro odsmučali proti strmejšim smučiščem. Ko sta tudi drugi dve skupini osvojili plužni zavoj in se naveličali Uniorčka, kjer je šlo prepočasi, sta šli smučat na Košuto. Po premaganem prvem strahu pred strmino in po prvem padcu z vlečnice je smučanje postalo pravi užitek. No ja, probleme so še vedno delala kolena, ki nikakor niso hotela biti dovolj naprej, včasih pa je ponagaja-la še kakšna palica. Seveda smo videli tudi nekaj lepih padcev, ampak to pač sodi k smučanju. Kljub temu, da so smučali po 5 do 6 ur na dan, je bilo to šele ogrevanje za večerne aktivnosti. Skoraj vsak dan po eno uro so plavali in se predvsem tun-kali v hotelskem bazenu, ki pa je imel po mnenju otrok le eno veliko napako; prepoved skakanja v vodo. Obiskali so tudi Kočo na Pesku, kjer so se peljali s sanmi na konjsko vprego. Lastnik ima tudi 40 psov, od tega 14 odraslih, treniranih haskijev za vleko prek Pohorja. Največjo pozornost so vzbudili seveda mladički, ki so bili tako prikupni, da bi jih vzeli kar domov. Ob večerih so pripravili družabne igrice, ob katerih smo se vsi zabavali in nasmejali. Seveda ni manjkalo tudi kepanja, največji nagajivci pa so za večerni poobedek dobili še porcijo snega. Popoldne so se sprostili v telovadnici, preden so šli spat pa so se poizkusili v igranju biljarda in drugih igral; niških veščinah. Prostega časa je bilo res malo, a ravno dovolj za pisanje kartic in igranje kart. Kar prehitro je minilo teh šest prijetnih dni, polnih malih dogodivščin, ko smo lahko opazovali oblake pod seboj. Vse naokoli pa samo sneg, beli sneg... Ob tej priložnosti se moramo zahvaliti SKB Banki d.d. - poslovalnici Litija, ki je namenila sredstva za stroške prevoza, Gusto - DE Presad za materialno pomoč in naslednjim sponzorjem za njihovo finančno pomoč; Avtoprevozništ-vo Sandi Kraševec, Vrtačnik Jože - Ro-tal d.o.o., Bojan Kotar - Mizarstvo, Marinka Hostnik - Trgovina Moravče, Natalija Borišck 3 in Malgaj d.o.o. - Trbovlje. Igor Medved ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE Trg na Stavbah 8a JN KULTURO LITIJA KVUWRS^Z^ Prva abonmajska predstava za leto 1998/99 je za nami Predstavilo se nam je Mestno gledališče Ljubljansko s predstavo Curlha Flato-wa Mož, ki si ne upa. Prisrčna komedija, ki so jo uprizorili odlični igralci, Evgen Car, Bernarda Oman, Primož Ranik, Violeta Tomič, Jernej Kuntner, Karin Kom-ljanec in drugi, je polepšala turoben sredin dan, 25. 11. 1998. Dvorana na Trgu na Stavbah 8a je bila polna, saj si je poleg 233 abonentov predstavo ogledalo tudi 22 obiskovalcev izven abonmaja, v dvorani pa je skupno 261 sedežev. Vzporedno s prvo abonmajsko predstavo smo odprli tudi prodajno slikarsko razstavo Galerije Špan iz Spodnjega Hotiča, na kateri so se predstavili umetniki Tomaž Dcrnovšck - Vinči, Olivcr Marcela, Vida Dolinar in Andi Janža. V goste smo povabili tudi invalide, za katere smo na vhodu pripravili tudi klan-čino za lažji dostop v dvorano. Za sodelovanje se zahvaljujemo tudi ga. Barbari Smolnikar, lastnici restavracije Mona Liza iz Litije, ki je sponzorirala našo prvo predstavo, in vsem abonentom, ki so nam zaupali. V primeru, da je prišlo do kakšnih napak, mi jih, prosim, sporočite, če pa ste bili z organizaciji zadovoljni, povejte to svojim prijateljem. Za ZIK org. kulturnih prireditev: Irena Kos-Mlakar PRAVLJICE NA POTEPU - december 1998 dan in l ra ponedeljek 7. 12. ob 15. uri ponedeljek 7. 12. ob 17. uri sreda, 9. 12 ob 15. uri sreda, 9. 12. ob 17. uri Četrtek, 10.12. ob 15. uri četrtek 10. 12. ob 17 uri ponedeljek 14. 12. ob 15. uri ponedeljek 14. 12. ob 17. uri sreda, 16. 12. ob 15. uri sreda, 16. 12. ob 17. uri četrtek, 17. 12. ob 15. uri četrtek 17. 12. ob 17. uri ponedeljek 21. 12. ob 16. uri ponedeljek 21. 12. ob 18. uri sreda, 23. 12. ob 14.30 sreda, 23. 12. ob 16. uri četrtek, 24. 12. ob 17. uri osnovna šola vače osnovna šola sava osnovna šola polšnik osnovna šola konjšica osnovna šola dole osnovna šola gabrovka osnovna šola kostrevnica osnovna šola primskovo osnovna šola »na hribčku« štanga osnovna šola štangarske poljane osnovna šola javorje gasilski dom vintarjevec osnovna šola hotič kulturni dom ribče osnovna šola jevnica osnovna šola kresnice gasilski dom jablanica ZANIMIVOSTI IZ OSNOVNE SOLE LITIJA ODPRAVLJANJE PLAVALNE NEPISMENOSTI NA OŠ LITIJA Na OŠ Litija smo se v letošnjem šolskem letu odločili, da bomo zaradi velikega števila neplavalcev oz. slabih plavalcev na predmetni stopnji od 5. do 8. razreda organizirali 15-urni tečaj plavanja. Neplavalci so predvsem učenci podružničnih šol in učenci iz družin s slabšimi socialnimi razmerami. Do sedaj je bila za večino teh učencev edina možnost, da bi se naučili plavati, letna šola v naravi v četrtem razredu OŠ. Le-te pa se marsikateri učenec ni mogel udeležiti. Plavalni tečaj je bil organiziran od 2. 11. 1998 do 6. 11. 1998. Potekal je na bazenu v Hrastniku. Učenci so se po pouku odpeljali do bazena in tam vadili po 3 ure. Vodja tečaja je bil g. Peter Sterle, pomagali so še ostali športni pedagogi iz OŠ Litija in zunanji sodelavci - vaditelji plavanja. V. tečaj je bilo vključenih 25 učencev. Prvi dan so opravili preverjanje znanja plavanja in kar polovica učencev je bila neplavalcev. Po tednu dni pridne vadbe pa se je pokazal napredek. Petim učencem, ki so bili prej neplavalci, je uspelo preplavati 10 metrov, pet učencev je preplavalo dolžino 25 metrov, en učenec je preplaval razdaljo 35 metrov, kar 14 učencev pa je osvojilo znak bronastega delfina, saj so preplavali dolžino 50 metrov. V načrtu OŠ Litija je, da bi plavalno nepismenost odpravljali že v nižjih razredih OŠ, zato bomo organizirali tečaje plavanja v drugem razredu OŠ in v okviru športnega prvega razreda. Na OŠ Litija se zavedamo velikega pomena športa in aktivnega preživljanja prostega časa, zato bi radi svojim učencem zagotovili vsestranski razvoj. Petra Pavlica URE KONVERZACIJE V ANGLEŠKEM JEZIKU V letošnjem šolskem letu na OŠ Litija nadaljujemo z že lani začeto novo obliko dela pri angleškem jeziku za učence 8. razredov. To so dodatne ure konverzacije v angleškem jeziku, ki jih vodi gospa Jasna Lepold - Philips. Gospa Jasna je bivša učenka OŠ Litija, sicer absolventka angleščine na filozofski fakulteti, ki je preživela tri leta v Veliki Britaniji. Občasno ure vodi njen mož Jack Philips, profesor angleščine in drame. Želeni cilj teh ur je poleg konverzacije približati mladim britansko kulturo, njihov način sprejemanja stvari, navade in humor. Ure konverzacije se odvijajo po pouku, enkrat na štirinajst dni, kot interesna dejavnost. Pripravljene so tako, da se utrjuje in tudi dograjuje angleška slovnica, predvsem pa je poudarek na pogovorni angleščini. Učenci so pripravljeni sodelovati in so nad tako obliko dela zelo navdušeni, saj je drugačna, privlačnejša od rednega pouka in zato radi in redno prihajajo k uram. Teme so pripravljene tako, da pritegnejo učence, predvsem pa je zanimivo videti, kako spontani so, kadar se pogovarjajo v angleškem jeziku. Sproščenost je takšna, kot bi se pogovarjali v mater-nem jeziku. In to je tudi cilj teh srečanj: krepiti samozavest mladih in odpirati komunikacijo, ki je v današnjem svetu še kako potrebna. Vera Taradl, Jasna Lepold - Phillips Šmartno, 18. novembra - Odprtja razstave ob 100-letnici Obrtno-nadaljevalne šole v Šmartnem se je v spremstvu poslanca Francija Rokavca udeležil tudi minister za znanost in tehnologijo dr. Lojze Marinček. (foto: M. Hostnik) UGO 6 Glasilo Občanov objave december 1998 Odslej drugače, so rekli Smarčani... .. in mirno počakali na AVTOBUS v 9 naprej bo med Šmartnim in Litijo vozil posebni avtobus, doma pripeljal prav do žele miške postaje v Liliji, n hnvt# nnnnfsf/in rili tvorov \>mnrt\i ki vas bo skoraj od In kar je še lepše: ko se boste popoldan ali zvečer vračali vas bo na postaji spet čakal avtobus - za domov! Cena vozovnice: 120 tolarjev, za otroke do 15. leta starosti 50 % UGODNOST: šolska VOZNI RED AVTOBUSA JE PREMIŠLJENO IZBRAN IN PRILAGOJEN VOZNEMU REDU VLAKOV! OBČINA LITIJA i Jerebova 14 1270 LITIJA objavlja JAVNO ZBIRANJE PISNIH PONUDB ZA PRODAJO GARSONJERE 1. Predmet prodaje je garsonjera št. 2 v II. nadstropju poslovno-stanovanjskega objekta Vače 28, 28a, v izmeri 31,12 m2, in sestoji iz: hodnika 2,06 m2, kuhinje z bivalno sobo 21,45 m2, kopalnice 3,08 m2, balkona 2,83 m2 in kleti 1,70 m2. Poslovno-stanovanjski objekt stoji na zemljišču parcelna št. 110, k.o. Vače; vpis etažne lastnine še ni urejen; izklicna cena garsonjere znaša 3.720.558,00 SIT. 2. Pogoji javnega zbiranja pisnih ponudb: a) Pisno ponudbo lahko predložijo fizične osebe, ki predložijo potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, in pravne osebe, ki so registrirane in imajo sedež v Republiki Sloveniji, kar dokažejo z overjeno kopijo sklepa o registraciji. Pisna ponudba mora vsebovati: naziv ponudnika, njegov točen naslov, ponujeni znesek, plačilne pogoje in podpis ponudbe ter vsa zahtevana potrdila in dokaze. b) Ponudbi mora ponudnik priložiti potrdilo o plačani varščini v višini 5% od izklicne cene. Varščino ponudnik nakaže na žiro račun prodajalca št. 50100-630-810316, odprt pri Agenciji RS za plačilni promet, Ekspozitura Litija. Varščina se bo izbranemu ponudniku - kupcu vštela v kupnino, ostalim ponudnikom pa bo brez obresti vrnjena v petih delovnih dneh po izbiri. c) Ponudbe brez vplačane varščine bodo neveljavne. Ponudbe pod izklicno ceno ne bodo obravnavane. d) Prednost pri prodaji bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in plačilo kupnine ob podpisu pogodbe. e) Javno zbiranje pisnih ponudb velja do 19. 1. 1999, in sicer do 10. ure navedenega dne (dospelost po pošti ali prinos - osebna izročitev). Ponudbo bo treba poslati -predložiti v zaprti ovojnici na naslov: Občina Litija, Jerebova 14, 1270 Litija. Na ovojnici mora biti naslov ponudnika. 0 Javno odpiranje pisnih ponudb bo v veliki sejni sobi Občine Litija, 10. 1. 1999, s pričetkom ob 10.30. g) O izbiri najboljšega ponudnika bo odločeno v 15-ih dneh od dneva odpiranja ponudb. h) Nepremičnino prodamo po načelu: »videno - kupljeno«. 3. Prometni davek, druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača izbrani ponudnik - kupec. 4. Sklenitev pogodbe: izbrani ponudnik - kupec mora skleniti kupoprodajno pogodbo v roku 8-ih dni od prejema obvestila o izbiri ponudnika. Ce izbrani ponudnik -kupec v tem času pogodbe ne podpiše, velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo. 5. Plačilo kupnine: izbrani ponudnik - kupec plača kupnino najkasneje v 15-ih dneh po sklenitvi kupoprodajne pogodbe. Ce kupec preostanka kupnine ne plača v navedenem roku velja, da odstopa od nakupa in vplačano varščino zadržimo. 6. Izročitev in prevzem nepremičnine bo naslednji dan po plačilu kupnine. 7. Ogled nepremičnine: po predhodnem dogovoru (OBČINA LITIJA, Oddelek za gospodarsko infrastrukturo, tel.: 881-211). Občina Litija Zupan: Mirko Kaplja Vsem občanom želimo vesele božične praznike in SREČNO, ZDRAVO NOVO LETO 1999. Lekarna Litija K IZREŽITE IN NALEPITE NA NAIBOL) VIDNO MESTO V VAŠEM STANOVANJU I ŠE POMNITE, KDAJ STE NAZADNJE I 1 ZAMENJALI CEV IN REGULATOR | I PRI VAŠEM PLINSKEM ŠTEDILNIKU? g POPRAVILO VSEH VRST 1 PLINSKIH ŠTEDILNIKOV IN 1 i DOSTAVA PLINA NA DOM! 1 s ? Pokličite takoj, ko nas potrebujete! | I SIMON DOBČNIK I 1 Tel.: 041/710-100, 061/887-601g a C 3« IZREŽITE IN NALEPITE NA NAJB0LI VIDNO MESTO V VASEM STANOVANJU mali oglasi V štiristanovanjskem bloku, v Gabrovki, prodam dvoinpolsobno stanovanje, z lastnim centralnim ogrevanjem. Cena po dogovoru. Inf.: 061/871-051, Jože Oven. Hišo prodam ali zamenjam za stanovanje v Litiji. Cena po dogovoru. Prodam tudi parcelo, 6000 m2 a 1 DEM za m> na Vaćah-Ržiše. Tel.: 881-062 od 13.-18. ure. če ste delavni in vztrajni in želite svoje življenje pozitivno spremeniti, s tem da dobro zaslužite - delo v prostem ali polnem času - pokličite 0601/ 68-060. Stanovanje na Stavbah, veliko 70 m2, prodam. Cena 6,5 mio SIT. Tel.: 883-785. Finale 14. odprtega prvenstva Litije v kegljanju Na kegljišču v Litiji je»bilo ob praznovanju občine Litija finale 14. odprtega prvenstva Litije v kegljanju. Ob nastopu najboljših, ki so mali Litiji priredili praznik kegljanja so ljubitelji tega športa lahko uživali ob vrhunskem kegljanju. Za »simfonijo v štajerskem duru« je poskrbel Mariborčan Franc KIRBIŠ. Kot prvi je premagal tisočico litijskega kegljišča, katero so že dolgo naskakovali številni vrhunski kegljači. 1. KIRBIŠ Franc Konstruktor Maribor 980 + 1007 - 1987 kegljev 2. BIZJAK Darko J. M. Šport 971 + 960 - 1931 kegljev 3. ZALOŽNIK Anton ISKRA Emeco Kranj 971 + 953 - 1924 kegljev 4. NOVAK Ludvik Litija 983 + 927 - 1910 kegljev 5. STOKLAS Uroš Rudar Trbovlje 983 + 922 - 1905 kegljev 6. LEŠNIK Milan Celje 947 + 952 - 1899 kegljev 7. M1HELIČ Boštjan Iskra Emeco Kranj 946 + 939 - 1885 kegljev 8. MAŽC.ON Mirko Rudar Trbovlje 951 + 911 - 1862 kegljev 9. GMAJNER Stane Slovenske Konjice 949 + 910 - 1859 kegljev 10. ŠTRUKELJ Zdravko ISKRA Emeco Kranj 940 + 911 - 1851 kegljev 11. PEČAVER Marjan Lokomotiva Ljubljana 941 + 879 - 1820 kegljev 12. BRATI NA Branko ISKRA Emeco Kranj 959 + pošk. - 1443 kegljev Milan AMON december 1998 zahvale Gumo Občanov □ Delo, trud, trpljenje, bilo tvoje je življenje. ZAHVALA l. avgusta se je iztekla življenjska pot dragemu očetu, staremu očetu, bratu JOŽETU MARTINČKU iz Lupinice 5 Hvala vsem, ki ste se v mislih ali na njegovi zadnji poti poklonili njegovemu spominu. Njegovi Mami! Oprosti, ampak jaz ne morem več. HINČI. Oprostila sem ti, ker vem, kako si trpel, ker nisi ob sebi več hčerkice imel. ZAHVALA —B Ob boleči izgubi dragecja sina in brata HINKA MOCILARJA iz Trbovelj - pokopan na pokopališču na Dolah Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, za darovano cvetje in sveče. Se posebno zahvalo izrekamo Podjetju SINET iz Hrastnika, dramski skupini iz Trbovelj in g. Jožetu Grčarju za izrečene poslovilne besede, pogrebcem ter g. župniku za opravljen obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: mama z možem Francem, brata Franci in Mirko z Mojco V življenju le skrbi in delo si poznala, v zimskem jutru za vedno si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a tvoja dobrota nam večen bo spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše skrbne in ljubeče mame, babice in prababice MARIJE LOKARst. iz Preske nad Kostrevnico 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, delavcem IUV, sosedom in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, ji poklonili cvetje in sveče ter ji izrazili spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi domači Delo, trud, trpljenje, tvoje je bilo življenje. Ljubil si delo, ljubil si dom, zdaj pa brez tebe, je prazen naš dom. ZAHVALA Nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, brat in stric VLADIMIR JESENŠEK iz Male Kostrevnice Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu Kaduncu za opravljen obred, g. Binetu Jesensku ing. Franciju Lozina za besede slovesa, g. Setničarju za odigrano »tišino«, Gasilcem, pevcem Smartin in vsem, ki ste ga v likem številu pospremili na zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena ve hvala Žalujoči: žena Joži, sinova Matjaž in Mitja z Lili, bratje Marjan, Jože in Roman z družinami V naših srcih ti naprej živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi. V SPOMIN 7. januarja 1999 bo minilo dve leti žalosti, odkar nas ie po hudi bolezni prezgodaj zapustil moj mož, naš oče in dedek MARTIN ZUPANČIČ Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki se ga še spominjajo in prinašajo cvetje ter sveče na njegov grob. Vsi njegovi Prazen dan in dvorišče, naše oko zaman te išče, nasmeh in dobra volja vsakega osrečiti sta znala. Ni več besed, ne stiska rok. Ostal je le spomin. Zdaj pa nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš. ZAHVALA Ob boleči izgubi žene, mame, stare mame in sestre GIZELE OVEN roj. 30. 9. 1928, iz Klanca Ob težko sprejeti bolečini se iskreno zahvaljujemo svojcem, prijateljem, vaščanom, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše, za pisno in ustno izročeno sožalje, ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala tudi ga. Heleni Perko za ganljive poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru in trobentaču, ter vsem, ki ste nam v času slovesa stali ob strani. Vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu še enkrat hvala. Njeni: mož Stane, sinovi Viki, Stanko, Marjan, Silvo, Jože in Bojan z družino, ter sestri Rafka in Edka Oh, zakaj si moral nam umreti, ko pa je bilo s teboj tako lepo živeti. V SPOMIN KARLU KASTELICU Dolgo brdo 2, pri Polšniku Mineva že peto leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in brat. Hvala vsem, ki se ga spominjate, obiščete njegov prerani grob in prižigate sveče. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage MIMIJAMŠEK iz Spodnjega Loga se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Vsi njeni Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, smrt te vzela je prerana, a v naših srcih boš ostal. ZAHVALA Ob prezgodnji smrti našega očeta in starega očeta ANTONA KOSMA iz Spodnjega Hotiča 32 Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše, izrečeno sožal|e ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku Zaletelju za lepo opravljen obred, pevcem iz notica za zapete žalostinke, g. Setničarju za odigrano Tišino. Posebna zahvala dr. Benedičiču za veliko pomoč v času njegove hude bolezni ter osebju ZD Litija. Žalujoči: hčerki Cvetka in Helena z družinami ter hčerka Jelka Sonček naš, utihnil je tvoj veseli glas, ostalo tvoje dobro je srce, ostali so sledovi tvojih malih rok, ostala je večna ljubezen do te. V SPOMIN ANDRAŽU AVBLJU iz Slivne 21. novembra je minilo žalostno leto, odkar mnogo, mnogo prezgodaj zapustil si dragi bratec in sin nas ti. Naše misli so vedno pri tebi in naše solze ti rosijo cvetje, položeno na tvojem večnem domu. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Tvoji: bratec Domen, mamica Vladka in očka Jaka ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka FRANCA GLAVAČA 23. 8. 1926-1. 11. 1998 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam nudili pomoč, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Zahvala g. župniku Janezu Jenku za lepo opravljen cerkveni obred. Zahvaljujemo se tudi pevcem iz Polšnika za zapete pesmi. Zahvala tudi dr. Koprivi in dr. Zelinki. Se posebej se zahvaljujemo Francu Repovšu za lepe poslovilne besede ob njegovem grobu. Žalujoči: žena Erna in hči Erna z družino REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA LITIJA Jerebova ul. 14,1270 Litija Tel.: 061/88 12 35 Upravna enota Litija na podlagi 26. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 65/98) v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998 (Uradni list, št. 76/98), in skladno s 94. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86), v zvezi s 1 .odstavkom 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-1), s tem JAVNIM NAZNANILOM POZIVA VSE NAJEMOJEMALCE POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ TER UPRAVIČENCE DO VRNITVE PODRŽAVLJENIH NEPREMIČNIN NA OBMOČJU UPRAVNE ENOTE LITIJA, DA DO 5.1.1999 pri Upravni enoti Litija priglasijo svoje zahtevke iz naslova vlaganj v nepremičnine oziroma zmanjšanja vrednosti nepremičnin, ki so predmet denacionalizacijskih postopkov. Informacije dobite na telefonu 881-235 pri Mileni Rappl in Marjani Sladic. UPRAVNA ENOTA LITIJA Načelnik: Marjan MALI, dipl. oec. « Glasilo Občanov Wk POT POD NOGE zadnja stran Piše: Borut Vukovlč Tokrat vas vabim, da se skupaj podamo po delu zasavske planinske poti od Trbovelj do Izlak. Izhodišče in cilj sta kar precej narazen, zato bomo tokrat avtomobile pustili doma in se na pot odpravili z vlakom. Ob vikendih lokalni avtobus v Trbovljah praktično ne vozi, je pa zalo dovolj taksistov, ki nas bodo prepeljali za enako ceno kot avtobus. Taksistu naročite, da vas zapelje do Komuna- le, kjer nas markacije usmerijo v hrib proti Planinski vasi in nato na Partizanski vrh (10 U m), kije podaljšek višjega Javorja. Partizanski vrh pa se imenuje tudi naselje samotnih kmetij, ki so razmetane po obronkih. Staro ime kraja Sveta planina pa nam priča, da stoji tu starodavna božje-potna cerkev Sv. Ane, kije privabljala številne romarje že v 16. stoletju. Na Sveti Planini je v času med obema vojnama stalo skromno planinsko Pot na Čemšenlško planino vodi mimo Krvavice (906 m), ki je Ime dobila po rdeči barvi svojih pečin. / ^^^^ Na jubilejnem 10. tekmovanju Mladina in gore, ki je bilo konec novembra v Šempetru pri Novi Gorici, se Je 91 ekip Iz vse Slovenije pomerilo v poznavanju snovi Planinske šole. Med tekmovalci Je bila tudi skupina PD Litija Iz Osnovne šole Gradec. Učenke Maša Vukovlč, Maja Mohar, Katja Grošelj (v prvi vrsti od leve proti desni) In Ana Replna (stoji na desni) so pokazale veliko znanja in se uvrstile v finale, v katerem sodeluje deset najboljših ekip. V finalu so zasedle odlično četrto mesto. Velike zasluge za uspeh Ima mentorica Marija Grabnar (prva z leve), ki Je mlade planinke pripravljala za tekmovanje. V začetku decembra Je Andrej Brvar, predsednik PZS, na slovesnosti v Preddvoru podelil najvišja priznanja zaslužnim posameznikom In ustanovam. Spominsko plaketo je ob srečanju z Abrahamom prejel tudi Marko Dernovšek (drugI z leve) za velike zasluge pri razvoju planinstva. Slikanica RADOVEDNI MEDVEDEK je Izšla v samozaložbi ge. Darinke KOBAL Zgodbo, svojega življenja zabrunda mama medvedka malemu, radovednemu sinku toplo In prisrčno, nevsiljivo vzgojno in z mnogo ljubezni ter razumevanja. Je primerno in lepo darilo za predšolske In šolske otroke. Kupite Jo lahko v trgovini POD HRIBOM, v JURČKU ali kar pri avtorici na tel. 884 774. zavetišče litijske podružnice Slovenskega planinskega druStva. Vrh je tudi danes deležen kar lepega obiska planincev, saj je iz Trbovelj nanj speljano veliko različnih poti, za nobeno pa ne bomo porabili bistveno več kot dve uri. V gostišču v neposredni bližini cerkve hranijo žig zasavske planinske poti. Po zložni makadamski cesti bomo v dobre pol ure pri opuščenem domu na Vrheh. Od tu se pot strmo vzpne na z gozdom poraščeni hrib Kisovec (1017 m), spustimo se do domačije Guna in nato po strminah Čemšenika planine na sleme in nato do planinskega doma Francija Goloba na Čemšeniški planini. Dom na Čemšeniški planini je ena redkih planinskih postojank v Zasavju, ki ni dostopna z avtomobilom. V njem vlada pravo planinsko vzdušje, odlična kuhinja oskrbnice Fani pa je zelo priljubljena tudi pri litijskih planincih. Če bi izbirali najprijetnejšo planinsko postojanko v Zasavju, bi bila ta koča, last zagorskega planinskega društva, zanesljivo v samem vrhu. Dom je odprt samo ob vikendih. Iz Trbovelj do sem smo potrebovali pet ur. Čemšeniško planino z vseh koncev zlahka prepoznamo po njenem dolgem hrbtu, ki v smeri proti reki Savi pada v strmih, golih pobočjih, druga stran proti Savinjski dolini pa je poraščena. Sledi še spust po dobro markirani poti čez Čemšenik v Izlake, od koder ob koncu tedna na vsako uro odpelje lokalni avtobus do železniške postaje v Zagorju. Mulčki & mulčice Na obrobju mesta je stala majhna hišica. Sneg je tiho naletaval in mestece pod seboj spreminjal v pravljično deželo. Luči iz sob so svetile in se bleščale kot lučice novoletnih drevesc, le v majhni hiški skoraj ni bilo opaziti svetlobe. Sneženi oblaček Puhko se je spustil tako nizko, da je lahko skozi okno pokukal k Ani. Vedel je, da je Ana pogosto sama in žalostna, zato ga je strašno zanimalo, kaj dela danes na božični večer. »Ojejj! Poglej, poglej!« je mrmral in se muzal radovedni Puhko, ko je skrivaj opazoval malodeklico. »Dober večer, moja Ankica. Danes nisi videti žalostna, čeprav si sama.« »Res ne! Danes res nisem žalostna, saj nimam časa za to. Kaj ti Puhec ne vidiš, koliko dela imam?« je rekla in se sploh ni menila zanj. Puhko zares ni razumel, kakšno delo ima na božični večer. Stegoval se je, da bi bolje videl, a se je naveličal in razjezil: »Danes je praznik, danes nihče nič ne dela!« »Zakaj pa ti letaš okoli in nas obsipavaš s snežinkami, če se danes nič ne dela?« je rekla Ana. Puhko se je razjezil in puhnil v hišo cel oblak cotastih snežink, nato pa vprašal: »Le kaj imaš v roki, da je tako majhno in komaj opazno?« »Ajdovo zrno imam. Slišala sem za legendo o ajdovem zrnu, zato se pri- december 1998 Piše: DARINKA KOBAL Ilustrira: Tamara K. Larric pravljam, da se danes prepričam o tem.« »Kaj res? Nič nisem slišal.« Ana je opravljala delo in se pogovarjala z oblačkom: »V jeseni sem na požeti njivi poiskala ajdovo zrno. Skrbno sem ga čuvala do božičnega večera. Danes ga bom zavila v bel robec in ga položila pod blazino. Ulegla se bom nanj in si nekaj močno želela. Ko se bom prebudila, bo moja želja izpolnjena.« Oblaček jo je gledal in jo nenadoma vprašal: »In kaj si ti želiš tako močno, da si šla iskat ajdovo zrno?« »Babico! Želim si babico, ki bi bila vse dneve lahko z menoj, da bi ji grela njeno naročje in poslušala njene pravljice,« je rekla Ana in legla na blazino. Puhko je s snežnimi krili odjadral naprej, Ana pa je sanjala o babici in bila srečna, ker sta našli druga drugo. Nič več ni bila sama in babica nekje, v neki hiški tudi ne. MORDA POZNAŠ TUDI TI OSAMLJENO IN ŽALOSTNO BABICO ALI DEDKA, KI BI MU LAHKO OGREL PRAZNO NAROČJE IN MU POLEPŠAL BOŽIČNI VEČER? DOBRO POGLEJ, ALI NIMAŠ MORDA KJE SKRITO AJDOVO ZRNO, KAJTI POTEM SE TI BO ZAGOTOVO IZPOLNILA SKRITA ŽELJA. VSEM MULČKOM IN MULČI-CAM, PA TUDI VSEM OSTALIM ŽELIM VELIKO LEPEGA V NOVEM LETU. Natečaj - Šolsko nezgodno zavarovanje BIH smo priča zanimivemu dogodku -predstavitvi del mladih likovnih ustvarjalcev, ki so se odzvali na vabilo Zavarovalnice Triglav na natečaj Zavarovalnica Triglav - šolsko nezgodno zavarovanje. V Ljubljani je bil organiziran sprejem z otvoritvijo razstave 22 najzanimivejših likovnih del in s podelitvijo nagrad, priznanj in zahval avtorjem. Na natečaj je prispelo 1149 likovnih del. Kot je bilo omenjeno v uvodnem pozdravnem nagovoru, je samo število prejetih del - pravzaprav stvaritev - delo tisočev ur mladih likovnikov pa tudi njihovih pedagogov. Po mnenju strokovne komisije predstavljajo vse prejete risbice bogastvo otroške domišljije in neobremenjenosti s predstavami odraslih. Obenem pa so te risbice odraz zavesti, da je zavarovanje zdravja in življenja vse bolj pomembno, tudi najmlajšim. Vsem vabljenim je bil najzanimivejši drugi del, v katerem so bile 53 avtorjem podeljene priročne, simbolične nagrade - šolski slikarski nahrbtniki s slikarskimi potrebščinami. Prizor odhoda srečne četice z nahrbtniki je bil vsem odraslim prav ganljiv. Kot smo izvedeli se bodo tovrstne akcije vrstile tudi prihodnja leta, saj bo v kratkem razpisan natečaj za najzanimivejšo novoletno čestitko. Naj pristavimo še, da je umestitev zaključka te akcije v prav ta - prednovoletni čas povezana še z drugo odločitvijo Zavarovalnice Triglav, d. d., Območne enote Ljubljana; že tretje leto zapored Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Ljubljana ob novem letu namesto čestitk poslovnim partnerjem, obišče in obdari otroke v šolah, zavodih in bolnišnicah. S tovrstnimi aktivnostmi, ki imajo tudi humanitaren zna- čaj, tako Zavarovalnica Triglav, d. d., Območna enota Ljubljana posreduje čestitke poslovnim partnerjem z najboljšimi željami za novo leto. Pa še enkrat srečno vsem v imenu Zavarovalnice Triglav, d. d., Območne enote Ljubljana. i= zavarovalnica trlglav d.d. 21. novembra sta si na gradu Bogenšperk po petdestih letih zakona znova obljubila zvestobo zakonca Golob Iz Velike Kostrevnice. Ob tem slovesnem dogodku Jim je ob strani stalo tudi njunih deset otrok, ki ju še danes razveseljujejo s svojimi obiski. Še na mnoga letal Glasilo Občanov Ustanoviteljica: Občina Litija • Ureja uredniški odbor: Matjaž Berčon (odgovorni urednik), Jože Grošelj, LuCka Hostnik, Marko Juvančič, Franci Vidic (tehnični urednik) • Lektoriranje: Lest Klopcič • Računalniški prelom in tisk: Delo TČR, d. d. • Izdajatelj: Občina Litija • Naslov uredništva: Občina Litija, Jerebova 14, 1270 Litija (za Glasilo občanov). • Nenaroćenih fotografij in rokopisov ne vračamo. • Časopis prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno na dom. • Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. 1. RS, St. 4/92) in mnenja ministrstva za informiranje (št. 23/88-92) z dne 18. 2. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave po 13. točki tarifne Številke 3, za katere se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.