48. številka. Ljubljana, v torek 28. februarja 1905. XXXVIII. leto. Uhaja vsak dan zvečer, izimSi nedeUe in praznike, ter Telja po posti prejeman aa ovatro-ogrsko deiele ta vse leto 86 K, la pol leto 13 K, u četrt leto 6 K 50 h, za en meseo 2 K 30 h. Za Ljubljano a posipanjem na dom za vm •to 24 K, za pol leta 12 K, ca četrt leta 6 K, aa en meseo 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, la pol leto 11 K, za četrt leto 6 K 60 h, za en meseo 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko ve«, kolikor znaša poštnina. — K» naročbe brez istodobne vposUjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oananilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvol6 frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je v Knaflovih ulicah št 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravništvo pa t pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo poŠUjati naročnine, reklaraactfe, oznanila, t. J. administrativne stvari. Posamezne številke po IO h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 85. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Zmaga v Teharjih. Ii Teharje v, 26. svečana. Burni čas volitev je končan Dolgo dolgo smo čakali na razpis občinske volitve. Zadnja, pri kateri so zmagali nemčurji, oziroma StorovČani (Store 80 namreč velika železna tovarna, premogokop itd.) le z 1 glasom večine, vršile so se namreč že spomladi leta 1901.. torej skoraj pred 4 leti. Veliko časa pred volitvami se je zsčela od obeh strank velikanska agitacija. Pravočasno se je vložilo nebrojno reklamacij, katerim se je deloma ugodilo dele vsled pritožb ali rekurzov od c. kr. okrajnega glavarstva v Celju, katero pa je nekatere pritožbe kar prezrlo, posebno taisto, v kateri je natanko navedeno, kako je napravil dr. pl. Jabornegg v Celju dne 30. grudna 1903 več kakor 20 navideznih kupnih pogodb in ž njimi 20 nemških vcliik III razreda — in dva nedoletna »fantiča« vpisal v zemljiško knjigo kot polnoletna, tako da sta se tuli vpisala v voiitveni imenik III. razreda. Rsdi izraza »fantiča«, se je čutil oče »fantičeva, znani štorovski ravnatelj Jeilek razžaljenega ter vložil proti nekaterim na pritožbi podpisanim Teharčanom imenom svojih »fantičev« po dr. pl. Jabornepgu tožbo, s katero je pa grozno pogorel. Volilnih shodov je bilo nebrojno. Najznamenitejši je bil v nedeljo dne 19. t. m, katerega so sklical: nem-urji v gostilno »Lemesch« na 3. uro ^opoldne. Prišlo je namreč vsled do-ovcra tečno cb 3. uri ra shod več kot 00 pristašev slovenske stranke, dona so prišli Storovčar.i — kakih 30 i 40 — prepozno, namreč šele 1/l * 4, ko so Slovenci na predlog g. 4r. Štora že Izvolili za predsednika »hoda g. Janeza Čemažarja, teharskega aplana, in na ta način preprečili i sile za vse tri macedon^ke vilajete, skuša turška vlada zavleči s tem, da je n&svetov^la, naj s? uvoznina na inozemsko blago zviša &a 3% Tu--čija nanr*reč računa, da ae bo razbio sporazuoiljenje velesil, ko vidi;0 svoj« interesa v nevarnosti. T ida med Fr . cijo, Rusijo in Avstrijo vlada v te n pogledu popolno sporazumljenje. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 27 februarja. 8 raj v celi guberniji JekaterinoN$.? vlada štrajk. V železniških tvornicah v Cui na Tracebajkalakim ao u- vsi delavci delo ter zahtevajo, d: it stori konec vojni z Japonci. K r se je bati, da bodo štr&ikajoM tka razdre4: iefosnfoo, Zasedli so p» g , vojski. Petrograd, 27 fobru»r,a. C • je ivojtftaano naročil poi|6d*liken u ministru Jernuolovu, nai :z* epoocenico o nelokupsem nrirar* m polotajn na Rus/em in kaj h* bilo potrebne, da s« povrnejo normal e razmere. Dae 24 t. m. je minister predložil carju tako npjme.ic , teri prihaja do sklep*, da je opati, da se vrni jo normalne razmero tor se duhovi pomirijo la tedaj, ako se uvede konstituc ja ter se skliče zbor ljudskih zastopnikov. Car je spomenico vestno preštudiral ter naročil Jčrmciovu, naj napiše t^z*dovno poročilo za ministra notranjih zadev. Varšava, 27. f-hrurja. Na ukaz ministra prosrete so zaprli \se javne in zasebne šole, razen dveh rus&ih gimnazij. Petrograd, 27. februarja. V Feodoziji so uprisorili židovski delavci: štrajk. Ko so demonstrirali po mestu s klici: »Prnč s carjem!«, napadli so jih kristjanski delavci ter jih pretepali med klici: »ša so na Ru?kem ljudje, ki br&nijo carja!« Dopisi. Iz Novega mesta. V tukajšnji »Narodni Čitalnici« se je začelo letos zopet noto življenj*?. Po dolgem prestanku se ja vprizor*la 18 t m. zopet enkrat večja igra, Give karjevi »Legionarji«, ki so z&radi priljubljene snovi, zajete iz popularnih Jurčičevih »Rokovnjačev«, na vaeh slovenskih odrih strina točita repertoarja. Vprizoritev je b>la vs. i zelo požrtvovalnega i n t r u-doljubnega sodelovanj* vseh dam-'gratk in gospodov igralcev na ravnost izborna, celotni uspeh vsestranski povoljen. Te?ni okvir časni karakega poročila žahbog ne dopušča, rta bi se izrazilo na t«m mestu vsakemu sodelovaicu imenoma t polni meri zasluženo priznanje; vsak vMSČ" Hali* » orglarji. --------- ------_---- ^-- sta se tu z menoj dva Hrvata iz Zagreba. Eden je rekel: ,,Glej, to je že vse mažarski," a drugi ni prav v< kakšen narod tod stanuje, venda: mu je zdelo, da tu ni vse mažarski, ko je na kolodvoru zapazil Hrvata. Mislil sem si, vse to bodem i del, kadar pridem v vas, in to v prvo vas v okolici. Za giekeniškim kolodvorom Čepela je dolga vrsta deklet in ženic in dva dečka. Ženske so prodajali grozdje, breskve in slive. To je to rej narod iz bližnjih vasi, a kdo bi vedel, kdo so ti ljudje! Oba dečka sU vpila iz vsega grla: „Silve, silvo : slive)!" Govorila sta mažarski, a ta Ji kupci, katerih je bilo precej, govoril. M samo mažarski. Bili so Mažari, ponajveč želeŠKi uslužbenci. Hočeš nočeš mora^ misliti, da se nahajaš v trdih Mažarih. Nekaj Časa sem ostal na strani m sem si ogledoval te ženske obraz« in nošo in zdelo se mi je, da sem takih obrazov že dokaj videl v Mejumurju in na Prekmurskem. Tako se ne nosij* Mažarke, a tudi mažarski tipi to i Ali govorica, ta je mažarska in tal mažarska ! Tako opazujem živo pogovarjanja poslušam besede, kar zavpije deček, ^ je stal ua koncu vrste: „Ne hude iidl* Priloga »Slovenskemu Narodu" št. 48, dne 28. februarja 19P5 je bil na svojem mestu, vsak je rešil svojo nalcgo Častno. Mnogobrojno navzoče občinstvo it vseh slojev mestnega prebivalstva je občudovala zlasti fino, vseskozi premišljeno igro gospioe Ide Vrdičeve, ki se je docela vglcbila v vlogo nesrečne Lavre, izražala z globokim čutom in z izrednetočnim, iskrenim pojmovanjem vse Dianse radosti in bolesti nesrečne Basajeve neveste; poln tragike je bil prizor Lavrine smrti, ki je moral pretresti tudi manj občutljiva sroa in izvabiti iz očesa marsikaterega gledale* solio ginjenja. Prav tako je ugajala tudi njena ljubka, dobrosrčna, zvesta prijateljica Anica, go spica Regina Preatonijeva; zelo dobro je pogodila poglavitno črto v ljubeznivem značaju mlade, svoji prijateljici v veselih in žalostnih urah življenja iskreno vdane deklice. Energično Ježevo Barbko je pa predstavljala gosp ca Romana VašiČeva tako dovršeno, da bi je tudi marsikaka rutinirana igralka večjega odra ne mogla bolje. Kaj ljubka je bila po-skončna Medvedova Mtoika, gospioa Marica Poljančeva, ki je s veliko vnemo stregla Medvedovim gostom. Stara Gričanoa, gospioa Josipina Plev-nikova, je bila povsem naravna skrbna slovenska mati, ki ji je usoda njenega sina vojaka globoko pri srcu A tudi vse moške vloge so bile grečno zastavljene. Basaja je igral gospod Vasic mestoma naravnost z umetniškim pojmovanjem, zlasti v zadnjem dejanju, ko prisega ob mrtvaškem odru nesrečne svoje neveste pcdležu Brnjaču krvavo osveto. Vso zavrženest in podlost Brnjačevo j« pa izborno utelesil gospod And rt s s svojo fino premišljeno igro in kretnjo. Za zabavo in za smeh je skrbel neumorno goepod Kastelic, ki je z moj strsko dovršenostjo igral junaka igle in giadilnika, blebetavega Ježa. Gospod Dovjak je v vlogi pisarja Raka vzbujal pozercost z veliko s;gurnoatjo v nastopu in v besedi ter z realističnim, neprisiljenim predstavljanjem Gospod Gregorec je bil dober gostil ničar (Medved) Brhke, rde&eiične Caljanke v lepih narodnih nošah so itdatno povečale celotni uspeh igre. Krepki slovenski fantje so bili aka-demiki-Iegicnarji; zelo živahno vrvenje je vladalo v njih taboru ua bojni poljani. Si&ri rek »Inter arma silent musae« pa pri njih ni bil v veljavi popevali so viharne bojne pesmi; črnobradat Matej je prekrasno pel sredi vojnega šuma sentimentalno, večno novo pesem o nezvesti ljubici. — Zaleti je vsekakor, da bi se Lr» v aratkem ponovila. Iz Kostanjevice. Prireditev prvega plesa prostovoljnega gasilnega društva v Kostanjevici, kateri se je vršil v nedeljo dne 19 t. m. v prostorih gospoda načelnika Bučarja se je nosieeila in svoj namen dosegla. Namen prireditve tega plesa je namreč bil nuditi društvo podpirajočemu občinstvu in društvenim prijateljem sploh, ceno in neprisiljeno zabavo. Društveni cdborn ki potrudili so se ter prostore lepo okrasili. Mnogo je k temu pripomogel društveni trjnik gospod učitelj Erbežnik ker je s spretno roko naslikal v de-kor&ciJBke narrene služeče društvene embleme. Ako se s tem ples m združeno dtiovanje šaljive pošto ni popolnoma posrečilo, ne ztdene cd bora nikaka krivda, temuč je vzrok io, da se je v Kostanjevici šaljiva pcšfca šele prvič vršila in se je občinstvo kot novotarijo ni u vnelo posluževati. Vrli sveto križ *i gasilci s svojim načelnikom g. Ruperjem so Klical je Hrvata, naj slive kupi, da je še časa, in je razlagal in dopovedoval, da še vlak ne pojde. To mi je vse razjasnilo, stopil sem k ženskam in sem jih vprašal: „0d kuOa ste i od kuda imadete ovo lijepo grozdje?" Da ste jih zdaj videli, kako so vse Hrvatice, in vse so to bile, govorile hrvaški in kako so mi pripovedovale, da so iz bližnjih vasi. Bile so to prve Hrvatice, s katerimi sem se seznanil v šomodski županiji. Vedel sem, da tod stanujejo Hrvati, ali da so se že tako dobro mažarski naučili, tega nisem vedel in o tem sem se zdaj uveril na gjekeniški postaji. Iz Gjekenic, oziroma iz Zakona vodi ravna cesta proti Surdi in dalje prsti Veliki Kaniži. Tu potniku ni treba voditelja, ali imam navado, da si vse lej iščem v vasi spremljevalca, s katerim se potem pogovarjam na potovanju. Na tak način izvedam, česar Želim in iščem. Obrnil sem se torej do najsta rejše Hrvatice in sem jo vprašal, ali bi hotela kazati pot do Šurda. Stari ljudje največ vedo. AH Ženica ni utegnila, opoldne je morala nesti delavcem kosilo, in tako sem se moral zadovoljiti z mladini fantom. (Dalje prih.) se vab lu odzvali in ae v precejšnem števi u zabave udeležili. To so dečki! Kone&no bodi slavno občinatvo prepričano, da gasilno društvo ne goji političnih in strankarskih namenov, temveč da stremi edino za svojim poklicem in geslom bližnjemu na pnmoč. Iz občine Knežaft se nam piše : Ker se bliža v naši občini občinska volitev, imata naša gospoda duhovnika mnogo posla, posebno se bode gospod kaplan „Camparjev AndrejČek" glavo zmešal v tej zadevi. To ČloveČe si je marsikaj izmislilo in prizadevalo, da bi vse ljudstvo v naši fari in občini spravilo pod svoj blagoslovljeni plašč. Pomagati si je znal, da je nastala posojilnica v Knežaku, in da je nabral nekoliko mladih ljudi v Marijino družbo, da bodejo kazali staršem in drugem ljudem nekako posebno ljubezen do svete vere in Boga. A v tej družbi se jih nahaja največ samo na papirju, in še od tistih so nekateri Ie kot priča pri kakšni od kaplana sklicani skupščini, posamezno pa sem-tertja uganjajo takšne burke, da se jim mora Človek smejati, in se vedejo kakor tisti, ki ne ve kaj je Marijina družba in kateremu še mar ni zanjo. Blagoslovljeni gospod kaplan je svojim pišČetom io učencem ter učenkam prepovedal, da ne smejo brati liberalnih časopisov, posebno ne: „Slovenskega Naroda" in „Rodoljuba" in sedaj tudi „Notranjca" ne, ker to da so krivo-verski časopisi, ki zatirajo vero. „V ogenj ž njim", pravi, „če dobite v roke kje take časopise! Berite rajši „Slovenca" ali pa „Domoljuba" ki si ga lahko naroči vsak, saj je poceni. Ti časopisi so vsaj pošteni in ne zatirajo svete vere; to so naši katoliški časopisi". — Mi pa smo prepričani, da mnogo teh njegovih piščet bere „Slovenski Narod" in tudi „Notranjca", istotako so brali „Rodoljuba", dokler je izhajal; ravnotako prihajajo mladeniči in njih tovarišice k plesom in k drugim kratkočasnostim, na kar gosp. Andrejče jako kiha, kakor bi šnofal šnofanec, in piha, kakor da bi ga hotela zadušiti najhujša vročina. A vse to je zastonj; mlado ljudstvo, ki se rado kaj razveseli in nekoliko poskoči, zbrišite, gospod kaplan, iz Marijine družbe, sicer se vas bo lotila jetika od vaše svete jeze. Se nekaj jam imamo povedati, gospod urednik ! Čujte ! Gosp. kaplan, naša ljuba dušica, si je letos nekaj čudnega izmislil, kar spati ne more namreč brez skrbi zaradi volitve. Raženj je že napravil, da bo zajca nanj nataknil, spekel in s svojo deputacijo pohrustal, a počakati mora na vsak način, in je še vprašanje, če bo sploh ujel zajca. Tako je že začel gospod AndrejČek diktirati, kdo da bo za žu pana in kdo bo za obč. slugo, je on že zakverkaJ, a videti se hočemo na Anino, ako Bog da. Dalje je oznanil pretečeno nedeljo pri božji službi na leci, naj pridejo prihodnji petek iz cele fare tiste žene, ki so od 1 do 6 let poročene ali omožene, k izpraševanju za velikonočno spoved, in pri tem da bode imel velik pouk ! Gospod kaplan, ali vas ni sram, da si upate iz takšne daljave, kakor je vas Juršiče in Kori-tence sklicati in mučiti žene, ki imajo lahko mlade otroČiče in druga opravila doma, pa da morajo storiti po vaši volji to, česar niso še nikoli storile in do sedaj še nikoli bile na tak način pozvane od nobenega duhovnika. Ali vas ni sram ?j Morebiti je vam kakšna druga sila ali potreba? Kaj takega se še ni nikoli zgodilo, da bi bili zakonski ljudje, bodisi stari ali mladi, poklicani iz stranskih in oddaljenih vasi v Kne-žak k izpraševanju za velikonočno spoved. Zakaj pa ne povabi kaplan tudi moškega spola ? Ta blagoslovljena zvita buča si gotovo nekaj misli; kaj in kam to kaže, povemo kasneje in še kaj več. A ve ženice pa doma ostanite, gospod AndrejČek pa naj ima izpraševanje v vsaki vasi po stari navadi. Mi zahtevamo: stari red naj ostane v naši domovini! Capito, AndrejČek? Faranje. Dnevne vesti V Ljubljani, 23. februarja. — „Slovenčeva" zavist. Škofov list postane vselej ves vrtoglav same jeze, kadar se spomni, da se že 33. leto peha, dohiteti »Slov. Narod« pa tega vendar ne doseže. Včeraj pravi, da vsa liberalna stranka zabavlja čez »Narod« — pri tem pa se redno množi število naših odjem, nikov in smo danes v srečnem položaju, povedati »Slovencu« da nas še v desetih letih ne dojde. »Slovenec« tudi pravi, da so se razni libe ralci hoteli v »Narodu« oglasiti proti slovensko - nemški zvezi, a smo jim zagrozili, da bomo vsakega brez par-dona raztrgali. Naj nam »Slovenec« imenuje le enega samega teh liberalcev, le e n e g a s a m e g a, k i ae je ho- tel oglaaiti proti sloven-sko-nemški svezi, a smo mu zagrozili, da ga bomo brezpardona raztrgali. Resnično je pa, đa amo se povodom znane »Slovenčeve« e n k e t e o slovenski ljudski stranki, ki je storila tako žalosten konec, obrnili do različnih uglednih liberalcev, naj ae oglase in povedo svoje mnenje, a vsi so rekli, da to ni potrebno in nima nobenega smisla, ker je valed klerikalnih stremljenj in vsled klerikalne za ▼ratnosti in nehonetnosti itak vsako sporazumljenje nemogoče. — ,,Splošiii avstrijski katoliški shod". »Slovenec« Že bobna za »splošni avstrijski katoliški shod«. Tega shoda ae bodo udeležili klerikalci vseh vrst, brez ozira na narodnost, in seveda ae ga udeleie cficialno tudi zastopniki slovenskih klerikalcev. S tem se posvedoči, da so klerikaloi vseh narodnosti edini in solidarni in da jim narodnost pri tem ne dela nik«kega nasprotja. Sedaj pa vprašamo: Kaj bi rekli klerikalci, če bi se na Dunaju priredil »splošni avstrijski liberalni shod« in če bi se ga cficialno udelt žili zastopniki slovenske napredne stranke? No, do tega ne pride, ker nam in drugim slovanskim liberalci m brani narodnostno prepričanje, da bi skupno z Nemci kovali kake organizacije, klerikaloi pa so vsi v bistvu internacionalni in zato imajo že skupno klerikalno organizacijo in jo hočejo letos še utrditi. No, čimbolj se na penja klerikalizem, da dobi oblast v roke, toliko mogočnejše ori po Avstriji klic: Proč od Rima. — Ornig contra dr. Tavčar- Slavnemu uredništvu »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Oziraje se na notico v časniku »Slovenski Narod« štev. 42 z dne 21. svečana 1905 pod rubriko »Duevne vesti« z napisom »Ornig contra dr. Tavčar« zahteva podpisana sodnija z ozirom na § 19. tiskovnega zakona, da se sprejme sledeči uradni poprave k in sicer po predpisih tiskovnega zakona v izidočo prihodnjo ali naslednjo drugo številko Vašega lista: 1) Ni res, da sta glasovala Matal in dr. Bračič za tam označeno resolucijo in da sta izrekla g. dr. Tavčarju, oziroma »Slov. Narodu« in »Slov. Štajercu« javno svoje zaničevanje; res j e marveč, da se prvoimenovani ni udeležil dotične seje in resolucije in da slednji sploh ni ud in tudi tačas ni bil ud ptujskega obSinskega sveta. 2 i Ni res, da bi imenovana sodnika vodila po delegovanjn o. kr. okrožnega sodiŠSa v Mariboru omenjeno tiskovno pravdo, r e a j e marveč, da bi moral nastopati v tem slučaju preiskovalni sodnik mariborski in samo v slučaju izročitve preiskave v smislu § 12. k. p. r. — c kr. okrajno sođiŠSe v Ptuju, in sicer ne sodni pristav Matzl, ampak) posamni sodnik v kazenskih zadevah za ilesto Ptuj dr. RačiČ. — C. kr. okrajno sodišče v Ptuji, oddelek I., dne 25 svečana 1905. C. kr. okrajni sodnik: Dr. Glas. — Imenovanja v cestne odbore. Deželni odbor je poklical v cestni odbor novomeški gospoda O k ore v ca, trgovca v Novem mestu, v cestni odbor idrijski pa gosp. Pu-zona, župana v Godovič i. — Zopet eden. Pri porotnem sodišču v Celju se je 25. t. m. vršila kazenska obravnava proti kaplanu Lorencu Slambergerju, ki ie nazadnje služboval v Žetalah pri Rogatcu. Slamberger je bil katehet in je porabil to priliko, da je šola-rioe učil ne le veronauka, nego tudi različnih svinjarij. Pokvaril je celo vrsto deklic, ki še niso bile stare 14 let, poleg teh pa tudi mnogo starejših deklet. Obsojen je bil ta božji namestnik na 18 mesecev težke ječe. Ker ima »Slovenec« za vsako študentovsko pijanost vedno obilo prostora na razpolaganje, u, amo, da bo tudi o tem senzacionalnem škandalu s primerno natančnostjo poročal — v svarilo drugim katehetom. — Repertoar slovanskega gledališča. Danes zvečer pred- stavlja se na »par« drugič v tej sezoni Viktoriena Sardoua efektni zgodovinski igrokaz »T o a k a« z gdč. S p u r n o v naslovni vlogi. — Prva predstava opere »B o h e m e«, ki je bila določena za četrtek dne 2. marca se mora radi bolezni nekaterih opernih članov za nekaj dni odgoditi ter bode šele v petek, dne 10. marša. — Reklama ali zafrka-cija? Graška »Tsgespošta« je mi noli teden priobčila notico »Aus der Kunetvvelu, ki je obudila v Ljubljani splošen krohot. Vse se je vpraševalo: ali je to reklama ali zafrkacija? Notica se nanaša na nemškega igralca, nekega g. Emila Sohlegla. O njem je povedano, da je mlad, čeden, mnogo obetajoč, muzikalno inteligenten in dramatično nadarjen umetnik, mož, ki s svojimi talenti gotovo ne ostane v Ljubljani. — Mogoče je sicer, da je ie to hvalisanje skromnega začetnika zafrkacija; ali mogoče je tudi, da je to samo reklama — nihče ne verjame, koliko hvale prenese naj sponižnejši dramatični talentek — in zato o tem ni izgubljati besede. Toda omenjena not ca pripoveduje še nekaj drugega, da je namreč Emil Schlegel ljubljanskim damam glave zmešal, da nore za »sladkim pevcem«, kakor svoj čas Gradčanke za Pennarinijem, da si je marsikaka dama nakopala trdovraten kašelj, čakaje tega pevca na mokrih tleh pred gledališčem in da se bodo lepe Ljubljančanke kmalu bridko jokale, ko jih zapusti — Emil Schlegel Lahko si je misliti, kako viharno veselost je to poročilo vzbudilo v LJubljani. Mogoče je sicer, da je tudi to reklama, še verjetnejše pa je, da je to prav huda zafrkacija. »Tages tosta« je najbrže sedla na limanioe kakim spletkarjem (naj si bodo že moškega ali ženskega spola), ki so se hoteli ponorčevati iz »sladkega pevca« in iz neke druge osebe. Da »lepe Ljubljančanke« tudi če so nemške narodnoati, kar nič ne nore za »sladkim pevcem«, to nam »Tagespo šta« prav lahko verjame; ni pa lepo, da se dama čestitljive starosti tako bridko zafrkuje. — Žensko telovadno društvo v Ljubljani vljudno naznanja, da v sredo 1., v soboto 4 sve čana in na pepelnicD radi Sokolove maskarade ni telovadbe. — Narodna čitalnica v Ljubljani zaključila je bogato vrsto svojih predpustnih veselic v soboto 25 t. m. z res vseskozi izborno uspe lim, kar najbolj animiranim plesnim venčkom. — Že od oktobra vršili so se v čitalnici jour fixi, na katerih so se shajali nje Člani in po teh vpeljani gostje k resnično prisrčni, dejali bi familijarni zabavi. M klavžev večer in še marsikateri drugi ostal bo gotovo vsem posetnikom v najboljšem spominu. Gospa Julija Fer jančićeva, gdč. Vida Prelesnikova in Mioi Soosova ter gg. Prochazka, Or želski Ourednih pripomogli so s prijaznim sodelovanjem svojim tem ve čerom do popolnega uspeha. Po no vera letu priredila je čitalnica plesne venčke v svoji dvorani in zadnjega v veliki dvorani »Narodnega doma« ob zvokih slavne ljubljanske društvene godbe, ki je dobro vršila svojo nalogo. Dražesten venec gospa in gospodičen zbran je bil na teh večerih, na zaključnem venčku plesalo je četvorko 26 parov. Da je bila zabava res prijetna, kaže najbolje dejstvo, da je godba družbi vedno prezgodaj odšla; zlasti na zaključ nem venčku ostala je družba še dolgo po odhodu godbe zbrana in se skoro ni mogla raziti. —- Vsak, kdor je posečal čitalnične priredbe, prepričal se je, da je na njih zabava prearčna, neprisiljena, domača — in le čuditi se je, da še vedno vladajo v gotovih krogih najrazličnejši predsodki proti čitalnici. Upamo, da bodo skoro zginili Še ti, in da bo skoro zbrana vsa ljubljanska narodna dru žba na čitalničnih jour - fixib, ki se bodo nadaljevali v postu. — Za to novo, živahno življenje čitalnično pridobil si je največ zaslug t. Č. taj nik Ferdinand Sajovic, ki je bil do svoje bolezni res duša društva, ki se Še v bolezni vedno s skrbjo za nima za delovanje društva. Da bi skoro okreval! Njemu ob strani stal je veselični odsek z g. dr. Pireom na čelu, katerega član in društveni blagajnik g. Milan Paternoster je s svojo znano spretnostjo pri aranž? ranju zelo mnogo pripomogel do to likega uspeha društvenih priredb Odkar je obolel tajnik, je pa sploh on stopil na njegovo mesto, in velja slasti za zaključni venček vsa hval* njemu. — Muzejsko društvo za Kranjsko imelo je sinoči v konferenčni sobi I. državne gimnazije svoj letošnji občni zbor. Iz poročala dru štvenega tajnika prof. Komatarja posnemamo, da zanimanje za društvo, žal, od leta do leta pojema in da im* društvo sedaj le Še 183 članov. Vzrok temu je pač preobilica raznih društev, vsled Česar se cepijo moči in nedostaje gmotne in duševne podpore posameznim društvom. Publikacije, katere dobiva muzejsko društvo v zameno od drugih književnih društev, oddaje v smislu društvenih pravil deželni muzejski knjižnici. Vsled smrti izgubilo je društvo i preteč*nem letu dva Člana, gg. Konrada Črnologarja in prof. dr. Vladi-mirja Levoa, o katerem je bilo opravičeno pričakovati, da ho še mnogo koristil kranjskemu domoznan-tvu. V znamenje soža'ja vstali so navzoči raz sedežev. Is poročila blagajnika pref Pajka je rav;dno. da je irario društvo v pretečonem letu 2653 K 53 v dohodkov ter 420 K 96 v prebitka. Podpore je dobilo društvo od naučne uprave 400 K, od deŽelnegi odbora 800 K in od^Kranjske hranil niča 300 K ter od poslednje za raz iskakanje deželnih arhivov še posebej 150 K. Namesto prof. Komatarja, ki se je preselil v Kranj, prevzel je tajniški posel knezoškofijski dvorni kaplan Viktor Steska. — Odbor II. skupine društva slovenskih odvetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani vabi vse svoje člane, nečlane in prijatelje na II. društveni večer, ki se bode vršil dne 2. marca t. 1. ob 8. uri zvečer v gostilniških prostorih »Pri levu« na Marije Terezije cesti. — Lovsko društvo jKrim1 priredi, kakor smo že poročali, prihodnjo soboto, dne 4. marca, prijateljski večer s plesom v lokalih tukajšnje restavracije Zajec na Rimski cesti št. 24. V dvorani se bode plesalo, medtem ko bo petero drugih lokalov služilo v prosto zabavo. Sodelovala bo ljubljanska društvena godba. Svoj poset je obljubilo tudi slavnoznano vrhniško lovsko druHvo, potem nekaj postojinskih lovcev, pa tudi znani lovec vseh lovcev Samiel iz »Carcstrelca«. Tudi izide dotični večer na 8 straneh lovski list »Lov-Čevi zapiski«. Zabava obeta biti jako Živahna vzpričO povedanemu ter pričakuje podpisani odbor mnogobrojne udeležbe, katera je deloma že iz vseh kregov zasigurana. Opozarjamo še enkrat na to veselico ter vabimo k isti vse lovce, lovske prijatelje in znance. — Za odbor: predsednik Ivan Seunig. — V Škofji Loki se napravi mestna klavnica in so dotična dela že razpisana. Stroški go proračunjeni na 60.000 kroc. — Gorelo je v Sp Slivnici v logaškem okraju pri posestniku Josipu Primožiču. Škode je 12C0 kron. — Ponarejeni dvajset-kronski bankovci. V drugi polovici septembra 1904 so zasledili po sejmih na Kranjskem precej dobro ponarejene dvajsetkronske bankovce, ki so se kmalu zelo razmožili. Ti ponarejeni bankovci se razločujejo od pravih v tem, da je barva rdeče podobe ban-kovčeve nekoliko bolj rumenkasto rdeča (barva opeke) in ona zelenega Čeztiska nekoliko bolj rumenkasto-zelena, kot pri pravih bankovcih. Dalje niso glavna pisava, orel in spodni del malih številk 20 ob kraju slike dovolj izrazovito narejeni, med tem ko so na pravih bankovcih temnejši. Glave Avstrije in Hun-garije kakor tudi mali ornamenti v oglih ob robu nad glavami so na falzi-fikatih premaknjeni. Razen tega manjka na glavah in podobah angeljev tankih potez in imajo ta mesta debelejše črte tako n, pr. na čelu in nosu Avstrije. Na nemški strani manjka pri rdeči bankov-čevi podobi navpična rdeča robna črta v levem spodnjem kotu. Zaznamba serij in Številk ni v ravni Črti ali ni paralelna z robom in ima pri veČini falzi tikatov po besedi Serie piko in pri besedi s z; t m akcent na a v nasprotni smeri (a). Ti zadnji pogreški so pa pri nekaterih falzitikatih že popravljeni. Teh falzifikatov se je našlo v Avstro-Ogrski okoli 150 in sicer v večjih množinah na Spodnjem Štajerskem, Dolenjskem, Hrvaškem, v Ljubnem, Donawitzu, razen tega pa posamezno tudi v Budimpešti, Debreczinu, Dunaju, Amstettenu, Beljaku, Bregencu, Trstu, Reki in v Galiciji. Falzifikati so narejeni v Clevelandu v Severni Ameriki in so jih vrnivši se avstrijski izseljenci zanesli k nam. Kakor je do zdaj znano, se je v Ameriki okoli 6000 takih ponarejenih i'Okronskih bankovcev spravilo v promet. Velika nevarnost preti torej, da bode še mnogo večja množina teh falzifikatov prišla v denarni promet v Avstriji. V zadnjem času se je kon-štatiral še drugi tip ponarejenih 20 kronskh bankovcev, ki so s prejšnjimi v zvezi, ki se pa lahko spoznajo kot falzifikati v tem, da so pike na glavah Avstrije in Hangarije zelo črno tiskane. Razen tega je zaznamba serije in številke narejena na nasprotni strani. Prebivalstvo, zlasti pa one osebe in podjetja, ki so v trgovski zvezi z vra-čujoČimi se Amerikanci, opozarjamo, da pri sprejetju 20kronskih bankovcev strogo pazijo na ta denar in o kakih sumljivih bankovcih takoj naznanijo bližnjemu oblastvu. O posebno važnih slučajih naj se obvesti e. kr državno pravdništvo v Celju ali pa o. kr. okr. sodišče v Sevnici, kjer teče kazenska predpreiskava. — Plazove v Vratih, ki dr-čijo s Triglava in sosednih strmin, je lahko občudovati ob lepih solnč nih dneh od devetih do ene popol dne nekako od dne 10. marca meseca dalje in še prvo polovico maja. Priti je že zvečer v Mojstrano, tam prenočiti in drugi dan se odpraviti že zgodaj, če jo mogoče do Alja ževega doma. To je nekaj »grozno« lepega. Kdor ie more, naj si privošči ta izredni užitek, mali trud se mu obilo poplača. Vzeti je krplje s seboj, da hi jih navežeš, ako tam sneg ne drži. — Iz Radeč pri Zidanem mostu se nam piše: Dne 26. febr. so zažarele prve električne žarnice v našem trgu in bodo danes zvečer že ves trg in vse hiše električno razsvetljene. Prvi poizkusi so že pokazali, da bodo luči zelo svetle in da bo električna razsvetljava velika dobrota posebno radeškemu trgu, ki je dosedaj užil veliko egiptovske teme, kadar ni bilo meseca v pratiki. Zato je prav umestno, da se g. inženirju Schubertu, ki je oče te naprave, na tem mestu najlepše zahvalimo. Obeta se nam tudi v kratkem vodovod, ki ga namerava vpeljati in prirediti trsko predstojništvo, Čigar skrb za radeški trg v zadnjem času je zelo hvalevredna, kar je pokazalo pri vpeljavi električne razsvetljave. Vendar bi svetovali, da naj tako važnih naprav, kakor je vodovod, ne aranžira predstojnik sam in naj se izvoli zato poseben nepristranski odbor, ker več ljudi več ve in naj ne vabi k takemu delu mladih, neizkušenih in tujih (da ne rečemo drugega) inženirjev, ker imamo dovolj domačih izurjenih moči. Če se bo po našem nasvetu ravnalo, ne bomo presojali tega početja s političnega stališča in vedeli hvalo tudi klerikalnemu predstojniku. V teku letos njega, oziroma prihodnjega leta se bodo dovršile tudi tri nove stavbe v radeškem trgu in sicer nov hotel, ki bo urejen s popolnoma modernimi napravami, potem novo veliko 5 razredno šolsko poslopje in vila našega g. zdravnika. Tako bo dobil nas trg, ki je oddaljen od velike postaje južne železnice Zidanega mostu samo dva kilometra, ki ima 4kratno poštno zvezo na dan, ki nima nobene fabrike, ki bi napravljala nezdrav in neprijeten dim in .prah in ima v okolici veliko lepih senčnatih sprehodov, popolnoma moderno lice in bo prav sposoben za letovišče posebno, ker ima tako ugodno zavarovano lego, da nima zdaj nič snega, ko je drugod po svetu velik sneg in je gorko kakor v Opatiji. Za to se snuje odbor tržanov, ki namerava skrbeti za olepšavo trga in preskrbeti za poletni čas dovolj lepih ia zračnih stanovanj za letovi-šČarje. Skrbeti hoče ta odbor tudi za napravo kopališča z mrzlimi in gorkimi kopelji, zato smo prepričani, da se bo že letošnje poletje oglasilo v našem trgu večje število počitka in Čistega zraka potrebnih letoviščarjev. Že dosedaj so bila navadno poleti vsa stanovanja oddana in bode gotovo še več gostov prišlo, ako se dovršijo vse potrebne moderne naprave. — Snežni plaz je podsul v Ločan h pri Beljaku krnita L*s-koun'ga iz H at in voz. IlUpc* so izvlekli se živega, dočim ja bi kmet že mrtev. — Sneg na Gor. Štajerskem je tolik, da je sk rej ves promet ustavljen. Kmetje iz gorskih dolinic sploh ne morejo iz s*Oj'h hiš, ker je povprečno povsod 4 do 5 metrov viseko snega, m&rB kje p* strašijo vrhutega sn&žni plazovi. — Hud postiljon. Na cesti iz KrŠanov v Pičan (Istra) je postiljon smrtno obstrelil kmeta Baciaza, ker se mu ni hotel takoj s sodi obloženim vozom izogniti. — lOleten morilec. Kakor smo svoječasno poročali je v Zabroniču (Istra) lOletni pastir Anton Bursio brez pravega povoda zaklal svojega tovariša Mat. Pereića. Okrajno sodišče je obsodilo morilca v 6mesečni zapor za mladoletne. — Vegova slavnost ??a Dunaju bode v sredo 15. sušca t. 1. v dvorani hotela „zur Post", Dunaj, I. Fleischmarkt 16. Prijazno sodelovanje so obljubili: Gospića Marijanica Zmer-zlikarjeva, operna pevka, gospod Karol J era j, Član c. kr. dvorne opere (gosli), jugoslovanski god beni kvartet (gg. K. J e r a j, M. Lenarčič, S. Šantel, C. K one,) gosp. Janko Jež, samospev: gg. J. J e ž in Vinko K r u š i Č mL (dvospev); slovenski moški in mešani pevski zbor pod vodstvom pevovodje „Zvezde" g. Vinko K r u š i č a Bt.; godba bos. peš-polka št. 4 pod vodstvom g. kapelnika H. P a v 1 i s a. — Pevske vaje za moški in mešani zbor se vršć vsak p o n e del jek in vsako sredo od 7. do 9. ure zvečer v »Slovanski Besedi", Dunaj, I. Fleischmarkt 16 (vhod Drachengasse 3.; Udeležuje se jih že lepo Število p o ž i t v o valnihpevk in pevcev. Upati je, da se jih bode Še več udeleževalo, da bode krasno in navdušeno donela slovenska pesem združenih slovenskih pevcev in p e v k v slavo slavnemu učenjaku in junaku Jurju baronu Vegi. — Izobraževalno, zabavno in podporno društvo »Zvezda1 na Dunaju je pri svojem 6. občnem zboru izvolilo sledeče gospode v odbor: Jak. Pukla, predsednikom, Jak. Vovka, I. podpredsednikom, Gabrijela MeŽnarja, II. podpredsednikom, Jak. Šemeta, blagajnikom, Vinka KruŠiča ml. tajnikom ; v odbor : Ivana Luzarja, Frana Merlaka, Ivana Tomaževiča, za namestnike: Fr. Sušteršiča, Iv. Petermana, Iv. Vončino; za revizorje: dr. Fr. Gostla, J. Božiča, Fr. Smerduja. Zaradi mnogih zaslug za „Zvezdo" je bil večletni njen blagajnik g. Jakob Seme imenovan enoglasno častnim Članom. „Zvezda" šteje sedaj 3 Častne člane, namreč predsednika gosp. Jak. Pukla m pevovodjo g. V. Krušiča. Društvo je imelo 3 predavanja gg. stotnika Frid. Kavčiča, Iga Kaša in dr. Gostla. Zabavnih večerov je društvo imelo 8, izlete 3 (v Maria Enzersdorf, Giesshiibl in Ober-St. Veit). Odbor je razdelil več podpor med potrebne Člane in druge, pa tudi nekaterim vseučiliščnikom. — Društvo je lepo napredovalo v vsakem ozira, posebnopa v petju. Pri zabavah je dvorana navadno pretesna. — Mednarodna panorama. Ta teden je razstavljena večnolepa Švica, in sicer zelo romantični del iste s snežnimi orjaki Jungfrau, Monch, Fletschhorn i. dr., s planinskimi jezeri, kakor: Campfsko, Belo jezero v Knga-dinu itd. Najzanimivejše v tem delu Švice pa so vsekakor Čudovite globeli s penečimi vodopadi ter drzovito izpeljane gorske ceste nad strahovitimi prepadi, s predori skozi dolomitske gore, kakor je n. pr. vozna in železniška cesta čez Št. Gothard. — Prihodnji teden se razstavi P ulj, Mali Lošinj, Oglej, Gradež itd. — Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Na zatožni klopi sta bila kot prva sojena zakonska Polde in Jera Toporiš iz Tržiča zaradi hudodelstva goljutije oziroma udeležbe goljufije. Polde Toporiš je čevljar, žena Jera se je pa bavila s krošnjarijo Za resno delo jima ni bilo mar, pač pa sta si skušala sleparskim potom pridobiti sredstev za brezskrbno in brezdelno življenje. Za svojo žrtev sta si izbrala Apolonijo Valjavec, večletno prodajalko v trgovini bratov Rozmanov v Tržiču. Zlasti Jera Toporiš si je znala to brumno dušico z raznimi pripovedkami in hinavskim hlinenjem tako omrežiti, da je imela pri njej neomejeno zanpanje. Govorila ji je med drugim, da jemlje za nekega visokega gospoda z imenom Kocjančič blago, da pa ima tak denar, da ga tu ni moči menjati; kadar se bo pa to zgodilo, bo plačal razen svojega, tudi njen dolg. Prinesla je prodajalki tudi mala darila, češ, da ji to pošilja gospod Kocjančič v dar, v resnici pa je to le sama kupila, da bi lažje še nadalje neovirano izvrševala izkoriščanje Polone Valjavec. Tri leta je trajalo sleparjenje, ne da bi bila brata Rozman kaj za to vedela. Tako je znala Jera Toporiš prodajalko premotiti, da še svojima gospodarjema ni o tem povedala v trdni nadi, da bo Kocjančič dolg poravnal. Končno pa, ko je ta dolg že narasel na 4200 K, so se ji okoli Božiča 1904 vendar oči odprl e, zato je vse odkritosrčno gospodarjema povedala Tudi mož je sleparki pri tem pomagal, dostikrat je šel pazit pred pro dajalnico, če se nahaja Polona Valjavec sama v trgovini. Denar in blago sta obdolženca skupno zase porabila. Obdolženca večinoma priznata krivdo. Porotniki so se izrekli za krivdo obeh obdolžencev. Jera Toporiš je bila obso jena na 13 mesecev, njen mož Polde pa na 3 mesece težke ječe. — Popoldne je bil. obravnava proti 67 let staremu Francu Kotniku iz Konjic. Kotnik je bil že 12krat kaznovan in je tat iz navade. Tudi sedaj je bil obdolžen različnih tatvin, a bil je oproščen. — Pobalinstvo. Sinoči je neka gospodična spremila na vozu svojo prijateljico v blainic? na Studenec Nazaj grede sta šla voznik in spremljevalec v Mostah v neko gostilne, gospodična pa ju je čakala na vozu. Kmalu sta prišla k vozu dra nepoznana človeka, ki sta jo začela na govarjati, da jo bodeta spremila do mesta in jo strašiti, da bodo v krat kem pri vozu Štirje »lumpi«, ki bodo odpeljali njo in voz. Gospodična se je bila res prestrašila in šla, nič slabega sluteča, z njima. Po poti sta jo začela siliti, naj gre % njima v kako gostilno, Česar pa ni hotela storiti. Ker meta mogla doseči svojega cilja z lepo, sta začela z grdo. Lotila sta &e jo bila fieično in med tem, ko se je bila jima za pobeg izpulila ia rok, jo je eden tako udaril po ustnicah, da je krvavela. Gjapodična ae je tako prestrašila da ne more opravljati svoje s!uŽDe. Pohotneža sta že izsledena in ne odideta zasluženi kazni Eden je iz rodbine, od katerega bi ae ne pričakovalo takega barabskega početja. — Predrzen berač in tat. Dne 24 t. m. je pogrešil podtajnik trgovakega podpornega društva iz predaobe v Krojaških ulicah štev. 5, g. Rudolf Vogt, avoj klobuk. Drugi dan je prišel g. Vogta podpore pro sit bivši 24 letni kolporter Fran Tro biaoh ia Št. Petra na Štajerskem, kateri je imel Vogtov klobuk. G. Vogt je svoj klobuk takoj spoznal in izročil kolporterja policiji. Trobisoh je tudi pred 14 dnevi ukradel v Cankarjevi gostilni 8 K vredno listnico, katero je bil na mizi pozabil neki bančni sluga. — S ključi pod ključ. Vče. raj je zasačil stražnik Plevel delavca Ivana Habiča, ko je pri starinar;ib prodajal 50 ključev in inženirsko mero, katero je bil ukradel nekemu zidarskemu mojstru. Vkljub temu, da se je izgovarjal, da mu je vse tkup«) dal njegov prijatelj, je moial v zaper — Tatvini. Hšoiku v »Narodnem domu« |e bil dne 26. t. m. ukraden 26 K vreden havelok. — II ge. I?ani černivčevi je prišel neki 12letni deček po umazano perilo in ji med tem izmaknil denarnico z 8 K, vzel ii nje 1 K 58 vin., denarnico pa spravil pod peč. Ko je bil denar s dvtma tovarišema že zapravil na slaščice h, so ga prijeli in je po daljnem izgovarjanju tatvino priznal. Doma je do bil za kazen nekaj vročih. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega »ol< d v ra v Ameriko 63 Slovencev in 60 Ma-oedonoev, nazaj pa je prišlo 4Q Hrvatov. — Na Dunaj je šlo 25 Kočevar jev, v S'avoniio 25 slovensk'h tesačev, na Jesenioe 37 Ogrov, na Westf«lsko 20. v Hčb 25, v S Jnrgrad ga 30 Hr \ atov. — Izgubljene in najdene reči. S už&inja Marija Pogačarjeva je našla torbico, v kateri je bilo nekaj denarja in drug.h malenkosti. — Lekarnar g Ubald pl. Trnkoczv je našel srednjo vsoto denarja. — Nekdo je izgubil tekom sobote pozlačen obesek (medaljon) s tremi vdelanimi opali. Pošten najditelj naj ga odda proti primerni nagradi na magistratu ali pa pri upravništvu »Slovenskega Naroda« — Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljub ljanske od 12 do 18. februarja 1905 število novorojencev 27 (=37 4°/0o) mrtvorojenca 2, umrlih $7 (=51*3 °/0o)» med njimi jih je umrl) za jetiko 8 za vnetjem sopilnih cr;ar.-v 9, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 19. Med njimi je bilo tujc-*v 12 (=»324°/0), iz zavodov 16 (=43 2°/o)-Za infekoioznimi boleznimi in sicer so zboleli za ošpicami 3, za šk&ria tioo 1, za ušenona 1, za trechomona 1 oseba. — Hrvatske novice. P e - greb dr. Milivova šrepla. V soboto so pokopali v Zagrebu pri ve liki udeležbi vseh narodnih slojev pisatelja in znanstvenika dr. Šrepla, čegar krasno delo „Slike iz Svjetske književnosti" je znano tudi na Slovenskem. Na grobu so govorili: v imenu H Jugoslovanske akademije" dr. Mu Š i ć , v imenu pisateljskega društva S a n d o r Gjalski, v imenu vseuČiliščnikov pa Mile Mišknlin. Pokojnikovi vdovi je prvi kondoliral Škof Strossmaver. — Francoski konzulat vSara-j e v n. V Sarajevu se je osnoval francoski konzulat. Za konzula je imenovan Mr. Seon, dosedanji konzul v Varni na Bolgarskem. — Ravnatelj višje dekliške šolevZagrebuJosip Gali je umrl preteklo nedeljo. — Cela slovenska rodbina v Ameriki zgorela. Matija Nema nič, doma iz Podzemlja pri Metliki, je delal pri železnici v Old To\vnu (Pensilvanija) ter stanoval s svojo ženo, rojeno Kolar iz Kota pri Črnomljn, 8 dni staro hčerko in dvema svakinjama po 14 in 16 let starima v leseni baraki. Dne 26. decembra je hotel zakuriti, a ker se mu drva niso hotela brž vneti, polil jih je z gnzoli-nom, ki pa je eksplodiral, da je bila v hipu vsa baraka v plamenu. Vsi stanovalci so zgoreli. — Prodajo „Slovenskega Naroda" je prevzel gospod Peter Moro, trgovec v Sodražici. * Najnovejše novice. — Odvetniška zbornica v Pragi si je vsled kompromisa med Cehi in Nemoi izvolila za predsednika Nemca dr. Kaufaaanna. — S t r a j k železničarjev v Italiji ae že pripravlja. Uslužbenci so Že račeli na vseh večjih postajah zadrževati in preprečevati promet. — Obesili sov Monakovem zloglasnega roparja AUramsederja, ki je prvič tik pred smrtjo z lažnjivo izpovedjo dosegel, da se je ekseku eija preklioala. Sedaj je svoje zločine priinal. — Španski kralj Alfonz pride baje meseca junija v Požun. da ae zaroči a tretjo hčerjo nadvojvode Friderika. Kolikor se spo- minjamo, je to peta nevesta, ki jo je časopisje natveailo mlademu kralju. — Grofioa Montignoao je vložila tožbo proti draždanskemu dvoru za izročitev svoje dote. • Plosko stopalo je telesna napaka, pravzaprav bolezen, ki je zelo mučna pri daljši hoji ali traj nem stanju. Kakor znano, naborne komisije mladeničev s tako napako ne potrjujejo v vojake, k«r niso spo sobni zi trajne pohode. Zdravniška statistika konstatuje, da napake ploskih n g od leta do leta narašča o. Nekateri zlravniki so mnenja, da provzročajo napako preveč zoženi Ćev'ji. Ta nazor pa je najbrže Šepav, ker največ ploskih nrg na;d>-mo pri mladih tovarniških delavcih, pekih, natakarjih, trgovskih pomočnikih spi« h pri ljudeh, ki v šib vi mladosti težko nesjo ali pa mnogo stoje. Na paka je v začetku ozdravljiva s posebno niknlnostno pripravo, ki se poleži pod podplat. • Japonci in voda. Telesno trdnost in žilavost Japoncev je pripisovati veliki od njih porabljeni vodi. Japonec použije mnogo vode, ker je mnenja, da je voda najuspežaejše sredstvo za ohranitev zdravja in nenadomestljivo orožje proti boleznim. Napačno je misliti, da pitje mnogo vade škoduje, saj vendar obstoji človeško telo večinoma iz vode; ker pljuča, ladvice in koža neprenehoma iz ločujejo veliko vode, se mora ta izguba nadomestiti z najmanj vsak dan poldrugim litrom vode. Ker Japonci nič ne trpe na trganju po udih, pripisujejo tudi to uživanju vode. Tudi jim ni znano zabasanje, kajti voda jako a godno valiva na želodec in čreva ter njih vsebino. — Japonec se pa tudi vsak dan koplje v vodi, ki ima toploto 45" do 50" C, in sedi dolgo časa v vodi. Gorka voda namreč odpre luknjice po Životu, kar je za čiščenje kože neobhodno potrebno, medtem ko se luknjice v mrzli vodi stisnejo in zmanjšajo. Na Japonskem imajo mnogo javaih kopeli, kjer se lahko koplje za par vinarjev, premožnejši pa imajo vsak v svojem stanovanju kopalaa sobo. • Lastni služabniki so ga zaprli. Iavanreden slučaj nasilnega zapora je odkrila par š&a policija. 60 etni grof Sampignj d' Issoncouit je b 1 v svoji lastni hiši od svojih dveh služabnikov zaprt. Nad 20 let sta b la ta dva v službi pri grefj zadnjih pet let sta imela grofa po poinoma v svoji oblasti in ves ta Čas zaprtega. Grof je pripovedoval, da sta mu neprestano grcztia s strahovitim dajanjem, Če b: zapustil poslopje. Tudi sta ga večkrat prisilila uživat eter. V svoji poslednn Volji ju je mo ral postaviti edinim dedcem svojega poldrugi m lijon frankov vrednega premoženja Policija je nasilnika are tovftla, starega grofa pa postavila p.d varstvo nekega sorodnika. Tsietoiiska m brzojavna poročila. Dunaj 28 februarja V da našn;i seji poslanske zbor niče je domobranski minister grof \Velsersheimb pojasnjeval slučaj t:stega vojaka, ki je v Gradcu umrl v največji nesnagi v vojaški bolnici. Ta slučaj je razkril socialni demokrat Schuh meier Minister je trdil, da ni bilo vse tako, kakor je pravil Schuh meier. Socialni demokratje so za htevali, naj se začne o ministrovem pojasnilu še danes razprava. Volkl pa je predlagal, naj se določi za jutri Pri glasovanju so se Cehi absentirali, Poljaki pa so glasovali proti temu predlogu To je dalo poved viharnim prizorom. Schonerer je interpelral zastran intervencije ministrstva zunanjih del glede govora pruskega ministra Rheinbabna o razmerju med Poljaki in Malorusi v Galiciji Zbornica je potem nadaljevala razpravo o obrtnem redu V razpravo je posegel tudi trgovin ski minister baron C ali Dunaj 28. februarja. Vlada je danes predložila poslanski zbornici zakonski načrt o davčnih olajšavah za nove stavbe v Ljubljani in v drugih krajih, ki so bili prizadeti po po tresu L 1896. — Davčna oprostitev se pedaljša do 2 julija 1908 oziroma do 2. julija 1910. Petrograd 28 februarja". Gorkij je bil včeraj izpuščen iz ječe. Ukazano mu je, da mora prebivati do sodbe v Rigi. Kavcijo 10 000 rub Ijev je zanj založil tovarnar Mo-rozov. K jev 28 februarja. Vse tukajšnje dekle so začele štrajkati. Demonstrirale so po mestu tako viharno, da so bili poklicani ko-zaki in ena stotnija pešcev. Vojaki so vse dekle spravili na policijo. Rusko-japonska vojna, London 28. februarja. Japonci so začeli na celi liniji ofenzivo Vse kaže, da se je že začela nova velika bitka. Na desnem krilu se pomika Koroki proti severu in skuša zapreti Ru som pot ob železnici. Japonski veliki topovi so že začeli bombardirati Mukden. London 28. februarja. Iz Nju*vanga se poroča, da uteg nejo Japonci priti Rusom za hrbet in zasesti Mukden Cherbourg 28. februarja. Tretje rusko brodovje seje tu ustavilo Vcjne ladje so do bile premoga in živil in so potem odplule naprej. Odprto pismo** gospodu J. Seigerschmiedu, župniku v Lescah. Prvič mi je dana čast, »e javu baviti z Vašo blagoslovljeno osebo. K temu ste dali povod dne 18. t. m. o priliki pogreba Mihaela Trpinca, kate remu sem tudi jaz storil zadnjo uslug kot svojemu bližnjemu in kot tovariši; izza otroških let. Tukaj ste s svoj' utelešeno aroganco očitno stopili v ofenzivo proti moji osebi Pri običajn: molitvi, ko so vsi pogrebci klečali, ste Vi g. župnik s svojim povzdignjen blaženim obličjem, iz katerega oči j: švigala božja (?) jeza, neprenehoma zrli v ni«-, kakor srditi leopard v IToj v bližini gibajoči se plen, a Vas iole se ni se izlil. Ko ste zapuščali gomil izbruhnile so iz Vaših ust besede: „Le dostojno se obnašajte, dostojno," in Vaš prejšnji obraz v svoji kakovosti je bil zopet osredotočen mene. Vsi navzoči so bili s tem jak o presenečeni, kaj to pomenja, Ita nihče ni povzročil kake nespodobnosti, a jaz sem pravo slutil že v začetk kar so tudi drugi razvideli, da ste namreč v moji osebi videli, ne dobi poznatega, Vašega neupogljivega poli tičnega nasprotnika. To je bil factum izbruha Vaših nebrzdanih strasti, s ka terimi ste mene namenoma žalili tei me hoteli ponižati kot nevrednega Člana v družbi človeštva. Tako početje ne bi bilo od nikogar pričakovati, najmanj pa pri cerkvenem opravilu od božjega namestnika, s kojim ste, nikdo drugi k: Vi, prekoračili meje dostojnosti. Z ena kimi Čini ne boste pridobili nikogar, najmanj pa mene, za stranko, v kateri so sami nevedneži, hinavci in koristo-lovci, kijih se vsak pošten človek sramuje. Jaz se olike gotovo nisem učil v kake:a zaprašenem lemenatu, pač pa pri boljših ljudeh; skusil sem veliko sveta ter imel opravila tudi z visokimi osebami, a tej podobna odlika me še ni dohitela. Poživljam Vas torej, prečastiti, da mi javno pred svetom dokažete le ei. »•lučaj iz mojega celega življenja o m jem nepoštenem ali nedostojnem vedenju ; dajem Vam tudi na razpolago široko polje takih dejauj, katere ja\ predbacivati zakon zabranjuje, a ne bom Vas zasledoval, samo daje dejanje tudi resnično; v to garancija moja Častna beseda. V prihodnje se bodem enakih prilik izogibal, kar naj mi p. n. občinstvo ne šteje v zlo, da Vas ne bodem motil pri Vaših opravilih s svojo navzočnostjo, k.i smatram Vas za najsposobnejše bitje, da zamorete s svojo provokacijo koga morda celo do motonja vere izvabiti, kar bi Vam služilo v Vaše največje zadoščenje. Moje dolžnosti do Boga, r kolikor jib po svoji zavednosti kot prave spoznam, bom od slučaja do ilu-čaja opiavljal v kaki sosedni cerkvi ali pa doma, kateremu prepuščam tudi vse sodbo. Ako bi bili, gosp. župnik, morda mnenja, v slučaju, kar se lahko pripeti, meni ali kakemu uda moje družin,, kako cerkveno ali versko opravilo kar spada v delokrog dušnega pastirja — zabranjevali, se s tem strinjam tudi jaz, toda pod pogojem, da sem vsako-jakih dajatev cerkvi in Vam edvezar., in le toliko za Časa, dokler ste Vi kot župnik v Lescah. O tem pa prosim v pritrjevalnem slučaju pismenega ob vestiia! Zadosti je vseh neslanosti I Znano Vam mora biti, da je zaradi Vašega samovoljnega in neznosne...* nastopanja skoro vse ljudstvo „proti Vam", le „Marijina družba" — Va&a „lajbgarda* in nekoliko prihuljeuih ženic je ia Vami. Le „vvacker" naprej! Nova v a s, 23. februarja 1905. _ Jos. Gogala. *) Za vsebino tega spisa je uredništvu odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. Ss dobi povsod! i -i neobhodno potrebna zobna Creme s zdržuje zobe čiste, bele in zdrave Borzna poročila. Ljubljanska ^reditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dun. bone 27. februarja 1906. Deu»r majeva renta..... 10080 100-50 jrebrna renta..... 10025 100-45 3vstr. kronska renta . . 100-25 . 10045 zlata „ 120-— ! 120*20 obTyka kronska „ . . . 98'20 98*40 „ zlata n . . . 119-05 11925 posojiio dežele Kranj-ko . 99-50 101*— posojilo mesta Sp i. t . 100'— i ior— „ „ Zadar . 100* — 100 — , 0 bos.-herc. žel. pos. 1902 10130 1 102-30 češka đež. bauka k. o. 10015 100-^0 . žo. . i r-st. ptsuia g*L d. hip. b. 10015 100-50 101-40 102 20 *v«e/« kom- k- °- ■« 10°/« P1....... 107-70 108-70 4l 3«' laet. pisma Ioner3t. hr. | 100-10 101 — *7s*/« » « odrske cen. ćef. hr....... j 100-60 10120 , z. pis. ogr. hip. bati. . 100--5 101-25 - ob!, ogr. lokalnih že- leznic d. dr. ...» 100 — 101 — , obl. ceske ind. banke . 100-75 101*75 prior. Trst-Poree lok. žel. 99-— nricr. dol. žel. .... 99*50 100 — „ inž. Žel. knp. Vi1/« . | 318 90 320 9) . avsf. pos. za žel. p. o. • I LOJ 2:> 102 •— ke od L 18601 ,....« 187-— 189-- „ „ 18*4.....! 277- 282 — rizske i 170 50 172 50 zem. kred. I. emisije . 3f>7— 317- — n - Ti ** ■ * 303*— 313*- cgr. hip. banke . , . j 277 — 280-50 srbske a fira. 100— . ICO — 104— 142 10 143 10 3, • • • 791 -'5 792 25 »60*— 260-75 Premogokop v Mosta (Brflx) . 660 — 665*— 522 25 523 25 Praške žel. indr. dr.....I 2535 — 2555 — 630 — 631-— Trbovtiske prem. družbe . . ! BOS — 312 — Avstr. orožne tovr. družbe . • 675-— 580 — .J '• '-• _i ii*d morjem 306 3. Srednji zračni Mik 736-C eS - — i d aro- i s? > metra |« g v mm J g Vetrovi j Nobo sv. j 727 9 7. 7 j. I 725 9 2 pup.; 724 8 3 6 ]sr. jzahod; oblačno 10 Isl. j vzhod i megla 62 I ar. jug I oblaCno Srednja vceraianja temperatura: 2 7' normale: 10°. - PadaviDa 14 mm. Zahvala. Med dolgotrajno boleznijo in povodom Bmrti naSega iskreno ljubljenega soproga, oziroma očeta, zeta brata m sina, gospoda 643 Leopolda Jerana trgovca smo dobili toliko dokazov iskrenega sočutja, da nismo v stanu zahvaliti se vsakemu posebej za ustno i» pismeno izraženo sožalje. Ze to se tem potom zahvaljujemo iz vsega srca zi vse ljubez-njivosti, zlasti tudi za mnogobrojno udeležbo in za prekrasne vence, ki so jih darovale korporacije in po-r I samezniki. Posebej izrekamo svojo zahvalo grečastiti duhovščini, trgovskemu pevskemu društvu „Merkur" za spremstvo in genljive žaloatinke, slavnemu telovadnemu druStvu „Soko!*\ osobito pagg. bogoslovcem V Ljubljani, 27. svečana 1905 Žalujoči rodbini Jeran in Belič, Zahvala. Za v se prearčne dokaze iskre nega sočutja povod >ra nenadre smrti našega ljubega oCeta, gespoda Ivana Ga!e sprevodnika c kr. drž. železnice kakor tudi za mnogobrojno spremstvo dragega ranjcega k vernemu počitku izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, osobito pa goap. načelniku držav, bolodvota v ŠiSfci, gg. uradnikom c. kr. drž. železnice in stanovskim kolegom ranjcega iskreno zahvalo. 645 V Ljubljani, dne?8. fčbr. 1906. Išče se takoj vestna prodajalka vešča slovenskega in nemškega jezika, j z lepo pisavo, stara 20—30 let. Prednost j imajo one z dežele. Pismene ponudbe na: poštni predal št. 51, Ljubljana 584—3 Išče se reelen, dobro vpeljan Žalujoča rodbina G-J*. Zahvala. 6Ji Vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem izrekamo za sočutje pove dom bolezni in smrti našega ljubljenega sinčka, oziroma bratca V najiskr hvalo. Zahvaljujemo se v prvi vrsti g. dr Juliju Dereani za požrtovilno in trudapolno zdravniško pomoč, dalje gosp. Franu Ste-lčtu z * premnoge tol.iž'03 in obiske v bolezni, dalje vsem onim, ki se niso strašil slabega vremena in so v tako mnogobrojnem števila spremili našega nepozabnega sinčka k večnemu počitku Bog plati! V Kamniku, 23. svečana 1905. Žalujoča rodbina Vedlin. za poznano podjetje z mnogimi odje-I raalci. Kraj zastopanja: Gorenjsko, even-j tuelno tudi Goriško. 637—1 Ponudbe pod Žifro „Tovara 500M j na upravništvo „Slov. Naroda". Osebni kredit. V zmislu dunajske enkete (kapi- talizovanje plač) se dajo državnim, deželnim, magistratnim uradnikom, pro-fegorjem, učiteljem s plačo najmanj K1840—, častnikom od stotnika II. razr. naprej, penziouistom iod K 1200 naprej) posojila t»d K 1000'— do visokosti plače, j event. tudi več. Mesečno odplačilo K 1149 I na 10 let, K 886 na 15 let za vsakih 1000 K posojila z obrestmi in anuitetami [ vred. Več pove Z. N. Korczak, Praga, j ProriČ 39,1. nad. Znamka za odgovor. 6;7--l seerii 635 1 I primerne službe, Bivši magistratni policijski svetnik ljub Ijanski Franc Podgoršek, sedaj na Ponikvi ob jnž. žel. — Imam petletno sodnijsko prakso in sodni izpit. z vrtom in nekoliko posestva, eventnelno tudi s pohištvom LMT se iz prosie roke prdda. W Cena 3000 gld. Ponudbe naj se pošljejo na Ano Prijanovi6, Loka hiš. Štev. 42, pri Črnomlju. 629 * ledoarodna panorama? m i * m m it : : a S - ► Ljubljana, Pogacarje? trg. 644 V-DlfO-i&i. t. «-* d &a ; —■ Pr***l4ra*ina SV1CA. v Mokronogu na Dolenjskem se vrše vsak prvi četrtek vsakega meseca za prešiče in potem dva nova letna in Živinska sejma ia sicer prvi na soboto po prazniku Srca Jezusovega, ki pade letošnje leto na 1. julija, in drugi sejem tretjo soboto V me-secu septembru vsacega leta. 638—1 Št. 1135. la B99-3 Ker so bili pri ponudbeni obravnavi, izvršeni dne 21. januarja t. L v zadevi v ■ ■ od deželnega zbora odobreni stroški pri večini razpisanih del prekoračeni, razpisuje deželni odbor na podstavi § 5. splošnih stavbinskih pogojev novo ponudbeno razpravo za: 1. ) težaška in zidarska dela v znesku . 370.490 K 2. ) kamnoseška dela v znesku..... 14.910 „ 3. ) tesarska dela v znesku...... 60.520 „ in 4.) krovska dela v znesku...... 17.115 n s pri8tavkom, da je tozadevne ponudbe predložiti deželnemu odboru do dne 6. marca t. I. do 12. ure opoldne Pri kamnoseških delih so dopuščene tudi ponudbe za umetni kamen in pri krovskih delih ponudbe za Eternit škrilj kakor tudi za zarezno opeko; deželni odbor si pa v obeh slučajih pridrži pravico proste določitve materijala. Vsa podrobna, na ponudbo, oddajo in izvršitev del nanaša oča se določila, opise in izkaze o posameznih delih ter načrte si morejo interesentje ogledati med navadnimi uradnimi urami v deželnem stavbiuskem uradu, deželni dvorec II. nadstropje, odnosno si jih nabaviti proti povračilu tiskovnih stroškov. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dne 22. februarja 1905. Izjava. Kuharica Podpisani Fr. Jaklič izjavljam, da pri sestavitvi oklica pod naslovom „Usmilite se jih", priobčenega v 172. Ste v. dnevnika „Slovence" z dne 20. julija 1904, nisem imel v mislih osebe deželnega odbornika gosp. dr. Ivana Tavčarja, ter ga z označenim oklicem nisem hotel žaliti osebno. V Dobrepoljah, dne 28. februarja 1905. Fr. Jaklič 640 deželni poslanec. k orožnikom ae apr« jme proti dolvi plaći na 628 cesti 1S4 Dva lepa mlada 64i bernhardinca prifttri* pa*m \ ne o<*d>?*ta z* pvfm^rM c?no v Kolodvorskih ulicah št. 7. Mlad sproti n 634 1 ■■h \w LkWVW pastil »J olajšujejo f.đ kašelj, razkrajajo m ti 5*° p < %s ss n i*d! Za razsvetljevanje vil, gradov, hotelov, tvornio, kavarn itd., povsod kjer ni plinarne ali električne centrale je najbolj pripraven in od strokovnih avtoritet priznan aparat za zračni plin lrius 66 Obrat absolutno brez nevarnosti. Eksplozija izključena. Najcenejši obratni stroški. Postavi se brez koncesije v vsak prostor. Na stotine referenc. 565 -2 === Onovniki Krali«. ===== F. BOTHE & Cie., Dunaj IV., Schaffergasse št. I3a- Razglas. Gospodje delničarji „Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani" se s tem vabijo k V. rednemu zboru ki bo y sredo, dne 15. marca t. Ub 3. popoldne v zgornjih bančnih prostorih, Spitalske ulice št 2 in na katerem se bode razpravljalo o sledečih točkah: 1. ) Poročilo upravnega sveta o preteklem poslovnem letu in predložitev bilančnega sklepa za 1. 1904. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Sklep o uporabi čistega dobička v 1. 1904. 4. ) Sklep o zvišanju akcijskega kapitala od 1,000.000 kron na 2,000.000 kron in določitev emisijskega kurza. 5. ) Volitev upravnega aveta. 6. ) Volitev nadzorstvenega sveta. T.) Slučajni predlogi. Gospodje delničarji, ki se hočejt udeležiti občnega zbora se prosijo, da svoje delnice zadnji čas 7. marca do 4. ure popoldne izročijo likvidaturi ..Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani* kjer se jim tudi potrdi njih prejem. Lastniku desetih delnic pripada en volilni glas. Če pa delničar želi, da ga zastopa pri občnem zboru kak drug delničar, ki ima pravico voliti, mora tozadevno pooblastilo izstaviti na zadnji strani prejetega potrdila. V Ljubljani, dne 25. svečana 1905. 622 Upravni svet, ~~ t-=^ Levi :t-^_: '. i ■Ji t*.i.t . - Jl*bJ.L.'. Franc Čuden urar in eksportna tvrdka, zaloga sre-brnine in zlatnine, delničar družbe prvih tovarn ur „Union" v Genovi, Giash&tte in 3ielu priporoča srojo l>oj>a* ? nalogo isti. Vsak naj zahteva na novo izdani cenik zastonj in poštnine prosto. Lepo stanovanje v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in dela vrta, se odda za majev termin 559 -4 na Dunajski cesti št. 60. fi30 -1 Veliko presenečenje! Nikdar v življenju več take prilike! 500 komadov za gld. 180 1 prekrasno pozlačena, 36 ur idoča precizijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za go spede, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik za smotke iz jantarja, l elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 us-njat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manSetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz doublezlata s patentiranim zaklepom, mičen album s 36 prekrasnimi slikami, B šaljivih predmetov, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 1 jako koristno navodilo za sestavljanje pisem, fcO predmetov, potrebnih za dopisovanje, in 5e črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja vredaa, velja samo gld. 1 80. Razpošilja proti poštnemu povzetja, ali če 632 se denar naprej pošlje Dunajska razpošiljalna tvrdka CUungwirth, Krakov št. 105. NB. Za neugajajoče se vrne denar . 1'ravkAr ix£lo : Janez Trdina. Verske bajke, stare in nove. ■ Bajke in povesti o Gorjancih. Zbranih spisov knjiga 2. 2B—23 Ko je bil začel Trdina v 1. letniku .Ljubljanskega Zvona"' 1.1881. pricb-čevati svoje bajke in povesti, jeostrmel slovenski svet nad bogato zakladnico domišljije nar da, bivajočega ob dolenjskih Gorjancih, začudil pa se je tudi nad obliko, v kakršni jih je pisatelj podajal. Snov, sit g, jezik, vse je bilo pristno narodno. Nabirajoč narodno blago in prk bčujoč ga širšemu svetu, p'>narodnel je pisatelj sam Trdinove spise priporočamo z mirno vestjo kot najlepši književni dar, in sicer: „Bahovi huzarji in Iliri** broš. 3 K, s poštnino 3 K SO v. eleg. vez. 4 K 50h, s poS.oino 4 K 7-1 h. Verske bajke in Bajke in povesti o Gorjancih. 1. broš. 2 K, s poštnino 2 K 10 h, eleg. vez. 3 K 20 h, a poštnino 3 K 40 h. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentnerja Jvan JY(encingar Vranica Mencinger —poročena. jjohinjs^a šjistrica, dne t. S"Š<:a 1S05. 639 Lepa vodna moč najmanj 80 konjskih sil, se proda v trgu Žužemberku na Krki na Dolenjskem. Ta vodna moč je gonila nekdaj papirnico. Dobro ohranjeno tvornišk poslopje je dolgo 46 metrov in 12 metrov Široko. Voda nikoli ne zamrzne.