;. 49, V Gorici, v soboto dne 18. juiiija 1904. Letnik VI. Izhaja v*ii- tun-k im soboto ol, 1. mi i)r«'c]pol(liie scamostot.ToLd.un •op. za deželo. Ako pjul« »a ta «'»«'va jraznik izi.le .Ian prejobo'. zv.-c.m-. Slane popoätipn'jfina.. ali v Gone, „a .lorn poäiljai. colol«tnoH '(,poll<'n<» 4 h in fietrtlfttno 2K. Frodnja so v Gone, v to- bakarnui Schwär/, v So ski i ulicah, Jel I ersitz v Nunskib ulicali in L«>- ban na Verdijevom tukaliädu po 8 vin. GORICA (Kjutrauj« izrianje.) Hredništvo in upravulštvo se naliujata v «N arod ni t i a k ar n i», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredniätvo, oglas«' in narnčnino pa na upravništvo »Goric('€. Oglasi se računijo po pelit- vrstah in siccr ako ae tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-kral po 10 vin., 8-krat po 8 vin. Ako se vcčkrat tiakajo, raču- nijo Be po pogodbi. Izdaiateli in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). „Zlata hnjiga" Jolshega Doma". i. Društvo „Šolski Dom" v Gorici je /izdalo po navadi prejSnjih lot avojo „Zlato knjigo" za leto 1903, iz katerejo razvidno, kam gro denar, ki ga druälvo dobiva, koliko zaupanja vživa društvo mod rodoljubi, kako so urejeni druätveni zavodi in kako se razvija druätvono de- lovanje. Med druätvenimi izdatki za leto 1903 zaznamovani so na prvem mestu stav- beni stroški v znesku 2002 K 50 h, in sicer je druätvo plačalo atavbenega dolga 1964 K 10 h ter izdalo za dopolnilna dela v „Š. D." 48 K 40 h. Leta 1902 je izdalo društvo v ista namena 1652 K in 96 K 10 h, skopaj 1748 K 10 h. V tem ozira je druätvo napredovalo. Leta 1902 je plačalo druätvo tudi dolga na tekoči račun 638 K 97 h, česar leta 1903 ni biio treba, ker sploh ni bilo takega dolga. Obresti s pripadki od posojila in visečega dolga so znaäale leta 1903 2514 K 42 h. Šolska aprava je zahtevala znesek 19.096 K 10 h, med tem za učiteljske place in nagrade 14.280 K 15 h. Leta 1902 je znašal izdatek pod tem naslovom 16.818 K 17 h, med tem za place in na- grade 12.942 K 71 h. Šolska uprava leta 1903 presega ono leta 1902 za 2.276 K 93 h. Napredek torej tadi v tern naslovu, ki izvira de- loma iz tega, da se je pomnožilo število učnega osebja, deloma iz tega, da so ae po možno&ti zboljšale nekatere place in nagrade. V tem oziru bi društvo rado napredovalo s hitrejäimi koraki, ali ve- zane so ma noge po obstoječih oko- liačinab. Hiöna oprava je stala leta 1903 958 K 11 h, leta 1902 pa 946 K 22 h; druätvena uprava leta 1902 122 K 77 h, leta 1903 256 K 14 h; pod tem naslovom je zaračunjpna podpora otroškemu vrtu ˇ Devinu za leto 1903 v znesku 100 K. Na obresti je bilo naloženih leta 1902 423 K 27 h, leta 1903 pa 434 K 96 h. Res, da zneska nista velika, vendar dokazujeta, da druätvo je skuäalo var- čevati, kolikor mu je bilo mogoče z ozirom na različne razmere. Koncern lola 190ü je imelo druätvo v blagajni gotovine 1246 K 81 h, koncem leta 1903 pa 1422 K 33 h, približno to- liko kolikor potrebuje za place in na- grade 1. januvarja. Vsi izdatki z gotovino v blagajni koncem leta vred znaäali so leta 1903 26.683 K 56 h ; leta 1902 pa 24.453 K 41 h. V izdatkih je torej druätvo na- predovalo. Tako tudi v prejemkih; kajti vsi dohodki z gotovino iz prejänjega leta vred so znaäali ravno toliko, kolikor na- vedeni stroški. Zanimivo jn v tem pogledu vedeti, koliko je prinesel društvu tako imeno- vani „narodni davek". „Zlata knjiga" nam na to odgovarja, da darila, zbirke, veselice in razne prilike so dale druätvu leta 1902 4.577 K 32 h, leta 1903 pa 4.601 K 5si h, da torej tudi v radodar- nosti rodoljubov je zaznamovati na- predek. — Volila in zapuščine so dale leta 1902 300 K, leta 1903 le 125 K; dru- ätvenina je znaäala leta 1902 3.643 K 56 h, leta 1903 le 2.730 K 60 h, torej 912 K 96 h manj od prejänjega leta. Če gremo še dalje, razvidimo, da letniki in podpiratelji so plačali leta 1902 1.687 K 40 h, leta 1903 pa 1.670 K 60 h, torej 83 K 20 h več ko prejänje leto. Letniki in podpiratelji, kakor tudi do- brotniki in rodoljubi, ki dajajo vedno vecje doneake, imajo torej zaupanje v druälvo in v njegovo upravo. Ustanovniki, to so č-lani, ki pla- čnjejo v druätveno blagajnico najmanj 200 K, bo plačali leta 1902 1.066 K 16 h, leta 1903 pa samo 560 K, torej 496 K 16 h manj nego prejänje leto. V koliko je pri tem uplivalo zaupanje ali ne- zaupanje v društveno upravo, je težko reči. — Največja razlika med druätvenino leta 1902 in ono iz leta 1903 je pa v vrsti pokroviteljev. Leta 1902 je plaöal druätveni predsednik pod imenom po- kroviteljinine 1000 K, leta 190'i pa samo 500 K. Ali je hotel s tem izreči ne- zaupnico druätvu in njegovi upravi, ali pa ga je pri tem kaj druzega vodilo, kdo more to vedeti? „Narodni davek" je donesel druätvu leta 1902 8.520 K 88 h, lota 1903 7.467 K 16, torej zadnje leto 1.063 K 72 h manj nego prejänje. Tudi nekateri drugi od „narodnega davka" neodvisni dohodki so bili leta 1903 manjäi od onih iz leta 1902; do- hodek od najemačin in odskounin je bil manjäi za 391 K 89 h, oni iz äolnine in zaslužkov Sole za 228 K 32 h. Dohodki leta 1903 so bili manjäi od onih za leto 1902 na pokrovitoljninah, ustanovninah, volilih, najemäcinah in odäkodninah ter na äolnini in zaslužkih Sole skupno za 1.683 K 93 h, med tem ko stroäki, kakor zgoraj razkazano, so bili večji od onih za leto 1902. Pri manjäih dohodkih in večjih stro- äkih se ne da ohraniti ravnotežje v gos- podarstvu; a to je neobhodno potrebno njemu, ki noče bresti v dolgove. Da se ohrani ravnotežje v gospodarstvu „Š. Doma", kjer se stroäki ne dajo lahko skrčiti, misliti je moral odbor na to, kako bi dohodke zviäal. Ker ni bilo pri- öakovati, da bi se to moglo zgoditi potom „narodnega davka", priskrbel je druätve- nim zavodom podpor in prispevkom, ki so bile za leto 1903 za 3.750 K izdat- nejäe od onih prejänjega leta. S pomočjb tega dohodka bilo mu je mogoče zviäati izdatke vkljub manjäega „narodnega davka". Prispevki in pod pore za leto 1903 so dale 17 660 K, „narodni davek" 7.467 K 16 h. Stan druätvenega premožonja koncem leta 1903 kaže, da prejeto posojilo v znesku 64.000 K je ostalo nespremenjeno, med tem ko viseči dolg se je znižal v leku leta od 2340 K 10 h na 386 K. Čiato imetje na stavbah, pohištvu, nalo- ženih glavnicah in gotovini je bilo ce- njeno 52.711 K 52 h. Društveno gmotno stanje in nje- gova uprava spričujeta o izredni po- žrtvovalnosti slovenskih rodoljubov, o previdno8ti in delavnosti druätvenega od- bora ter o lepih uspehih njegovega de- lovanja tudi na gmotnem polju. Port Artur. Že več nego ätiri meaece zre ne samo velika Rnsija, marveč tudi celi svet na Port Artur, okolu katerega ple- äejo Rnsi in Japonci krvavo kolo ter se pozdravljajo s potovi, iz katerih sipljejo drug na drugega boir.be in granate. Za- radi tega pa hočemo naäe čitalolje s tem mestom nekoliko natančnuje sezna- niti. — Še leta 1886 bil je Port Artur neznatno majhno in umazano kitajsko mestece, v katerem je prebivalo le malo Kitajcev, in so njih pastirji pasli črede po obrežju „Zlate gore". Takrat ni priälo gotovo nobenemu Kitatajcu, ki je prebi- val v Port Arturu, niti od daleč na urn, da se bo kedaj o Port Arturu toliko govo- rilo ali pa celo zaradi njega toliko krvi pre- lilo. Redki so bili slučaji, da je prijadrala tje kaka ladija. Zgodilo se je to le, ako so pripeljali v Port Artur kaj živeža, ali pa da se je sem ter tje kaka ladija zatekla v to naravno luko, da se je za trenotek umaknila vibarjem, ki so razsajali na morju. — Leta 1884 pa je sklenila kitaj- ska vlada, da hoče napraviti v Port Ar- turu luko ter da hoöe objednem utrditi ludi meato. Ta luka je bila namenjena za kitajske vojne ladije in je postala to- rej kitajska vojna luka. Kitajcem se je zdelo to toliko bolj potrebno, ker so že takrat nastala med Kitajsko in med Ja- ponci neka navskrižja. Kitajci so torej, računajoč, da pride lahko do vojake z Japonci, poklicali nemäke inženerje ter jim naročili, da napravijo iz Port Artura vojno luko ter da utrde mesto. Ali nem- ški inženerji so izročena jim dela tako slabo izrräili, da so zahtevala hitre po- prave. Zaradi tega se je pokojni Lihun- čang obrnil do francoskih inženerjev, ki so delali z 10.000 delavci nad dve leti na koreniti popravi portarturske luke, ki je postala potem jedna najboljäih Ink na svetu in ima na nekaterih meatih do 20 hietrov globočine. — Že takrat se je pri Rusih rodila želja poatati gospodarjem te luke, da bi t nje pomočjo odprli vrata svoji trgovini na Rumenem morju V ta namen pošiljali so iz Vladivostoka zapo- redoma mornariSke častnike, da so si ogledovali luko in mesto. Ravno tako so delali tudi Japonci. L. 1890 bila so vaa dela v luki in tudi glede utrdb dokon- čana, in srancoski inženerji, katere so Kitajci bogato obdarili, izročili so jim luko. — Namesto paBtirjev in čred so se zaßeli po „Zlati gori" vežbati kitajski vojaki. LISTEK. Zavodna vzgojenka. Maloruski: Marija E. Markovič). (Dalje.) „Oh, moj mili Bog!" vzklikne gos- pica plakajoča: „Kö bi bil bogat in ve- lemožen, bi ne imela pomisleka, vzela bi ga bila že davno ! Ali ko je mcja usoda tako britkal" «Ali pa ni goräih od njega?" ozv6 se iznova stara le tako vpraäujoce, ker ni smela več ugovarjati. „Za me ga ni boljega na svetu — ga ni in ga ne bo". Gospica se je užalila, da je kar bledela in hujšala. Starka je bila povsem zbegana, in ni vedela, kaj naj počne. če je dejala: „Nikar ga ne jemlji1', se je jela vnukinja srditi ter je udarila v jok. Ce jo je jela pa tolažiti: ,i8aj se vza- meta", pa je jela ona preklinjati svojo usodo: MBog mi je poslal to nesrečo — in ne vem, kako jej uteči". Mladi gospod je jel to opazovati ter Be je vznemiril. „Kaj pa je — čemu si tužna?" nSaj nisem". „Povej mi vse po pravici, povej!" prosi jo ter se jej mili. „Vzameva se", reče mu; „a kako pa bodeva živela? Uborno!" „Ali to te žalosti, sreel . . . Čemu nama gospostvo, bogastvo, ko bode na- jino življenje krasno, najina usoda ve- sela ?" „Glej, ti niti ne misliä na me)'' reče mu. „Ali ti bo ljubo, ko pride kdo k nam, pa poreče: Glej, kako živita — stradatal" In jela je jokati. „Srce moje! Kaj čem revež začeti? Kje vzeti ? Jaz si nisera želel nikdarbo- gastva; a zdaj si želim vsega tega zaradi tebe, tebi v tolažbo . . . Kaj naj storim? Rad bi — pravi — nebo pripognil, ali ne da se!" In zdaj ata jela oba tugovati. 15. Čudno dragovanje in milkovanjel Pa so prišle gospice-sosede ter jo vpra- äale: „Ali je res, da se je ta ošabnik zagledal v te ? .. . Ali te je snubil ? Ali je kaj ljubosumen, ubožec? Kake darove pa ti daje?... Ali ga öislaä? Ali te sluša?" „Poglejte same", reče gospica smeh- 'jaje, pa začne zasmehovati ženina pred nJiöii. „Čujte — pravi — idite v mesto, kupite mi to in to; ali hitro ! Pohitite, da se ne bom srdila!" In takoj je odšel kupit, kar je želela. „Moj Bog, kaj ste vse nakupili. Jaz nočem tega ! Idite, pa zamenjajte ! Tega ne polrebujem 1 To ste pač pravo po- iskali!" Iznova odide, pa zamenja. Ali pa tako : On se hoče napiti vode, ona pa brani: „Ne pijte, ne pijte !" „Čemu pa ne?" „Jaz nočem, ne pijte 1" „Če pa jaz želim !" „Pa jaz nočem — čujte: no-o-čem !" In pogledala ga je že tako, ali se tako nasmejala, da jo je slufial — Vča- pa se je srdila, pa se je obrnila od njega ter ni govorila. On jo pa prosi in prosi — toliko, da ni jokal. Obiskovalke so se čudile . . . „Glej, kdo bi bil pričakoval od njega, da bo tako sluäal. A kako si pa storila to?" Naäa gospica se pa kar nasmehne. Vpraäajo jo: Kaj jej je podaril. In tu je razgrinjala pred njimi aksamit (ža- met) in atlas, ki ga je imela od stare ter se hvalila: „To mi je podaril !u Čudna — gosposka ljubav ! On pa je težko dihal pri takih po- aetih; in Želel si je, da bi ne bilo sledu za njimi! V tem času pa je stara poizvedo- vala po njem, kaj in kako; in izvedela je, da ima pristavo. „Dete moje. Pristavo ima". „Kaj res?" vzkrikne gospica ter po- skoči. „Kje pa? Kdo je to povedal ?" „Ne daleč za mestom. Dobil jo je nedavno — pravijo — kot zapuSčino po neki teti. Ona ni imela otrok! Vzrastel je na njenih rokah". „Oh, moj mili Bog! Čemu se mi pa ni pohvalil a tem? Mari je le majhna, da se nima s čim pohvaliti. Ali vendarle je pristava, je posestvo !" Ko je priäel zaročnik t drugo, mu je äla veselo nasproti ter ga ljubo spre- jela. In bil je yesel; ni redel, da ne po- zdravlja njega, nego — posestvo! (Dalje pride.) Ali Japonci, ki ao koj spoznali važ- nost le locke, sklenili so in se odločili za to, da si hočejo osvojiti Port Artar, j iz katerega bodo potem gospodovali nad Kitajakim morjem. No, japonska želja iz- polnila se je kmalu, kajti že leta 1894 nastala je med Kitajsko in med Japonci vojßka. Japonci so porabili vse svoje moči v to, da bi si prisvojili Port Artar, kar se jim je todi posrečilo, ker je bila kitajska posadka v Port Arturu tako ne- znatna, da ni mogla odvrniti Japoncev, ko so jo napadli. Japonci obdržali so J Port Artur v svojih rokah štiri leta. Ali nazadnje, in sicer vsled pogodbe, ki se je sklenila v Simonoseki, morali so Ja- ponci vsled pritiska drugih držav zopet izročiti Port Artur Kitajcem. V tem času pa se je Rasija s Kitaj- sko pogodila ter Tzela Port Artar s Kvan- tunakim polotokom zase v najem za dobo 35 let ter s pogojem, da bo smela to dobo podaljäati. Japonce je pa to tako straäno razburilo, da so pri kitajski vladi proti temuprotestirali,seveda brez vspeha. Port Artar ostal je t raskih rokah. Ru- sija, prevzemäi Port Artar, zvezala ga je koj s sibirsko železnico ter napravila iz njega nepremagljivo trdnjavo, kjer ni ätedila ne z denarjem in tudi ne s tru- dom, kajti prepričana je bila popolnoma o velikanski važnoBti Port Artura. Od- sihmal pa se nista več lepo gledali Ruaija in Japonska. Japonci si od tedaj niso dali več miru. Njih glavna misel je bila vedno, kako priti zopet do Port Ar- tura. Prišii so do spoznanja, da zarnorejo doseči to jedino le z orožjem. In pri- pravljati so se začeli na skrivnem r.a vojsko, in ko se jim je zdelo, da so do- volj močni, napadli so nepripravljene Rase zahrbtno kakor roparji. Preäli so že ätiri meseci, a vsi japonski napadi na Port Artur od morske strani ostali so brez- vspešni. Japonci so sicer na kopnem in sicer pri Kinčovu vzeli Rusom dve važ- nejäi poziciji. Ali, ako hočejo popolnoma obkoliti Port Artur, morajo Japonci po- prej polastiti se treh vrst gorovja na izhodni strani visokega 800—1000 m nad morsko gladino. Gotovo je, da se bode v omenjenem gorovja uže v prihodnjih dneh prelilo cele potoke krvi. Tudi druga in tretja obrambena ruska črta pred Port Arturom sta neizrečeno moöno utrjeni in na tisoče in tisoče Japoncev moralo bode poprej pasti, nego se polaste ome- njenih Črt. Ro so se pa Japonci teh dveh obrambenih črt polastili, potem jih čaka še največje in najtežavnejae delo, in to delo je zavzetje okopov okolo Port Artura, ki so: Sangian, JeSan in Rihneg, na katerih je poatavljenih nad 300 težkih ruskih topov. Dokler se niso Japonci polastili teh okopov, ne more biti niti Rovora o bombardiranju portartarskih trdnjav, med katerimi je najglavnejša „Zlata gorau, na kateri so postavljeni topovi 30 cm kalibra in so njih Žrela 12 palcev široka. Te trdnjave pa brani nad 30.000 Rusov, ki so pripravljeni umreti vsi do zadnjega moža, predno bi zamogel japonski podkralj Jamagata raz- viti nad Port Arturom zastavo izhajajo- čega solnca. Že pred Kinöevom so po- kazali Ruai Japoncem, kaki ljudje so oni, katerim je izročila velika Rusija varstvo in obrambo Port Artura. Odkar so namreč Japonci zavzeli Kinöov, niso napravili niti koraka naprej, ampak usta- vili so se tarn, da čakajo novih vojaških čet, da bi ž njih pomočjo napredovali proti drugi ruski obrambeni črti. Kaj se pa do tlej äe lahko zgodi, tega ne ve danes nobeden. Govori se saiuo, da so na potu proti Port Arturu tri ruske di- vizije, kojih prihod bi znal ves položaj pred Port Arturom kar čez noč spre- meniti. Dopisi. Iz gorlSke okolice, 9. junija 1904. — (Konec). — In česar naäi biväi bo- mišljeniki, katere si ti zapeljal, ne čitajo dovolj iz tvojih djanj, to jim še očitneje razkriva tvoj agresivni temperament. Le oglej si nekoliko s tega motrišča ljudi v svoji najbližnji okolici, Ijudi, ki niso veö naši pristaäi, in primerjaj svoje se- danje razmere do njih z onirni izza prvih dni razkola, potem lahko izpoznaä, kako britka resnica je to, kar ti jaz pravim zastran ginevanja zaupanja do tebe. Ti se seveda tolažiš z mialijo, da je „Soča" tvoja moč, tvoja trdnjava, ka- tere ti ne more nikdo izviti iz rok. Dobro! Kaj pa, ako bi prišlo do izstra- danja te tvoje trdnjave! Kaj, ako bi nekega lepega dne zagledal luč toga sveta nov list, ki bi ne bil sicer prijatelj „Gorice", a tudi ne öestilec „napred- njašva" ali „liberalstva" tvojega kalibra? Prijatelj, tebi je minulo zimo na to stran že hudo Sumelo po ušesih. Ti si se takrat silil s to vestjo šaliti, ali poznalo se ti je, da je bila ta tvoja äala pravi prav- cati „Galgenhumor". Ta ideja pa, ki ti je napravljala v polupreteklem časn Sum po uäesih, ni še legla v grob, in Bog ve, da ni nje oživotvorjenje bližje, nego si ti domiäljaä. In od onega hip a, ko se to zgodi, razvidiä z debelimi očmi, kakim uSesom si govoril ti svoje klasične im- perative: Mi ne dopustimo, mi ne do- volimo, mi zahtevamo itd.; razvidiä, da si bil le oäemljen general brez armade ; razvidiä, da so tvoji biväi pristaši ät na- dalje podpirali tvoj list z denarjem, či- tanjem in pisanjem, le ker drugega lista niso imeli in ker se k nam niso mogli kar čez noč vrniti; takrat razvidiš, da je naslov „bankerotni", katerega zdaj tako rad pritiskaä „klerikalni" politiki, pristojal le tvoji teroristični in koristo- lovni politiki. In takrat, prijatelj, bodo vsi pravi rodoljubi na Goriškem veseli, iz area veseli, ne tvoje škode, pač pa skupne na- rodne sreče, da se je posreöilo vendar en- krat razorožiti tebe, ki si bil s tvojim po- bratinom dolgo časa jedina zapreka narod- nega miru v deželi; ki si jedini hotoma, ve- doma in namenoma iakal prilik in sredstev, da si ž njimi med brati netil prepir; ki si jedini na uprav infernalni (po tvoji „latinäöini": inferjalni) naöin metal raz- porno snov v javnoat tam, kjer si za- slutil, da se je pričelo zbliževanje raz- prtih bratov; ki si jedini vsemu naäemu delovanju zlovoljno podtikal strankarske namene, delovanju odtujenih bratov pa natikal zunanje lice, ki naj bi odbijalo a priori vaako naše približevanje. Velika sreča v nesreči je äe, da ta ar ečni trenutek sam najbolje povspeäujeä s svojo časnikarsko strahovlado, ž njo odpiraä oči tudi našim najbolj oddaljenim protimiäljenikom. Jako tolažilno je dalje za našo prihodnjost, da je naäa aka- demična mladina baš te dni v zadevi „narodnega kolka" do dna izpoznala, da ni pri tebi iskati ne rodoljubja, ne na- rodnega napredka, ne svobode. Kakor si ti te dni v „Soei" z gg. akademiki ravnal, to presega že vse meje časnikarske do- stojnosti, kaj takega si sme dovoljevati le kak tiskar s svojimi tiskarskimi učenci. Jaz seveda nisem poklican, po- tegovati 86 za cast gg. visokoäolcev, to si bodo znali braniti oni sami najbolje.*) Ali ker si v to afero prav po nepotrebnem pritegnil neko opazko iz mojega pred- zadnjega dopiaa, se mi vidi potrebno, da tudi jaz segnem vanjo, kolikor se mene tiče. — Iz mojih dopisov si lahko iz- poznal, kako se meni čudno zdi, da si mogel kot falirani učiteljček priti pri me8tni gospödi, med katero je pač mnogo akademičnih izobražencev, do tolike, öe tudi relativne veljave. Moj namen je bil torej, kazati tej gospödi tvojo nizko niti srednjeäolsko izobraženost. In ker ti, da bi to zakril, rad rabiä latinake citate in izraze, mehanično prepisane iz leksikonov, je prav naravno, da jaz to tvojo „latin- äcino" prav pazljivo čitam in nje hibe javnosti razkrivam kot dokaz tvoje ne- zadoetne izobraženosti za častno mesto voditelja stranke, h kateri se priStevajo tudi srednje — in visokoäolski izobra- ženci. Toda priliko mi je dala tvoja la- tinaka „inferijalna" zloba. Ker ae la- Fiijatelj, ali fi čital odmev na svoje »mi ne dovolimo, mi zahtevamo...« v 160. šlevilki >EdinostiŠol. Domu>V ali ne soglaia ta odmev imenitno z mojimi dopisi, o „ßolskem Üomu"? A. K. tinäcino nisi nikdar uöil, je prav naravno, da ne znaš ločili jednakih končnic od podobnih korenov. Peklenski latinski in- lernalis prihaja od infernus, podzemski, ferijalen pa prihaja od lat. l'eriae, praz- niki, počitnice. Svoja počitniška druätva nazivljajo visokoäolci serijalna druätva, ta latinski prilastek se zdaj večkrat čita in piäe, naravno, da ti je ostal v ušesu in bil uzrok, da si infernalen popačil v in ferijalen. To sem tudi jaz namignil v dotični opazki 8 stavkom: „Najbrže so te spravile na led serijalna društva vi- sokoäolcev". Ti pa si se naredil ne- umnega, da tega migljaja ne razumeä, ali pa so te moji dopisi že tako zbegali, da jih Čitaš v najveöji razburjenosti brez razuma. Ti si spravil ta moj migljaj v zvezo 8 lerijalnim druätvom „Adrijo" ter si v svoji veliki zbeganosti vendar äe pokazal toliko hudobije, da si skuäal „Adrijaäe" s hujskanjem — kar ti s tero- riziranjem ni šlo — odvrniti od „Šol. Doma", piäoc: „Neljuba koreklurska po- mota v „Soči" mu (A. K.) je dobro došla, da je mogel pokazati svoje veselje : čeS, sedaj imamo akademiški odbor „Š. D.w, kateri nam bo pomagal po koncu držati naSe klerikalno Solstvo....." — Prijatelj moj, tako ravnati more le tak človek, ki si skuäa pomagati iz hude zagate. Ako bi bil jaz kaj takega mislii, bi bil pač imenoval „Adrijo", ne pa /erijalna druätva sploh. In pa, kar je najlepäe! Ti sam priznavaš, da je v „SočiM od stran* „Adrije" previdno zamolčani „akademiški odbor „Š. Doma" prišel v „Gorici" na dan v isti številki kakor moja dotična opazka. Na to te vpraäam, kako naj bi bila moja opazka za ta akademiški odbor vedela, ko je bila osem dni prej po- slana v uredniätvo v Gorico ? Zdaj vidiä, kako si to neokretno kombiniral, da postavljaS sam sebe na laž! — Da ti ne bode več treba svoje ne- vednosti pokrivati z „neljubo korektursko pomoto", ti 8vetujem, da prineseä v bo- doče „Fremdwörterbuch" ali pa ,.Kon- versations-Lexicon" naravnost staveu. Saj razumeä. Ali pa morda äumijo tudi tvojim «taveem ferijalna druätva v ušesih?! _______ A. K. Iz Gorice. — Prijatelje okusnih gliv opozarjamo, da si lahko vsaki dan ogledajo pri g. Francu Marazu, gostilni- čarju pri Mostu, pridelovanje slovečih „champignonov", mi jim pravimo wpe- čenka", „kukmak" ali „pruanica". Gosp. Anton Secula, sob. mojster v podgoraki papirnici, kateri je te glive že na Ruskem in v Rumuniji z vspehom gojil, je pre- pričan, da bi bila reja imenovanih gliv lahko nov vir dohodkov za naše ljudstvo, Č6 bi se hotelo poprijeti tega posla, ki ne provzročuje nikakih težav, ponuja pa lep dohodek posebno v zimskem öasu. Goap. Secula, kateri pride vsaki večer po 6. uri, ob nedeljah pa tudi poprej, k g. Marazu, rad pokaže in pojasni, kako se „kukmaki" lahko in vaaki čas izrede. On pa te glive zdaj tudi te prodaja. — Če pomislimo, koliko lepega denara se vaako leto poSlje iz Avstrije na Francoako in v Nemčijo za „kukmake", katore bi mi ravno tako labko in z enakim dobičkom gojili kakor Nemci in Francozi, moremo potrditi, da je želja g. Secula, da bi ae naäi goapodarji, kateri imajo za to po- trebne kleti ali hieve, urnetne reje gliv poprijeli, blaga, in vredna, da bi se kmalu vreaničila. Politiöni pregled. Češkl deželnl zbor. V torek se je aeäel ceäki deželni zbor k novemu zasedanju. Poslanci priäli so k prvi seji akoro polnoätevilno. Naj- viäji deželni maräal knez Lobkovic je otvoril sejo v Češkem jeziku. Obžaloval jo pred vaem, da ne more s takim ve- seljem pozdraviti poalance. s kakoränim bi jih lahko v drugačnih razmerah. Par- lamentarni položaj je v deželi in tudi v državi tak, da ni upanja na uspefino de- lovanje dež. zbora. Izrazil je na to upa- njo, da bodo, ako tudi äe no danes, vaaj v prihodnjoati oziri na potrebäcine pre- bivalstva, parlamentarno zahij'*vanje sa- mega sebe in zdrav razum povzročili ' odstranitev zaprek, ki ovirajo delo- vanje deželnega zbora ceäkega. Pro- sil je poslance, naj store to, kar se jim zdi po njihovi veBti potrebno, v korist po njih zastopanega Ijudslva. Nemäki po- slanci so na to pa koj pokazali, da jim njih vest veleva obstruirati. Prijavljene so bile namreč nekatere proänje poslan- cev, da bi jim bil dovoljen dopust. Nem- ški poslanci so koj predlagali, da se o teh proänjah temeljito razpravlja in o dotičnih predlogih glasuje po imenih. Pričeli so torej s tem obstrukeijo. Po- slanec Herold je označil take predloge za pričetek obstrukeije, za katero nimajo Nemci zdaj v deželnem zboru nikakega povoda, in izjavlja v imenu svoje stranke, da so Mladočehi želeli in äe žele delav- nost deželnega zbora, te najvaznejäe korporaeije v izvräitev svojih narodno- goapodarskih politiäkih in kulturnih dolž- noatij. Vlada se pa za te želje ni zme- nila in je zavzela njirn nasproti nepri- jazno stališče. Sedaj pa, ko vlada ni mo- gla dvomiti o tem, da deželni zbor vsled nemäke obstrukeije ne bode mogol de- lati, ga je pa nemudoma sklicala. Videti je, kakor da bi hotela vlada igrati äa- Ijivo igro. Med ceäko obstrukeijo v dr- žavnem zboru in med nemäko obstruk- eijo v ceäkem deželnem zboru je velik razloček. Čehi se boro v državnem zboru proti njim sovražni vladi in proti škod- Ijivemu vladnemu sistemu. Nemci hočejo dovesti edino parlarnentarno zaatopatvo v češkem kraljestvu ad abaurdum. Čehi ne bodo žalovali, ako se razbije Schmer- lingova ustava. Češki deželni zbor je najvaznejäa institü"1 v državi, od ka- tere je odvisna tudi hababuräka dina- stija. Nemäka obstrukeija v ceäkem dež. zboru ne bode prav nič uplivala na če- ško obstrukeijo v državnern zboru. Ko je äe poslanec Kuber protestiral proti oviranju delovanja v ceäkem deželnem zboru od strani Nemcev, sledilo je gla- sovanje o proänjah za dopuste, ki so bili dovoljeni. Potem pa je deželni maräal knez Lobkovic zaključil sejo ter nazna- nil poalancem, da jih bo o prihodnji seji obvestil na domu. To pa se ne bo tako hitro zgodilo, kajti že v četrtek izSel je cesarski patent, s katerim je zasedanje ceäkega zbora odgodjeno. Dveletna vojaška služba. Ker je bilo nedavno čitati, da je vojna uprava opustila miael na uvedbo dveletne vojaäke službe, poroča „Peater Lloyd", da se v odločilnih krogih trdno drže te namere. Dveletna alužba ae takoj uvede, kakor brž ae izpolnijo pogoji, da vsled tega ne bo armada oslabljena. Avstrljskl prestolonaslednlk na Nemikem. Nemäki cesar je povabil ceaarja Franca Jožefa k nemäkim glavn;rn :o- jaäkim vajam. Naä cesar je odg . il, da poälje prestolonaslednika kot svojega za- stopnika. Kako volljo v Gallclll. V galiäkem deželnozborakem vo- lilnem okraju Rohatyn se vräe aedaj vo- litve. Ruaini kakor tudi Poljaki ao po- sluvili svojega kandidata. Proti Poljakom razburjeni rusinski kmetje ao priäli na voliäöa oboroženi s kosami in s sekirami in so baje branili Poljakom voliti. Orož- niätvo je bilo vBled tega pomnoženo. Poljaki stražijo po noči svoje hiäe pred Ru8ini, oboroženi z revolverji. 0ger8kl driavnl zbor. V ogerskem državnem zboru je predlagal v sredo poslanec Geza Polony najprej ustmeno potem pa pismeno, nai zbornica čeatita nadvojvodi Franu Ferdi- nandu na rojstvu sina. Polony ae je po- sUvil na ataliäöe, da je kneginja Hohen- berg, kot soproga, poklicana zavzeti en- krat ogerski kraljevski presto!. Turike grozovitostl v ArmenlJI. Iz Armenije se poroča, da je bilo umorjenih tam od 25. aprila do 29. maja 3000 žen in otrok, 50 vasi so Turki razdejali. V mestu Muä ao Turki razdejali 31 armenakih prodajalnic. V tem mestu na nahaja zdaj nad 4000 armenakih eirot, ki ao tje pribežale in ki nimajo ničesar, 8 čimur bi se mogle proživeti. Ako ne bi bil posredoval franeoski konzal v Maäi, bi bili Turki umorili vse prebivalstvo tamoänje okolice. Grozovitosti ponavljajo se od dne do dne. Rusko-japonska vojska. Zdi se, kakor da bi hoteli Ruai svojo taktiko spremeniti. Sodeč po poročilih, ki dohajajo z bojiača, bili bi Rusi že res pripravljeni na ofenzivo. Kuropatkin je baje že dobil toliko vojakov, da se bo ž njimi najbrže v najkrajäem easu začel pomikati naprej Tudi proti Port Artura so se začeli pomikati že večji ruaki od delki. Najvaznejäe pa je to, da je rusko vojno brodovje kar nepričakovano začelo so gjbati. Admiral Skridlov, o katorpm se je zadnje dni toliko ugibalo, prikuzal ae je te dni z vladivoatoäko eakadro v L korojskem tanalu, in japonHke transports ladije, kakor tudi vojne ladije, so ne mo- rejo več prosto gibati po morja ter pre- važati japonskih vojakov v Mandžurijo. Danes ni ve<5 nobcnoga dvoma o t^m, da je Skrid'ov s svojo eskadro začel streljati na nekUera obn.'zna mesta in je tudi dognano, da je njegova eskadra dve ja- pon8ki transports ladiji, na katerih je bilo mnogo japonskih vojakov, tako po- äkodovala, da sta se potopili z vojaki vred. Na liaotungskem polotoka pa je priälo 14. in 15. t m. do večjega spo- pada med Japonci in med Rusi, katerim zaporeduje general Stachelberg, v kate- rem je padlo sic* r äe precejšnje število Husov, a äe več Japoncev. Stachelberg ima namreč nalogo nadlegovati Japonce na omenjenem polotoka ter jim braniti, da se ne preveč koncentrirajo okolu Port Artura vsaj toliko časa, dokler ne doape tja ruska pomoč, in zdi se, da Stachelberg to svojo nalogo prav dobro in vspeäno izvršuje. O omenjenem večjem boju poroča namreč ruska agentura sle- deče: Dne 12. t. m. na vse zgodaj za- <5eli so se Japonci pomikati iz Pulantiena proti Vafangtianu proti generalu Stachel- bergu. Okolu poludno priälo je do prvih Btrelov in sicer ko so se sovražne četo razvrstile po viäavah, namreč dvanajst vrat na äiroko južno od Fandanguna pa do reke Taneho. Japonci so imoli dvo diviziji peäcev, mnogo topov in dvanajst eskadronov jezdecev. Ob ätiri uri popo- ludne so se Japonci ustavili in ob 6. nri zvečer so se pa Rusi v najlepšem redu umaknili. Naše zadnje straže prenočile so v Vnfangtianu, ne da bi jih kdo nad- legoval. Dne 14. t. is. zjutraj pa so za- čeli Japonci prodirati in sicer v treh kolonah, prva se je pomikala ob desnem bregu reke Taneho, draga ob železnici in tretja ob podnožju Vasanghova. Ko ho naši zapazili, da se nahajajo Japonci v veliki premoöi, umaknili ho se äest vrst od Vafanghova. Ob dveh popoludne so začeli Japonci s topovi streljati proti središču naäih čet in proti levemu krilu istih. Japonski peäci pa so srdito nasko- Črli levo naše krilo. Vsi naskoki bili so odbiti in sovražnik imel je pri njih ve- like izgabe. Zaradi noči je boj prenehal. Mi ostali smo po noči na istih pozicijah, na katerih smo se nahajali prejänji dan zjutraj. Dne 15. t. m. pa smo zopet na- padli sovražnika, in srdit boj trajal je eel dan. Japoncem pa je priäla na po- naoč äe jedna divizija, ki jim je omogo- čila napad na naäe desno krilo. Ro smo se mi v redu umaknili v Vafsnghov, nehal je boj. Kuropatkin pa je o tern boju tako le brzojavil carju: Dne 14. t. m. se je blizo Vafannova unela bitka med našimi v°jaki in med dvema japonskima divi- z>jama. Od naše strani sta bila ubita poveljnik prvega sibirskega polka strelcev, polkovnik Kvastunov in njegov pobočnik poročnik Dragoslav Nadocinsky. Ranjena Pa ata bila generallajtenant Gerngros in stotnik Krinitsky. Nadalje je bilo ubitih jn ranjenih 20 castnikov in 311 vojakov. Dne 15. t. m. pa je naäe konjištvo za- pazilo in sicer na našem desnem krilu *niü?w Jafoucena, rnočne sovražne lanksom H,elk,e "led T.ioncenom in mo"?oOT4aü 'iz PL8° ZaČeli JaP?nCl Hü/.., K„ona;„ ;/ . . aPonskemu sre- dišču. Kasneje je hot«i D mi je aporočilo 15. t. m ,inlroKal[or ,se ponci dobili pomoč, in niih S'J° Ja- Ul. zdaj tri divizije jn JL %* »»L V g I a v n e m stanu. — y Mni denu je čilo življenje. Blizu postaje \l generalni stab in posebni vlak nameat nika Aleksejeva. V glavnem stanu liao- janskem je vse živo. Kamor pogleda oko se vidijo bele streäice vojnega taboriäöa'. Priälo je mnogo gostilničarjev. Zvečer jpa godba. Ruska armada raste vsak dan ^rebivalstvo se giblje čisto prosto in brez JgQha> dasi je sovražnik oddaljen le »i * rn^ii°ioZa?dnjih bojih Pri Valankhovu spo- rali Rn Kur°Patkin carju, da so se mo- poncev n d^"1" Te«fc *remoči Ja" topoCv k ere8 ~ ^ «P»™ «1 hudn v™ J J Z?dnji Čas ve8ti» da ista da lfl hil» isiJa ?°nce- G°vori so tudi, Celö '^nn J° Z,mOrja 8rmenJ« tipov. UJiö uradno se potrjuje h Tokiia (\r ie vltdiTOBloSka eskadra potopiU 'več ja ponskih transportnih ladij. J Domače in razrie novice. Nadvojvoda Leopold Salvatorje v spremstvu nekaterih ätabnih častnikov nadzoroval to dni dela na bohinjski že- leznici. Včeraj bil je v Podbrdu, preno-' čil pa je sinoči pri Sv. Luciji. Danes se pripeljo v Gorico. Promocija. — Včeraj je bil pro- moviran doktorjem prava na graškem vseučilišču gospod Ivo Š o r I i, naš ro- jak in slovenski pisatelj, ki je sedaj no- tarski kandidat pri notarju g. Pancolettiju. Inicnovanje. — Dvorni svetnik na tržaSkom (inančnem ravnateljstvu g. Ar- tur K n i p I' e p je imenovan za finančnega ravnatelja v Cernovicah. Za „Sol§kl Domu prejelo pred- sedniätvo: I. K. „narodni davek" 50 K. Štefa Kinderčev v Gorici 10 K; Kranc Marinič, župnik v Kojskem 25 K. Upravništvo „Gorice" je prejelo: Iv. Gleščio, krčmar v Gorici 5 K ; Kancler 7 K 79 v; Družba pri „Treh kronah" dne 16. junija 10 K ; ob poroki g. An- tonije ValenčiČ roj. Ivančič nabrali so svatje 13 t. m. v Desklah 17 K. Za „Mladega gozdarja": Jos. Fabijan, župnik pri Sv. Luciji z dostavkom, naj spiše pisatelj za „Staroga gozdarja" 4 K. Srčna hvala! Ustanovni občnt zbor „Sloven- skoga 8irotlšt%au v Gorici. — Na usta- novnem občnem zboru „Slovenskega si- rotišča" v Gorici so bili izvoljeni v od- bor 8ledeči gospodje: Za ravnatelja mons. dr. Josip Gabrijevčič, vodja cen- tralne bogoslovnice; za blagajnika in podravnatelja dr. Andrej Pavlica; za prefekta Josip L i č a n, tajnik nadškofij- skega ordinarijata ; za odbornika mons. dr. Franc Sedej in dr. Franc P a v 1 e- t i č, odvetnik ; za namestnika dr. Josip Dermastia, praktikant dež. sodnije, in Luka Dugar; za pregledovalca raču- nov Anton Ja konč i č, deželni poslanec, in Ivan R o j e c, kurat v Biljah. Dr. (»ra/iadio Luzzatto. — Kakor smo že v prezadnji številki svojega lista povedali, izginil je iz Gorice italijanski deželni poslanec in odvetnik dr. Graziadio Luzzatto, ki je poneveril raznim ose- bam, kakor se zdaj govori, najmanj 300.000 K. Dr. Graziadio Luzzatto, kate- rega so tukajänji Italijani oboževali in ga imeli za najboljšega njih somiäljenika in italijanskega patrijota — je zapustil Go- rico baje že 26. maja, ne da bi se več vrnil vanjo. Prejšnji teden pa so se za- čele širiti po mestu o njem najrazlißnejäe govorice, in v petek bilo je gotovo, da se Luzzatto ne povrne več v Gorico ter da jo je pobrisal na grški otok Krf, ki je jako priljnbljeno pribežališče takim po- ätenjakom, ker ho tarn varni pred vsakim preganjanjern. V petek namreč dospela je v Gorico brzojavka s Krfa, in v nji je bilo rečeno, da se Luzzatto ne povrne več v Gorico, ker bi mu ne uga- jalo stanovanje v pritličnem oddelku ju- stične palace. V petek, pravimo, je bilo že tudi znano, da je Luzzatto poneveril dvoje velikih svot, kateri bi bil moral uže kedaj kot oskrbnik dveh konkurznih mas deponirati pri dotičnem depozitnem uradu. Vse to je bilo v petek dobro znano po Gorici, in vendar so italijanski listi, in tudi „Soča' trdovratno molčali o vsem tem, ter je „Soča" celö v sredo, ko je državno pravdništvo že izdalo za Luz- zattom teralnico ter obvestilo vse poli- cijßke urade in vsa orožnialva v državi, da ga aretirajo, ako jim pride pred oči — označila naäo vest kot čenče in kot krajo časti, ter s tem jasno p o- kazala, da je moral njen I a a l- n ik Živeti v prijaznih o d n o- äajih z dr. Luzzattom, in da smo imeli popolnoma prav, ko smo rekli, da je bil Luzzatto dober pnjatelj Gabrščekov. Šele zdaj, ko se ni po- arečil poskus celo zadevo zabašuriti ter Be je tak poskus izjalovil, prihajajo tudi italijanski liati s to afero na dan in priäla bo gotovo tudi „Soča" ter oštevala Luz- zatta na vse možne načine tako, da bo britko občutil straäno resnico Ovidijevih besedij: Donee felix eris multos numerabis amicoH, tempora si fuerint nubila, solus eris. Po naSe bi se reklo: Dokler ti bo sreča Prijazna, irnel bodes vse polno prijateljev; ako te pa ona zapusti, ostal boa osam- Jjen. — Torej naäa vest o Luzzattu ni bl'a öenca in ni bila tudi Častikraja, kakoräno nam je hotela „Soča", ki ima takih kar na stotine na vesti, natvezti, ampak bila je gola resnica, ki dokazuje, da moramo biti jako previdni pred fra- zerji alä dr. Graziadio Luzzatto, ki se nam hoöejo prikazovati kot najpoštenejši ljudje, kot najznačajnejai in kot najbolj neöebiöni rodoljubje. __ Te dni zarubili so na stanovanju Luzzattovem vse, kar so našli. Ali bilo je tega baje jako malo. Njegova eoproga imela je vsepolno dra- gocenoBti. ali na stanovanju niso teb skoro nobene naäli. Odvetniäka zbornica je imenovala ja namestnika Luzzattadr. Flega. — Mtfd onimi, kateri so bili oäko- dovani, imenujejo se do sedaj in sicer : Gospa Malnič iz Kanala 50.000 K, neki osebi je izvabil 1200 K za kavcijo, ka- tere ni bilo treba; neka oseba iz Červi- njana izročila mu je v nekem pravnem poslu 10.000 K, konturzno maso Skomina opeharil je za 24.000 K, neko drago kon- kurzno maso prikrajäal je za 15.000 K. Baš zaradi teh dveh zadajih svot ga je okrožno sodiSče ovadilo državnemu pravd- niätvu, vsled česar je državno pravdni- štvo izdalo za njim teralnico. Tvrdka (Ihiurlo poverila mu je nad 10.000 K, pri nekem zlatarju naročil je dragoce- nosti za 3000 K, tvrdki Medved odnesel je za nakupljeno oblekolöOOK, goriäkim cvetličarjem je ostal dolžan 800 K, od- vetniku dr. Rajmondu Luzzatto bil je dolžan 3000 K, pri Paviji si je izposodil 6000 K, za katere je jamčila gOBpa Ho- nig. Toliko je znanega do sedaj. A go- vori se äe o mnogo večjih svotah, ki pa äe niso natanko znane. * V nekem tukajšnjem italijanskom listu čitamo, da so našli na Luzzaltovem stanovanju stotine parov čevljev, veliko Žtevilo klobukov, celo skladiŠČe ovratnic, denara pa le 13 K 60 v in pa jedno zobišče. — Vabilo na redni občni zbor „Kro- jaäke zadruge11, reg zadruge z omejeno zavezo v Gorici, ki se bo vräil dne 30. junija 1904 ob 10. uri zjutraj v prostorih „Slovenske Čitalnice" v Gorici, s sle- dečim vsporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva ; 2. Potrjenje sklepnih ra- čunov za I. 1903; 3. Volitev načelstva in nadzorstva ; 4. Slučajnosti. — Računi za I. 1903 so razpoloženi pri aadruginem blagajniku, g. Svetoslav Premrov v Go- rici, via Vetturini St. 9. Člani, ki so svoje deleže odpovedali, nimajo v smislu dru- ätvenih pravil pristopa k občnemu zboru. Ivan B a j t, predsednik „Krojaäke zadruge". Svilodi. — Gena svilodom je letos skrajno nizka. V sredo na priliko so prodali 1906 kg svilodov in sicer se je plačevala bolja vrsta svilodov po 2 K 10 v, slabša vrsta pa po 1 K 40 v. V Biljah sta šli včeraj popoladne bratranki Ana in Florentina Mozetič čez Vipavo pod jezom. Voda pa ju je za- nesla na globoko; Florentino je po ve- likem trudu rešil lastni oče. Ana pa je vtonila ter niso naSli še njenega trupla. Bila je stara devet let. Tudi na deželi bi morali biti otroci pod nadzorstvom ko se kopajo. Pobeg:nil je čez mejo v Italijo v noči od srede na četrtek vojak tukajšnjega pešpolka ät. 47 Nebel France, doma iz Zeierlinga na Stajerskem. Nebel bil je v bolniänici in je torej od tarn pobegnil. PoHtajica pri Rusi hiäl. — Več meäcanov uložilo je pri tukajänjem ma- gistralu prošnjo, naj bi se isti na pri- stojnem mestu potegnil za to, da bi se napravila na bobinjski železnici pri Rusi hiäi mala postajica. /1kapljice s v. Marka,» ineslne liikarne v Zagrebu. Markov trg, najpotrebnejäe v vsaki hiši. Po- dati se jih more bolnikom kot prvo pomoč, /dravim pa r odvmitev boleznij. Zato pa opo- zarjamo p. n. gg. Čitatelje na današnji oglas »Mestne lekarne« y Zagrebu, Markov trg, na 4. strani. i*vr«i«n oKui k«v« dOMii*!« • pstmo«iut|«rn Wydrowe zilne kawe ^^^p Poitna C k(. M4«k. 4 K 00 h k.nco. ^fcr.DOMAČI PRIJATELJ" -Sdravje je iiajveeje bogastvo! _ _ T<> glasovite in ne nadkriljive kapljice sv. Murka se »porabljajo za notranje in zunanje bolezni. Posobiio odstranjujejo trganje po kostoh, nogali in rokah ter o/.tlravejo vsak glavobol. OikmIoIujojo nedosegljivo in spasonosno pri žolodčnili bohtznih, ubiažujejo kalur in izuiočck, odpravijo naduho, boleciiin in krčo, pospešujejo in zboljšujejo prcbavo. ßistijo kri in üreva. Te prcžcnejo voliki! in male gliste ter bolcčine po ten provzročene. Tudi dolijjojo izborno proli hripavosli in prohlajonju. LeČijo vse bolezni na jotrih in slozth ter „koliko" in ščipanjo v Želodcu. Odpravijo vsato mrzlico in od to izvirajočo bolesli. TV kapljice so najboljsc aredstvo proti bolezni na maternici in „madronu", in zalo ne bi smele manjkati v nobeni muščanski in kmečki hiši Dobivajo se samo v „Mestni lekarni v Zagrebu". Naročuje su edjno in točuo le pod naslovein: „Mestna lekarna", Zagreb, Markov Trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. Denar se pošilja naprej a'i pa povzame. Manj kot en ducat (12 steklenic) B(i ne poäilja. Cena je naslednja in sicer i'railko na vsako pujilo: 1 ducat (12 H^kleuic) R 4— h 4 dwjat (4g Htekl(,]lir) K 14.60 h I " JS " < " n-Z fi 5 » (60 .. ) » 17- „ I'riznalnih pisem imam na tisoče, da jih ni mogoče vseli tukaj puna- lisniti, zato navedeiu imena le nekaterib goapodov, ki sos posebnim vspehoin nporabljali kapljice sv. Marka, terpopo- ,, ,_________________________, iioniu ozdravili: Iv. Barentiiiüic, uciU'lj .laiiko Kišur, kr. nadlogar; Stefan Barčid župnik; llija ManiOi, opanČar; Sosija Vu- lielič, šivilja; JoželSeljanič, kmet itd. itd Mestna lekarna Zagreb, Markov trg štev. 40, poleg eerkve sv. Marka. DC Vstanowljena I. 1360. m Kapljice sv. Marka. Nopodna tishorna v Gorici pripo^oiö razne posetnice v ndipazli-neisih oblihah. Ivan BednarLk priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3. Ivan Schindler, Dunaj lll.|i, Erdbergstrasse 12. pošilja že veliko let dobro xiiane I siroje v§ake vr^te za poljeclelstvo. Müne za sadje in grodzje, stiskalnice za sadje in grozdje, škropilnice, poljska orodja, stiskalnice za seno, mlatilnicp, vitle, trijerje, čistilnice za žitn, lu- ščilnice za koruzo, slamore/;nice, stroj za rezanje repe, mline za golanje, kotie za kuhanje kiaje, se- salke za vodnjake in gnojnice, vodovode, železne cevi, Bvinöenecovi. od sedaj po zopet zdatno znižanih Cenah! Kavno tako vse priprave za kletarstvo: medene pipe, sesalke za vino, gumijeve in konop- ljene cevi, gumijeve ploče, stroj za točenje piva./ Skrinje za led, stroje za sladoled, priprave za izde- lovanje sodovke in penečih vin, mline za diäavo, kavo itd. ; stroje za izdelovanje klobaa, tehtnice za živino, tehtnice na drog, steberske tehtnice, namiz- ne tehnice, decimalne tehtnice; želežno pohištvo, železne blagajne, šivalne stroje vseh sestav, orodja in stroje vsake vrste za kljnčavničarje, kovače, kle- parje, sedlarje pleskarje itd. Vse a veHetnitn jamstvom! Po najnpikjšili plačilnlh popjil, tiAi na olroke! Ceniki z več kot 400 nllkami brezplacno. Prekupci in agentje % a ž e 1 j e n i. Dopisuje se tudi v sloveuskem jeziku. Piše naj se naravnost: Dunaj IIIJ! Erdbergstrasse štev. 12. ^^ Pri svetem Antonu Padovanskem ( NOVA ZALOGA cerkvenih oblek in nabožnih stvari. Trst, Via Mud a vecchia St. 2 (za mestno hišo) Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, humeral, roketo\ kvadratov, kolarjev Leo, prsuikov, rnisalov, brevirjev, ritualov, diurnov ir neštevilno nabožnih različno fino vezanih ktijig, svečuikov, križev, svetiluic kelihov, ciborjev se srebrno kupo. Jedina zalog-a za celo Primorje kipov 0 vsakovrstni velikost in kvaliteti, umetniško dclo v ronianskem kartonu, priporočljivih posebnc za vlažne eerkve. Zaloga sveö iz čistega čobelnega voska kakor tudi mešane sveče I. in II. vrste, podob, veiicev, križčev in svetinj vsakovrstnih. Lastna izdelovalnica palm iz uinetuih cvetlic in vsakovrstnil drugih del spadajočih k bogočastju, izvršijo se vezenja (ricami) uajfinejšj za zastave, pregrinjala i. dr. Popravlja se vsakovrstne stvari za ceno, ^-v^—^-a-^-w-w^-w*-^ ¦—^^—v^-*--v^^-^w^-