Medicinci iz Brna v Ljubljani V nedeljo so obiskali Ljubljano medicinci iz Brna pod vodstvom g. dr. Boučka, prof. farmakologije na brnski univerzi. Na postaji so jih pričakovali češki konzul inž. g. Ševžik, dekan med, fakultete g. dr. Kansk.v in zastopnik če-Sko-jugoslovanske lige v Ljubljani ter ljubljanski medicinci. Po kratkih pozdravnih govorih so se podali gostje v akademski kolegij, kjer so odložili prtljago in si privezali dušo v akad. kuhinji. Predpoldne so si ogledali higijenski zavod, splošno bolnico, žensko bolnico in klavnico. — Presenečeni so bili nad izborno ureditvijo teh zavodov, posebno kar se tiče rbntgeneloškega oddelka v splošn ibolnici. Popoldne so se podali v družbi domačih medicincev na Grad, kjer »o se divili ljubljanski okolici, ki se je kazala v vsej svoji lepoti ob jasnem solnčnem dnevu; lo težko so se ločili od te lepe razgledne točke. Po večerji so šli še v Tivoli, nato pa so pri dobri kapljici sklenili z domačimi medicinci mongo pobratimstev, kar se je pokazalo zlasti na kolodvoru, kjer je bilo videti mnogo ganljivih prizorov ob slovesu. Dragi gostje so se le težko ločili od bele Ljubljane, ki jim je po njihovih izjavah mnogo več nudila, kakor so pričakovali, kar nas jako veseli. Hodno grudo morajo zapustiti, ker so Slovenci Jesenice, 12. aprila. V zadnjih dneh je videti na Jesenicah več mladih fantov, telesno krepkih, duševno pa strtih do kraja, saj so morali zapustiti rodno grudo, in to le radi dejstva in krivde obenem, da jih je rodila slovenska mati. Odšli so iz solčne Primorske, kjer imajo samo sovraštvo tujega naroda, ki jih tišči k tlom, nimajo tudi ne dela ne jela. Zato so se odločili, da gredo, da zapuste to, očet 80 ve(lno ljubil' nadvse. Pustili so mater, ® brate in sestre, znance in prijatelje... lostni 8' i'*1 vPra5al; »Odkod pa vi?« si čul ža-vedoval °V°r: *PriSli 81,10 od lam«. Pripo-bi rekel 8° 8tva,d> hi so ti nerazumljive, skoro »Kakn Zl* stoletje nemogoče. borno, čudno PH°Cutite pri "as?t 0d«ovor: >Iz' . . Be nam zdi: tu vse govori sloven- sko, tudi na i.rLiu , lu vse ROVOn sloven' mi ki jih t j cujemo peti slovenske pes- tako strogo1'nr»mi *nn,no’ ampak 80 nam bile počutimo kakn. H Ve. 'ne’ kakor Prer°i0ni 8e Take in u * Pri51i v nov svet!« oriš ' ° odgovore čuješ, ko jih voriš. ogo- J. na Finžgarjema proslava Vicu . Vič, 14. aprila. .Šestdesetletni jubilej največjega slovenskega Pisatelja Franca Ks. Finžgarja je v nedeljo 12. 0(1Va lzredll° svečan način proslavil dramski v 'ril*... ohola z slavnostno predstavo »Veriga« Drenovi. *!oPa. Nar°dnega gledališča brata L. lo nhis;«.* obSirno sokolsko dvorano je napolni-smo oon y°-do zadnieKa hotička, med katerim zorniL. župana g. Petrovčiča, šolskega nad-itn oi B' štruklja, zastopnika sokolske župe . slavnostni večer je otvoril s primernim govorom ravnatelj meščanske šole br. Fakin, ki je orisal slavljenčevo delovanje na literarnem po-'l.VVf slovenski narod. Poudarjal je, da zna viški Sokol ceniti njegove velike zasluge, saj so bile na sokolskem odru vprizorjene dosedaj vse njegove igre. Ko je viški Sokol otvarjal svoj dom, je bila prva predstava Finžgarjeva »Naša kri« in danes ob njegovem 60-letnem jubileju vprizori Sokol njegovo dramo »Verigo«. Z vzklikom »Bog poživi našega jubilanta« je zaključil “L Fakin svoj govor, kateremu se je pridružilo vse navzoče občinstvo. Dramski odsek je nato vprizoril trodejanko ki je v vsakem oziru sijajno uspela, dir i 8e te’ dfl 80 Be v8> igralci močno potrudila n- 86 vživel' v ®voje vloge. Izvrsten je bil o Primož br. Grdine, Mina sestre Brodnikove, lena, sestre Zore Slugove, Mejač br. Borštni- ka, Liza sestre Vide Slugove, Janez br. Rudita Marinčiča, Drnolec br. Podlogarja in ostalih. Nekateri igralci so to pot prvič nastopili in so vloge prav imenitno rešili. Marko, br. Bronisla-va Battelinija, je bil prav dober, le izgovorjava bi morala biti razločnejša. Kakor vedno pa je bila izvrstna v vlogi Micke, sestra Albina Thalerjeva, ki ji je bil ob koncu II. dejanja poklonjen krasen šopek, kar je vzbudilo v dvorani navdušeno odobravanje. Scenerija in razsvetljva sta bili na višku, pavze kratke, režija v rokah br. Drenovca izvrstna. Skratka: igra je bila na višku, za kar bodi vsem sodelujočim izrečena iskrena zahvala. Po tej poti naprej! J. H. Narodni dobroinik Franc Knaflič na zadn|i poti Šmartno pri Litiji 12. aprila. Se ni ovenelo cvetje, ki je bilo položeno na gomilo gospe Ivanke Knaflič, že je turobni smrtni zvonček šmarske bazilike oznanil faranom, da je za dobro soprogo odšel tudi naš »Franc«, tako smo splošno nazivali našega narodnega veterana — sivega »Sokola«, gasilca in Zvonaša, gospoda Franca Knafliča. Vsaj je bil vsem ustanovitelj in dobrotnik-podpornik. Iz ljubljanskega »Leonišča« je dne 8. t. m. došla tužna vest, da je nehalo biti srce možu, ki je posvečal 75 let blagor svoji družini in narodu. Bil je podpornik vsega dobrega, ne oziraje se levo ne desno, dostikrat ni vedela desnica, kaj daje levica. Zadnje njegovo narodno darilo je bilo 10.000 Din za zgradbo Sokolskega doma. Na duši in telesu še čvrst se je veselil, kdaj se zastavi prva lopata za temelj, a tega ni dočakal. Kako spoštovanje je pokojnik užival, je pokazal pogreb, ki se je vršil dne 11. t. m. v Šmartnem. Prišli so prijatelji in znanci iz vseh krajev, da se poklonijo manom pokojnega »Franca«. Točno ob 15. uri je g. dekan Ante Gornik z asistenco blagoslovil krsto. Zvonaši so zapeli »Blagor mu«, nakar je litijsko-šmarski Sokol otvoril sprevod, za Sokolom je stopala depu-tacija litijske gasilske godbe, nato gasilna društva; pred krsto pa pevsko društvo »Zvon«, nato duhovščina, za krsto pokojnikovi sorodnikovi znanci in prijatelji, med njimi: litijski sreski načelnik vladni svetnik Podboj, sodni svetnik dr. Tomaž Turato z gospodoma sodnikoma Novakom in dr. Sfiligojem in nepregledna množica pokojnikovih častilcev. Ko je sprevod prišel do cerkve, je Sokol napravil špalir, nakar so prenesli krsto v cerkev, kjer je duhovščina odpela »Libero«. Po končanem cerkvenem opravilu se je začel sprevod pomikati skozi šmarsko vas proti mirodvoru, kjer je čakala svojega življenskega spremljevalca pred par dnevi položena v grob gospa Ivanka. Ko je duhovščina na pokopališču opravila svoje obrede, je zapel »Zvon« še »Vigred«, nakar so začele padati prve grude na krsto. Tu se je poslovil od svojega prijatelja in v imenu vseh starih Šmarčanov g. Ferdo Tomazin. ________ Imenom zasavske lovske podružnice njen tajnik, nakar je gasilski rog zatrobil k molitvi. Pokojniku v zadnji pozdrav so se nagnili prapori, nakar so prve grude začele padati na grob nepozabnega prijatelja. Velilt požar \ Kokri Kranj. 13. aprila. Danes dopoldne okrog 10. ure je začelo nenadoma goreli hiša Franca Roglja vulgo Hariža. Posestvo loži v spodnji Kokri na nekako 800 in visokem griču, na desni strani Jezerske ceste malo pred Globočnikovo vilo. Blizu Hariža se nahaja še posestvo Jožeta Rezmana vulgo Prodan. Sicer daleč na okoli ni nobene hiše. Pri Ilarižu so ponoči stražili prašiče, ker je imela svinja mlade. Po neprevidnosti niso pogasili v hlevu ognja in je ostala tleča žerjavica. Nič hudega sluteč je odšel gospodar Hariž danes dopoldne na semenj v Kranj. Okrog 11. ure dopoldne pa jo bilo obveščeno kranjsko gasilsko društvo, naj pride nemudoma z obema brizgalnama in z dolgo cevjo v Spodnjo Kokro. Odšlo je takoj 5 tuož z gasilskim Jugoslavija očaruje... y njena solnčna obala... njena čarobna jezera.. , in zobje njenih prebivalcev. Njena obala obžarjena b svetlim solncem, njena jezera bogata redkih čarov so kakor zobje njenih prebivalcev dragocen dar lepe prirode. Ali zato vendar s preudarnostjo stotisoče Jugoslovanov neguje svoje zobč s Sargovlm Kalodontom. Blagodejna pena te zobne kreme polepšuje zobč z blestečo čistoto in Čuva usta nalezljivih kali. SARGOV KALODONT ohranjuje zdravje in lepoto zob. avtomobilom. Z njimi se je odpeljal tudi gospodar Hariž. Ko so prišli na lice mesta, so bili tam že gasilci i« Preddvora. Hariževe hiše ni bilo mogoče več rešiti. Komaj so še rešili živino. Pač pa so je gasilcem posrečilo, da so obvarovali pred požarom blizu ležeče Podanovo posestvo. Ilarižu je pogorelo vse. Domačija, hlev in pod, vse je uničil požar, slamo s senom in orodjem vred. Ostalo je le golo zidovje. Škoda, ki jo je prizadejul Ilarižu požar znaša okrog 250.00(1 Din. Posestvo jo zavarovano samo za 10.000 Din. Vzrok požara je neprevidnost, kakor je (o običajno pri požarih ua deželi. Grozna nesreča v kranjski predilnici »Jugobruni« Delavec padci v kotel vrelega škroba. Kranj, 13. aprila. Daneš okrog 8. ure dopoldne se je pripetila v tukajšnji tekstilni tovarni »Jugobruni« grozna nesreča. 26-letni delavec Kovač Miha, rojen v Clevelandu v Ameriki in pristojen v Krško, si je hotel umiti od dekstrina umazane roke. Z loncem si je hotel natočiti vode. Vodovodna pipa se nahaja nad kotlom za škrob. Kotel drži kakih 500 litrov in je bil ravno takrat poln vrelega škroba. Nesrečni slučaj je hotel, da ni šel okrog kotla k vodovodu, ampak se je kar nag- nil čez kotel k pipi in hotel natočiti vodo. Toda zmanjkalo mu je ravnovesja in padel je v vrel škrob notri do pasu. Takoj se je nagnil iz kotla. Vroča tekočina mu je snela z glave in telesa vso kožo. Grozne bolečine so mu zaprle sapo, da ni mogel govoriti. Mučila ga je strašna žeja. Ust niti zapreti ni mogel. Nesrečneža so odpeljali z rešilnim avtomobilom kranjskega Gasilskega društva najprej k zdravmku »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev«, ki je odredil takojšen prevoz v Ljubljansko bolnico. G. Stanko Likozar, ki se je komaj vrnil z rešilnim avtom iz Ljubljane, kamor je peljal Rotarja iz Besnice, ki je dobil težke rane z nožem, o čemer poroča »Jugoslovan« obširno v današnji številki na drugem mestu. Nesrečni Kovač je med prevozom trpel neizrekljive bolečine. Ko so ga pripeljali v bolnico, je bil že napol mrtev. Miha Kovač je bil, kakor je izvedel naš dopisnik od ravnatelja tovarne »Jugobrune« g. ing. Knopa, izredno dober delavec, značajen in živahen mladenič, ki so ga vsi imeli radi. Vodstvo in delavci tovarne so bili vsi zelo razburjeni radi nesrečnega dogodka. Vsi so spraševali dve delavki o podrobnem poteku nesreče. Ti dve dekleti sta bili navzoči pri strašni nezgodi. Razširjajte Jugoslovana Cttido: Farnzncr Homan 46 h« af°Zn? zved®r ie Marion Vavasour zapustila skozi ne ?! ta - *■*«* preoblečena, da bi je niti d’ &£Z?£t %°0Z camraJdi6 USt-Vl1 P''ed h°tel°m ter P>**opil k vrat-cam voza, da sprejme nadaljnje ukaze. »Pozvedite v hotelu, če bi mogla govoriti z lordom v^ecilom Farmnorom,« mu je naročila. Mož je šel po njenem ukazu in se vrnil čez deset nunut. »Mylord je doma, gospa; toda ne vedo, če vas bo hotel tako pozno sprejeti.« >2e dobro, da je le doma!« v 7 voza in šla v hotel. Po kratkem razgo- °ru z višjim natakarjem, kateremu je stisnila v roko a cekina, mu je sledila po stopnicah. »Vašo vizitko, gospa!« je zaprosil, ko sta bila gori. teki-- U*a mU vizitk0’ a 7‘ naPačmm imenom. Hojs 1 uslužbenec je stopil v lordove -obe, medtem ko jn fS koPreno zakrita Ženska obstala pri priprtih durih ie mogla slišati, kaj sta onadva v sobi govorila, rel-^ , a S°sl>« Prosi mylorda za kratek pogovor,« je rek«» 'mtekki uslužbenec. »Grofica Lona! Ne poznam je. In ob tej uri! Sicer pa naj vstopi!« je odgovoril Farnmor. Mož se je vrnil, odprl vrata, pustil damo notri in odšel, zavidajoč angleškemu plemiču ta pozni poset. Lord Cecil je vstal, ko je Marion St. Maur vstopila. »Ali smem vprašati, gospa, kakšni srečni okolnosti se moram zahvalili za to čast?« Ona je molčala, on pa ji je primaknil naslanjač. »Sedite, prosim. Na uslugo sem vam,« je nadaljeval. Ni sedla in tudi ni odgovorila takoj. Blazni hipni pobudi sledeč, je pogumno nastopila to pot. Toda v tem trenutku jo je ves pogum zapustil. Spomnila se je, kako jo je pri zadnjem sestanku skoraj zadavil in groza jo je vnovič obšla. Farnmor, ki je videl, kako se je zakrita ženska zdrznila, je stopil prijazno k njej. »Kaj želite, gospa?« »Rešite me, Farnmor, to je v vaši moči —.« Brez nikakega uvoda je izustila te besede. Ko jo je on po glasu spoznal, se je opotekel nazaj. Njegova strast, ki se je izpremenila v sovraštvo, je še živela! Ta ženska je bila vendar nekoč njegova vest, njegov svet, njegovo nebo! Toda v naslednjem trenutku se je obvladal, z jeklenimi brzdami je pridržal svoje občutke in njegovo obličje je bilo videti mrzlo, ravnodušno in kakor iz kamna izklesano. »V moji moči je,« je odgovoril. »Samo, če boste hoteli — ali boste hoteli?« Nič ni odgovoril, toda okrog usten mu je zaigral miren, hladen nasmeh, ki se ji je zdel bolj krut in neusmiljen od najtrpkejših besed, s katerimi bi ji mogel odgovoriti. S pritajenim vzklikom je odgrnila črni plašč ter odkrila špansko mantiljo, ki jo je nosila pod njim. Krasna ženska je stala pred njim v vsej svoji lepoti; plinska luč je obsevala njene zlate lase, snežnobele, valujoče prsi in vso omamno postavo. Nekoč je njena lepota podjarmila voljo krepkega moža, da je bil v njenih rokah podoben upogljivi bilki. Morda je v tej lepoti ostalo še kaj nekdanje oblasti. Tako je stala pred njim, ga zapeljivo gledala in vedno niže in niže so padale čipke z njenih ramen. Toda njegova volja je bila takrat železo, njegov nasmeh je ostal hladen in neusmiljen kakor prej, ko je rekel: »Prepozno!« Tedaj mu je obupno padla k nogam. »Glejte,« je vzkliknila, »na kolenih sem pred vami. Krivico sem vam napravila in v vaši oblasti sem. Oskrunite me, kaznujte me, pretepite me, karkoli hočete. Toda bodite plemenit! Vrnite dobro za zlo. Odpovejte se maščevanju! Pustite, naj Bog kaznuje zločin, katerega sem jaz zakrivila, pri katerem pa tudi vi niste nedolžni. Glejte, kako hudo sem se ponižala. Ali vam ni dovolj tega? Usmilite se me. Danes ste o meni raznesli neke govorice — jutri jih lahko prekličete. Lord Vavasour umira. Če ne izdaste dedičem resnice, si ne bo nihče upal kratiti mojih pravic. Samo to vas prosim: prihranite mi bedo in zasmeh — prihranile mi to —!< Jugoslovanom«. Gospod minister se je urednikovi prošnji naj-Ijubezniveje odzval in izjavil, da je »Jugoslovan« popolnoma pravilno poročal. Vse, kar smo napisali o načrtu novega rudarskega zakona, drži. Mnenja smo, da je po tej jasni izdavi g. ministra Serneca vsaka nadaljna beseda odveč, ker je pač njegova izjava v tej stvari edino merodajna. Upamo zato, da bo tudi »Slovenec« upošteval to izjavo in spoznal, da so pač njegova izvajanja morala sloneti na starejšem načrtu, ki ni več aktualen. I) Patrijarh Varnava za združitev cerkva. V velikonočnem pastirskem pismu, ki ga je izdal patrijarh Varnava v petek, je povdarjeno, da je šla pravoslavna cerkev vedno za Kristusovimi stopinjami in skozi ponižanje k zmagi. Mnogi so bili ogorčeni spričo trpljenja, kateremu je izpostavljena pravoslavna cerkev v Rusiji, toda ves pravoslavni svet žaluje spričo žalostnega položaja ruske cerkve. Pravoslavna cerkev moli za združitev vseh cerkva in rada sodeluje z vsemi cerkvami ,ki so dobre volje pri velikih nalogah, posebno pa pri utrditvi mednarodnega miru in pri razširjanju duha krščanske ljubezni do bližnjega in krščanskega usmiljenja. H koncu priporoča patrijarh svojim vernikom, naj se drže vere svojih očetov. b Zanimiv pogreb. Številni športniki so v nedeljo spremili na zadnji poti v Zagrebu ponesrečenega športnika Karla Bewilacque-a, ki se je smrtno ponesrečil pri zadnjih dirkah v Budimpešti. Pokojnika, ponesrečenega motociklista, je spremljalo pri pogrebu 150 motociklov in 15 avtomobilov, ki so peljali 30 vencev. b Neznanec zgorel. V soboto je izbruhnil požar v gostilni Cmrok v Zagrebu. Podstrešje hiše je popolnoma zgorelo, z njim pa tudi neki neznanec, katerega so pri gašenju našli v kotu podstrešja zgorelega. Zadušil ga je dim, nato so ga pa plameni vsega obžgali. Sodi se, da je neznanec splezal na podstrešje in si prižgal cigareto, nato pa vrgel ogorek na tla in zaspal. Rodbina Fenkovičeva, ki je stanovala v hišici »1 je rešila življenja in tudi opravo. Celje ^ * Uradni dan sreskega greinija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okraju se vrši v sredo 15. t. m. od 9. do 12. ure v Rogatcu v posebni sobi kavarne Sporn. * Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je v Košnici št. 15 nenadoma zadet od srčne kapi umrl 21-letni Šlanger Martin, sin znane posestniške rod-uine. V nedeljo zvečer je bil Se popolnoma zdrav, zjutraj pa so ga našli njegovi domači mrtvega. Pevski večer Pavle LOV ŠE TOV E 18. aprila L l. v Ljudskem domu. * Koncert »Oljke« v nedeljo popoldan v Narodnem domu je želo uspel. Zbor je zelo napredoval in se mu vidi, da je preko zime pridno vadil, za kar gre vse priznanje neumornemu pevovodji g. Videčniku. Navzočemu skladatelju g. dr. Schwabu Antonu, čigar »Večer na morju« so pevci brezhibno izvajali, je bilo poklonjeno cvetje. * Borza dela v Celju išče 5 hlapcev h konjem, 2 kočijaža, 8 hlapcev h govedi in za poljska dela, 2 kravarja, 1 viničarja, 1 vrtnarja, 1 kolarja, 3 sodarje, 1 kovača, 2 čevljarja, 1 predica in ko-dralca žime, 1 naznašalca kruha, 1 sladoledarja, 1 pomožneg delavca, 2 mizarja ter po 1 soda inskega, kovaškega, mlinarskega, pekovskega in brivskega vajenca, 40 kmetskih dekel, 1 kmetsko varuško, 5 poljskih delavk, 1 perico, 3 natakarice, 4 hotelske kuharice, 4 kuhinjske služkinje, 5 servirk, 1 hotelsko sobarico, 1 navadno delavko, 8 kuharic, 12 služkinj ter 1 živiljsko vajenko. * Mestni kino predvaja danes, v sredo in četrtek zvočni velefilm »Markiza Poinpadour« z Anny Ahlersovo in Ernst Verebesom. * Nenavadne nesreče. Delavec v železarni v Štorah Jager je našel pred drevi na skladišču starega železa neko cev, ki jo je vzel domov. V nedeljo je na tej cevi nekaj popravljal, da bi jo uporabil za neko domačo stvar. Cev pa je bila stara zarjavela puškina cev in je v njej tičal star naboj. Ko je Jager s kladivom tolkel po cevi, se je naboj nenadoma sprožil in zadel v sobi se nahajajočo 25-letno Jagrovo ženo Marijo v levo kolono in ga zdrobil. Domači zdravnik je nudil ženi prvo pomoč, potem pa je takoj telefo-nično pozval celjsko rešilno postajo, ki je Jagrovo z rešilnim avtomobilom prepeljal v celjsko javno bolnico. Nesrečna žena ima komaj 10 dni starega otroka, ki so ga morali z materjo vred peljati v bolnico. * Izgube. V mestu je bila izgubljena srebrna verižica, vredna 400 Din. — Neka služkinja je izgubila na Glavnem trgu par zlatih uhanov. — Krošnjar Rogle Martin z Brega je na poti od Celja do Hrastnika izgubil svojo krošnjarsko knjigo, v kateri je bilo 400 Din. Najditelji naj oddajo stvari da policiji. * Policijska kronika. Iz ljubosumnosti sla se stepla O. .1. ter O. Karl. V Gubčevi ulici seveda. Karl je tekmecu izbil celo zob in se bo moral zagovarjati radi telesne poškodbe. S. Josip pa je na stan vanju svoje sestre v Razlagovi ulici razgrajal in grozil sestri ter njenemu možu z nožem, da ga jo morala policija zapr*li d Konferenca zbornic TOI v Beogradu. V zvezi z odredbami finančnega ministrstva o prijavi prednosti zalog pri trgovc-ih, ki *o svojim dobavateljem dolžni določene vsote denarja za blago, ki je bilo prodano na kredit v času od 1. oktobra 1922 do 31. marca 1931, ie bo vršila na predlog raznih zbornic v sporazumu z beograjsko zbornico konferenca dne 17. t. m. v dvorani industrijskega doma ob 930 dopoldne. Centrala industrijskih korporacij je povabila na to konferenco vse zbornice za TOI in vse člane uprave. Prizadeti krogi upajo, da bo finančno ministrstvo podaljšalo rok do konca tega meseca. Odredbo o popisu blaga in njegove vrednosti je ministrstvo s pojasnilom, Id je bilo objavljeno 8. t. m., preklicalo. d Naincščcnje zdravnikov v bolnicah. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je predpisal dodatek k pravilniku o organizaciji notranjega dela in službe v državnih bolnicah. Po teni dodatku se sme namestiti v enem oddelku le toliko zdravnikov prostovoljcev, kolikor je asistentov in sekundarnih zdravnikov, razen kliničnega osobja skupaj. Zdravniki prostovoljci se smejo v bohiicah neftnestiti samo na podlagi izkaza oddelkovega šefa in upravnika bolnice, da imata dobro mnenje o njih. Zdravniki prostovoljci smejo delovati v enem oddelku toliko časa, kolikor je predpisano za sekundarne zdravnike. Zdravniki prostovoljci se v službi ne smejo pustiti nadomestovati po plačanih bolniških zdravnikih. V operacijskem oddelku in v oddelku za ženske bolezni in porode ne smejo samostojno operirati. Od bolnic in bolnikov, ki so jih oni poslali v bolnico, ne smejo zato pobirati nikakili honorarjevč. Nimajo pravice do plače. V bolnici ne smejo potemtakem dobiti ne stanovanja ne hrane. Tudi pravico do hrane po režij, ceni nimajo za časa službovanja. Zdravniki prostovoljci ne smejo na svojih zdravniških tablah in napisih, ki jim služijo za oglaševanje svoje privatne prakse, rabiti označ-lce: bolniški zdravnik. V bolnici sinejo službovati najdalje 4 leta. V izjemnem slučaju in samo po priporočilu šefa bolniškega oddelka in ravnatelja bolnice se sme ta rok podaljšati za leto dni. d Sejem. Dne 23. aprila bo pri Sv. Juriju v Slov. goricah živinski in kramarski sejem. Prodajalci in kupci se vljudno vabijo. Tovarna Jos. Reich sprejema mehko tn škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev. 398-1 d Narodna strokovna zveza za rudarje. Na telefonsko in osebno sporočilo iz Trbovelj, da je trboveljska družba popolnoma ustavila obrat, je predsedstvo Narodne strokovne zveze takoj odposlalo brzojave min. predsedniku generalu Petru Živkoviču in ministru za šume in rudnike g. inž. Dušanu Sernecu ter zaprosila za nujno pomoč. Narodna strokovna zveza je opozorila min. predsednika in ministra za šume in rudnike o veliki bedi, ki vlada med rudarji in o obupu, ki se je pojavil v njih vrstah. Zaprosila je, naj se takoj zagotovijo državna naročila, da se delo prične. Predsedstvo je tudi takoj sklenilo, da se zglasi posebna deputacija pri banu g. dr. Marušiču in ga zaprosi pomoči, kakor tudi intervencije v Beogradu. Narodna strokovna zveza je s tem svojim činom ponovno pokazala, da budno čuva nad našimi rudarji, ki so v tej gospodarski krizi največji siromaki. Želimo, da bi prišla pomoč rudarjem čim preje in da bi tudi njih praznovanje ne trajalo predolgo. d Državna gozdna drevesnica v Kočevju ima na razpolago še okoli 50.000 2 let. leporastlib sadik gozdnega (belega) bora po ceni 90 Din na 1000 komadov. Naročila je nasloviti na Državno gozdno drevesnico v Kočevju. d Redka rastlina. V gozdu tik nad Mokronogom na Smetovšču krasno cvete opojno duhte-ča rastlina volčin, ki je zaradi svoje redkosti zaščitena; tudi v trebeljskih gozdovih je dobiti to rastlino. Ejubljama Torek, 14. aprila 1931: Tiburcij; pravoslavni: 1. aprila, Vaskrsni torek. Nočno službo imajo lekarne Kmet na Dunajski cesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinc na Rimski cesti. * ■ Novi zakon o davku na poslovni promet in njega izvajanje je predmet javnega predavanja, ki ga priredi Trgovsko društvo »Merkur« v Ljubljani v četrtek 16. aprila t. 1. ob pol 21. uri v restavracijskih prostorih »Zvezde«. O tem važnem davčnem problemu izpregovorj g. Franc Žagar, konzulent Zbornice za TOI v Ljubljani, ki vsestransko pozna to važno in pereče davčno vprašanje. Vstop je brezplačen. Gostje so dobrodošli. ■ Davkoplačevalci se opozarjajo, da je reklamacijski odbor pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani sidran k zasedanju za dan 20. aprila t. 1. Pri davčni upravi za mesto v Ljubljani vložene in še ne rešene pritožbe proti definitivni odmeri pridobnine in davka na poslovni promet za davčno leto 1930 in prejšnjega leta bo reklamacijski odbor razpravljal v torek 28. aprila t. 1. ■ Baletni večer v naši operi. Solista beograjskega baleta ga. Ksenija Grunt in g. Ana-tol Zukovski priredita danes 14. t. m. v opernem gledališču baletni večer. Med posameznimi baletnimi točkami zaigra nekaj klavirskih koncertnih komadov pianist Konradi, ki spremlja vse baletne točke na klavirju. Kritike, ki jih imat* tako ga. Grunt kakor tudi g. žu- kovski, nam garantirajo, da bo ta večer lep umetniški užitek. Posebno opozarjamo na kostume, ki so vsi iz najznamenitejših pariških ateljejev. Plesi so izvedeni na podlagi koreografije Olge Preobraženske, bivše carske pri-mabalerine, dalje ge. Fansai, šefinje šole za orijentalske plese v Parizu in priznane umetnice ge. Margarete Fromanove, šefinje zagrebškega baleta. Obisk večera najtopleje priporočamo. Cene običajne operne. ■ Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Derenda. I047a ■ Grafenauerjev večer pri Štruklju. V soboto zvečer se je vršil pri Štruklju prijateljski večer v čast koroškemu narodnemu prvobori-telju g. Ivanu Gra£cnauerqu. Večera se je udeležilo mnogo koroških Slovencev. V imenu Kluba koroških Slovencev je Grafenauerja prisrčno pozdravil namestnik državnega pravnika dr. Fellacher, ki je slavil Grafenauerjeve zasluge za Koroško. ■ Občni zbor Društva upravnih pisarniških uradnikov. Na občnem zboru Društva pravnih pisarniških uradnikov, ki se je vršil pri Mikliču in so se ga udeležili tudi deleguti z dežele, je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik Ignacij Rus, odborniki: Šlajmer, Kardenar, Veda, Jurca, Blanč, Zifma Mislej, Obradovič, Slana ln Zajc; namestniki: Čeplar, Valenčič, Veber in Crmelj; revizorja: Sotelšek in Pleničar, namestnik Kuhar. ■ Odprta noč in dan so groba vrata. Umrli so: Marija Skušek, roj. Naclitigal, 76 let stara, soprogu finančnega svetnika v pok., Pred škofijo 3; Ivan Naclitigal, 62 let star, sodarski pomočnik, Ižanska cesta 22; Julijana Novak, 54 let stara, tovarniška delavka, Vidovdanska cesta št. 9. Naj počivajo v miru! Žalujočim naše sožalje! ■ Javno predavanje. V sredo 15. aprila t. 1. ob 20. uri predava v dvorani glasbenega društva »Sloge« ravnatelj OUZD g. dr. Joža Bo-hinjc o predmetu: »Najvažnejši socialnopolitični zakoni«. Vabimo vse železničarje kakor tudi širše občinstvo, da se tega poučnega in zanimivega predavanja udeleže. ■ Tečaj za strojevodje zaključen. Pred kratkim je bil zaključen 6mesečni tečaj za stroje-vodski naraščaj. V soboto so bili končani izpili. Izpit so prestali vsi kandidati. Da proslave svoj uspeh, so se zbrali učenci s predavatelji vred pri »Nacetu«. Bil je zares lep večer, ki bo ostal vsem v spominu. ■ Oddaja košnje mestnih potov. Mestno načelstvo v Ljubljani daje vsem interesentom na znanje, da se bo v nedeljo 26. aprila ob 13. uri vršila Javna dražba koSnje mestnih potov in štra-donov na Barju, in sicer v gostilni Jakoba Vidmarja na Ižanski cesti. Vsakoletna običajna dražba v zadevi oddaje košnje mestnih potov in štradonov Trnovskega, Karlovškega in Poljanskega predmestja se bo vršila v nedeljo 3. maja t. 1. ob 13. uri v gostilni pri Koscu na Opekarski cesli. ■ Čigav je denar? Našla se je v vlaku večja vsota denarja. Izgubitclj naj se javi na postaji Ljubljana glavni kolodvor. ■ Dva požara. V nedeljo popoldne je pričelo goreti na Grmadi. Požar, ki je trajal pozno v večer, je napravil posestnikom goznih parcel precejšnjo škodo. V nedeljo je gorelo tudi v Obrijab v hiši posestnika Ivana Marna. Požar je napravil okoli 2500 Din škode. ■ Nesreče in pretepi. V ljubljansko bolnico so pripeljali več ponesrečencev in žrtev pretepov: V tovarni »Jugobruna« v Kranju je bil zaposlen 25-letni delavec Miha Kovač. Dopoldne ob 9. je med delom tako nerodno stopil na stavbnem odru, da je izgubil ravnotežje ln padel v kotel vrelega škroba. Vsega opečenega so potegnili iz kotla in ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje je brezupno. — V Zgornji Besnici pri Sv. Joštu je napadel železniški čuvaj Ivan Kozjek posestnikovega sina Antona Rotarja, ki se je tam nudil s svojim dekletom, ln ga zabodel v glavo, prsa in levo roko. Tudi Rotarjevo stanje je zelo resno. — V gostilni Bartol na Studencu Je družba fantov napadla 30-letnega poljskega dninarja Alojzija Pintarja ln ga pošteno obdelala. Pintar je zadobil hude notranje poškodbe, poškodovano pa ima tudi levo roko. — V Mostah si je zlomila levo roko 2-letna hčerka dninarice Rozalija Zalajnik. — Istotam je neki voznik povozil 6-letnega Viljema Jerino. — V bolnico je morala tudi 13-letna hčerka posestnika Veronika Novak ie Einspilerjeve ulice št. 17 ki st je poškodovala desno roko. ntmrfhov m Šahovski velemojster Spielmann v Mariboru. V nedeljo popoldne se je z dunajskim brzovlakoin pripeljal na tukajšnji glavmi kolodvor avstrijski šahovska prvak in velemojster g. Rudolf Spielmann, ki potuje na turnejo po naši državi. Sprejeli so ga številni zastopniki tukajšnjega šahovskega kluba. Po kratkem odmoru je velemojster odpotoval dalje proti Zagrebu. m Občni zbor vinarske podružnice. Vinarska podružnica v Mariboru bo Imela v soboto 18. t. m. ob 13. uri pri Orlu svoj letošnji občni zbor z običajnim dnevnim redom. Radi kvalitete in cene — samo »Karo čevlje!« 985 m Poroke. Pretekli teden so se v Mariboru porodili: Izidor Braneč, mlinar in gdč. Frančiška Muhičeva, tkalka; Ivan Dokl, čevljar in ga. Viljem in a VVeberjeva, »iviilj«; Miha Iskra#, železniški uradnik in gdč. Julijana Babičeva, gospodinja; Robert Prašnikar, mizar in gdč. Roza Valisova, delavka; Alojaij Kosi, »asehni uradnik im gdč. Hildegarda Koli er jeva, zasebnica; Franc Lorbek, delavec in gdč. Roza Medonikova, ku- harica; Janez Lah, mesar in gdč. Marija Vilier-jeva, zasebnica; v Ljubljani pa se je poročil Franjo Uršič, sodni pisar z gdč. Ano Serdin-Skovo, šiviljo. Bilo srečno! m žreblji v želodcu. Po nesreči je v soboto požrl mizarski pomočnik Ciril Špur tri zre-Bldčke. Moral je tudi on v bolnico. m Smrt. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Jakob Sooinemvald, mestni stavbenik, star 63 let; Romana Osana, učiteljica, stara 55 let; Josip Fabian, brivec, star 26 let. Ivan Keršič, poštni poduradnik, star 60 lot in Janja Županova, učiteJjiščnica, stara 20 let. Naj v miru polivajo ! Vače pri Litiji Vlom. 6. t. m. je bilo vlomljeno gostilničar-čarju in posestniku na na Klancu g. Janezu Volčiču. Odnešeno mu je bilo blago in jestvine. Orožniki se sedaj nepridiprava izsledili. Sta to dva ptička brez gnezda J. P. iz Vač in K. P. Maščevalen hlapec Anton Kos, ki je bil uslužben pri g. Fr. Pavlihu v Zg. Hotiču 32, Je bil radi delamržnosti odpuščen iz službe. To ga je tako ujezilo, da je te dni navalil na Pavlihovo ženo in jo precej poškodoval po telesu. Odgovor bo dajal sodišču. Vačani naročite si »Jugoslovana«; mesečna naročnina 20 Din. Zagorje Podiranje smrek. Rudnik je pričel s podiranjem smrekovega gozdiča, ki je nudil prebivalcem kolonije prav prijetno izprehajališče. Prav ust je pogled na golo reber, a se bo morda že malu napolnila s premogom. Sokolski oder. Prihodnja sokolska predstava bo silno učinkovita drama »Igra s smrtjo« v režiji br. Adamiča, ki se ho vršila koncem aprila. Vršijo pa se ie tudi priprave za proslavo materinskega dne. Tržič Gorska smuška tekma Sokola na Begunjščici in Zelenici. V nedeljo 12. t. m. se je ob krasnem vremenu vršila ena najtežjih gorskih tekem, katero je priredil tržiški Sokol. Udeležba radi napornega terena ni bila velika, ker so za to tekmo prišli v poštev samo izvežbani smučarji. Prijavljenih je bilo 14 tekmovalcev, 2 sta Izstopila. Start je bil na vrhuncu velikega plazu na Begunjščici in je proga vodila dalje čez zele-niški plaz do cilja pri cerkvi sv. Ane. Višinjska razlika je znašala 1000 ni. Dosegli so se prav lepi časi in je Sokolu častitati, da ima tako dobro izvežban materijal. Prvo mesto je zasedel Sajovic Tone v času 11‘10, drugo Ahačič Jože 11*25, tretje Babič Franc 11'30, vsi za Sokol Tržič. Razdelitev daril se je vršila v znani gostilni Ankele. Darila so poklonile mestna občina Tržič, občina Sv. Ana in gospe Lončarjeva in Polakova, za kar jim gre najiskrenejša zahvala. Lepo vreme je privabilo lo nedeljo jzvan-redno veliko izletnikov v naše kraje. Kolce in Zelenica so imele zopet rekorden obisk, pri Sv. Ani pa je kar mrgolelo avtomobilov in motorjev. Ljubelj je še vedno zatrpan s snežnimi lavinami in se more priti samo do cestarsko hiše na peti serpentini. Ljubelj pa ob sedanjem vremenu najmanje še dober mesec ne bo prost. Jesenice Sokolska tombola. Sokolsko društvo Jesenice bo priredilo 2. avgusta t. 1. veliko sokolsko tombolo in prosi vsa okoliška bratovska društva, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev. Občni zbor. Podružnica Rdečega križa na Jesenicah bo imela v sredo 22. t. m. ob 20. uri svoj redni letni občni zbor na magistratu z običajnim dnevnim redom. Agilnost našega sokolskega društva. Življenje v našem sokolskem domu je izredno živahno. Telovadnica, dasi je zelo prostorna, je vedno polna telovadcev, ki se prav pridno vadijo za akademijo, ki se bo vršila v prvih dneh maja. Gledališki oder hiti, da bo vprizoril še »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Sokolski pevski zbor bo priredil koncert, ki bo vsekakor nekaj izrednega. — Prednjački tečaj poteka nadvse dobro; v nedeljo je predaval na tem tečaju br. Ambrožič iz Ljubljane o »Teoriji telovadbe«. Minulo sredo je predaval vsemu članstvu starosta br. dr. Maks Obersnel o »Sokolski misli«. Jutri bo zopet predaval br. starosta; bo nadaljevanje ciklusa sokolskih predavanj. Res agilno je naše društvo. Vreme. Vreme je pri nas prav pomladansko in zaenkrat še ne aprilovo. Sneg je izginil, le Rožica in Golica ter deloma Možaklja so še pokrite s snežno odejo. »Jugoslovan« se je pri nas že močno udoma-iil. Dan za dnem se prijavljajo naročniki, pa tudi v dnevni razprodaji se ga proda vsega. Nov inost. V Kurjo vas čez Savo grade nov železobetonski most, ki bo imel še to posebnost, da bo pot za vožnjo ločena od poti za pešce. Delo v tem vremenu izredno lepo napreduje in bomo v kratkem imeli krasen most, ki bo ustrezal vsem prometnim potrebam in bo res v kras in ponos mestu. Občna zbora. V zadnjih dneh sta se vršila na Jesenicah zopet dva važna občna zbora, in sicer društva obrtnikov in društva nameščencev KI D. Na prvem so razpravljali o več perečih vprašanjih obrtništva s posebnim ozirom na Jesenice kot industrijsko mestece. Potek občnega zbora je bil živahen in je bilo iz poteka spoznati agilno delovanje omenjenega društva in tudi veliko zanimanje s strani članstva. Odbor je ostal stari z gospodom Ivanom Gogalom na celu. — Dalje so zborovali nameščenci KID v uradniškem domu na Savi. Izvolili so novo in sicer naslednjo upravo: g. Božič Jože, predsednik; g. inž. Mirko Šušteršič, I. podpredsednik; g. Matija Sušnik, II. podpredsednik; tajnik g. Ravnik Ludvik in njegov namestnik g. Bern-hard Anton; blagajnik g. Bokal Stanko in njegov namestnik g. Hafner Ivan; kol člani uprave pa so bili izvoljeni naslednji gg.: Schiller Rudolf, Prevc Peter, inž. Rebek Konstantin, Pleich Avgust, Velepič Ivan, Torkar Franc, •i*? Ivan, Verget Frank in njihovi namest-niki Markizeti Anton in Kosmač Franc Pre-leduiki računov so gg.: Truhlar Pepe, Klinar anko in Poženel Lojze. Lep jubilej dela. V teh dneh praznuje 60-let-nico neprestanega dela blagajnik pri KID gosp. Vilfan. Jubilantu tudi mi iskreno čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta! Vrsta nesreč in senzacij v Kranju in okolici Kranj, 12. marca. Nekateri ljudje verjamejo, da je 13. dan v mesecu nesrečen datum. Ravnatelj tekstilne tovarne »Jugobrune« v Kranju g. ing. Knop je pravil našemu dopisniku, da so se vse nesreče v »Jugobruni< v Jugoslaviji in v Češkoslovaški zgodile večinoma 155. v mesecu. Danes ln včeraj razburjajo vse mesto vesti o večjih nesrečah in senzacijah, o katerih tu podrobno poročamo: Nesreča dveh motociklistov Lepo nedeljsko popoldne je izvabilo meščane, da so odšli iz mesta v okolico. Nekateri peš, drugi z avtomobili ali pa z motocikli. Okrog 18. ure se je pripetila na državni cesti blizu gostilne »Pri Kroni« nad Kranjem precej občutna nezgoda. G. Miro Kobi, trgovski pomočnik iz Ljubljane, se je odpeljal s svojim 2-Harley«-jem iz mesta. Z njim je sedel na motorju njegov prijatelj g. Pollak Marjan. Na odprti cesti sta vozila približno s hitrostjo 60 km. Za njima je privozil g. .loža Krenner na »Arielu«, ki ga je žele prejšnjega dne kupil. Vozil je malo hitreje kot Kobi. Ker ni bil še vajen nove znamke, ni mogel takoj prehiteti Kobija in Pollaka in se je zaletel ob njihovo motorno kolo. Sunek je bil precej močen. Krennerja je vrglo ob cestni jarek, kjer je ležal nezavesten. Pobil se je zlasti po roki. Pollak ga je dvignil in z umetnim dihanjem obudil Toda tudi Pollak in Kobi sta bila precej ranjena, ker so jima pozneje začele otekati roke in noge, dočim je Krennerjeva poškodba lažja. »Harley« je ostal cel, iAriel« pa je malo poškodovan. Vsem trem je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Josip Bezič. Dvobo j z nožem v Besnici pri Kranju Kranj, 13. aprila. *e dni se naši fanlje-rekruti poslavljajo od ma' fftka poslavljanja so navadno združena ,?,le °mernim pitjem. Pijančevanju pa sledi običajno prepi^ in tepei. v . K«1 nji Besnici so se zbrali v nedeljo zve-iJe,.v gostilni župana Paplerja. Med njimi t£! , , 2.1'le,ni Tone Rotar, ki bi moral v svojega deklet k.voiakom- Sedel *e v družbi “pri i,- Angele Kozjekove in njene se- dpkln in • °.ZJeliovih, vulgo Boštnegovih, je 5 niin r ^ ,asno’ da se fantje tam pridno že- t ' v u." lz'"e() njih je zahajal tudi Kozjek ., vulgo Španov, ki pa z dekletom ni bil n/ V1AP10,U<*U’ čeprav je istega imena. Njegov ie, oO-letni čuvaj železniške proge od Kranja do Podnarta pa s tem ni bil nič kaj zadovoljen. Okrog desetih ponoči pride tudi stari Špan v Paplerjevo gostilno. Bil je že precej vinjen. Ko Zngleda Rotarja s Kozjekovima dekletoma, začne takoj izzivati: »Torej to so liste zale Boštne-ove punce?« Rotarja je to seveda takoj razdra-1 0 'n je zavrnil Špana. Oba sta si v sorodu; čel lma sestro Rotarjeve matere za ženo. Zada S|<; Je pravi PrePir> ki Be je končal s tem, sla oba zapustila gostilno. Na poli iz gostil-P0tfigne Špan iz žepa nož in sune Rotarja najprej po glavi, potem pa še v desno stran prsi. Obe rani ste dolgi po 10 do 12 cm. Rotar se je nezavesten zgrudil na tla. Kri mu je lila v silnih curkih. Razburjeni vaščani, ki Jih je nenaden nesrečen dogodek zbudil iz spanja, so takoj Rotarja naložili na voz in odpeljali v Kranj. Okrog tričetrt na eno so bili že pri zdravniku dr. Josipu Bežku, ki je ugotovil, da j"ia Rotar na glavi prerezanih par žil arterij. Zašil mu je obe rani. Nesrečnež je med potjo izgubil mnogo krvi. Zdravnik je takoj odredil prevoz v bolnico. Poklicali so g. Stanka Liko-zar.ia, ki ga je prepeljal z rešilnim avtomobilom v Ljubljano. Vse nesreče je kriv stari Špan, ki se je me-med fante in jih dražil. On in fantje so bili ^©fcvan/e po zvezdz večernici vse priljubljen. Vest o njegovi tragični smrti je v»e zelo presunila. Bil je Izvrsten glasbenik; uglazbil je znano dr. Doboviškovo veseloigro »Radikalna kura«, ki je dosegla lepe uspehe. Težko prizadeti rodbini naše globoko sožalje! Krvav zločin v Kosezah Mehanik Grudnik i* Dravelj ustrelil znanega atleta Šotlerja Ljubljana, 13. aprila. V Cmetovi goetilnd v Kosezah se je zbral« ▼ noči od »obote na nedeljo večja družba, med katero »ta sedela tudi znanj rokoborec-amaler Ivan Šotler, Šofer po pokMcu, stanujoč v Rožni dolini, in »obni slikar Feliks Weiss iz Zgornje ftiftke. Temu je pokaza 1 Sotler več rokoborskih prijemov. Okrog 23-80, ure se je pomešal med družbo 80-1 etui mehanik to posestnik iz Dravelj Rudolf Grudnik, Id se je pripeljal v Koseze z avtomobilom. Grudnik je posval Weissa, da se ■poipriimeta pri vlečenju kaivla. Ko sla vlekla kavelj, je začel Grudnik mu e Siti Šotler ja. K •reči je gostilničar pomiril razburjene duhove, da ni prišlo do pretepa v gostilni. Grudnik s« j« nato odipeljal. Okoli polnoči, ko je družba zapustila gostilno se je pripeljal Grudnik, skočiti iz avtomobila in se zakadil proti Šotilerju. »Na, tu imaš! je kliknil in dvakrat zaporedoma ustrelil. Šotler }e še zakričal: »Ustrelil me je!« nakar se je zgrudil na tla. O krvavem dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, ki je prepeljala smrtno-nevamo ranjenega Šotler ja v bolnico. Šotler s stoičnim mirom prenaša bolečine in se celo šali. Njegovo »tanje pa je zelo resno-Napadelc Grudnik je bdi okoli 8. mre zjutraj aretiran. Izpovedal je, da je storil dejanje v ®mede«osti. Oba: Grudnik in Šotiler sta oženjena in Imata po več otrok. Iz policijske kronike Ljubljana, 13. aprila. Pretekle dud med 19. in 20. uro so neznani zlikovci razbili rdečo sleklo voznega signala »A«, ki ima svoje stojišče na zunanjem obkraj-ni-ku levega tira v smeri Zalog—Ljubljana glav. kolodvor. Rdeča luč znači v železniški signalni službi brezpogojni »sloj« vlakov, kakor hitro pa je rdeče steklo razbito, kaže signal belo tog in s tem označuje prost vhod vlakov v postajo. Gornji primer bi imel lahko za varnost prometa nedogledno težke posledice. Vlomljeno je bi*lo v delavnico čevljarskega mojstra Karla Cvelbarja v Slomškovi ulici 21. Tat mu [je odnesel 8 pare moških rjavih mahih Čevljar v skupni vrednosti BOO Din. Dne 10. t. m. dopoldne je bilo v Kapiteljski ulici ukrademo kolo pleskarskemu mojstru Ivanu Strojanu, vredno 700 Din in istega večera ob 2. uri na Slari poli trgovskemu sluga Antonu PeirSimu kolo »Eska« St. 353.099, ki ima montirano električno sveitiljko iliosch« in je vredno 2000 Din. Dne 11. t. m. je pa prijavil Vinko Lenarčič, uslužbenec tovarne »Peikatete«, stanujoč v Mengšu, da mu je bilo že zjutraj ob 8. uri izpred glavne pošle ukradeno moško kolo »l‘axK, tov. št. 25.222, vredno 050 Din. V soboto ob 23. uri ponoči je bil na Dunajski cesti aretiran Meglič Gabrijel, ki je že 19 krat stal pred sodnikom in poslušal svojo obsodbo, Meglič je star šele 27 let, zidar brez posla, doma iz Tržiča na Gorenjskem. Tokrat je vlomil v barako poleg Slokanove stavbe v Gostovi uilici, kjer si je privoščil pleteno košaro z razno obleko in več zidarskega orodja. Službujoči stražnik je pa Megliča kmalu izsledil in dobil pri njem vse ukradene predmete. Meglič bo izročen dežel, sodišču, kjer ga čaka občutna kazen. Kikelj Ivanka na Vodovodni cesti je naznanila policiji, da ji je neki neznanec v noči na soboto ukradel iz kurnika 2 kokoši, vredni 100 Din. Na Kongresnem lugu je neki kolesar tako neprevidno vozil, da je podrl učiteljico Albino T. in ji izbil več zob iz ust. Fantovski poboj 18-Jelnefra fanta so s kolom ubili Gaberje, v aprilu. V naši gostilni je bila veselica, ki je končala krvavo. Štirje fantje so moško korakali proti gostilni, a nasproti jim je prišla večja gruča fantov, izmed katerimi Je eden grdo klel. Tej četvoricl se je to zdelo sila grdo ln Sirokoustneža je eden izmed njih ozmerjal in ga sunil tako nerodno, da se je znašel na tleh. Nato so šli vsak svojo pot. Fantu pa je postalo žal, da je onega tako močno sunil in ozmerjal, ln se je vrnil ter ga prosil odpuščanj Sli so v gostilno, kjer so veselo peli, pili in plesali ter popolnoma pozabili, kaj se je pred kratkim zgodilo. Tako so veseljačili pozno v : 6 in dočakali jutra. Ko so se vračali domov, so bili vsi precej glasni. V tej živahnosti so se nenadoma unašli sredi s koli oboroženih fantov, ki so začeli neusmiljeno udrihati po glavah, posebno po tistem, ki je onega Sirokoustneža podrl na tla. Temu je priskočil na pomoč njegov bratranec 18-letnl Nedelko Jožef. Sedaj so se fantje lotili nesrečnega Nedelka, ki je kmalu z razmesarjeno glavo obležal nazavesten na tleh. Ko so fantje zagledali kri in videli, da se ta na tleh ne zgane, so zbežali. ljudje, ki so prišli nesrečnemu na pomoč, r ni; mogli drugače pomagati, da so ga naložili na voz in odpeljali v Mursko Soboto v bolnišnico. Toda tudi tu mu niso mogli pomagati, ker Je izdihnil, preden je prišel k *a- vi f:ti starJ i Ja ?ta se sP°čila, pregnala pre-in odšIa dalje, da bi poiska-e in Cučimči. Našla sta jo raz™, h?,, goro. Konjički so se bili po-fiofvJ!* ni kuščarica je sedela sama Danino J3 skal° in dremala. Dušan in kako a s.ta Jo prebudila in ji povedala, Jih llh,? Ju napadle žabe in kako sta se oranila. Potem so vsi trije južinali. 46. Hrastnik Trboveljska občina je ponovno razglasila, da morajo biti zlasti vsi volčjaki ali privezapi ali pa imeti torbe. Ker se je po naši dolini število te nevarne pasje vrste zelo pomnožilo, pozdravljamo razglas. Ad. Hrastnik................................... Vlom. V noči od petka na nedeljo je bilo vlomljeno v hišo g. Dernovška poleg postaje. Tat se je priplazil skozi shrambo poleg kuhinje, kjer je odprl okno z močnim kolom. V spodnjih prostorih hiše se nahaja gostilna, ki jo ima v najemu gostilničar Domitrovič. Ker je vendar natakarica zvečer — kakor vsak seveda že precej vinjeni. Špaua je alkohol tako prevzel, da se ni več obvladal. Naše kmetsko ljudstvo se še ne zaveda žalibog, koliko zlo je alkohol in koliko prepirov in nesreč bi bilo manj, Če bi bili bolj vzdržni. Razpečevalka nosljanca in saharina prijeta Kranj, 13. aprila. Barbara Vidmar iz Javornika pri Jesenicah je znana financi in orožnikom kot stara prodajalka saharina in nosljenca, ki ju prodaja pod roko svojim skritim odjemalcem. Že večkrat so jo zasačili pri tem prepovedanem poslu, pa se še ni spametovala. Že v novembru lanskega leta jo je zalotila kranjska finančna kontrola nekega pondeljka dopoldne, ko je prodajala na trgu avstrijski tobak za nosljanje. Danes dopoldne pa jo je zalotil na kranjskem kolodvoru finančni podpreglednik, ko je nesla nekaj tega dišečega tobaka v mesto. Odpeljal jo je v pisarno finančne kontrole, kjer jo je nadzornik g. Torkar *e!o ostro prijel. Vzeli so ji tobak. Vendar je g. Torkar suinii, da ima gotovo še kaj * seboj, Jeprav je zatrjevala, da je vse pokazala. Zagrozil ji Je, da bo poslal po babico, ki ji bo preiskala obleko in perilo. Tega se je Vidmarjeva tako prestrašil, da je privlekla izpod krila itiri zavitke ia-harina. Tobak so obdržali pri financi, ker Je to monopolski predmet. Radi saharina pa se bo morala zagovarjati pri sreskem načelniku. „Mofer«nfac“ v £>iublja.ni Sprejem na ljubljanskem kolodvoru Ljubljana, 13. aprila. Dtuies dopoldne se je pripeljalo v Ljubljano pevsko društvo »Mokranjac« iz Slcoplja, ki priredi drevi koncert v Filharmoniji. Na kolodvoru so se zbrali k sprejemu zastopniki raznih kulturnih društev. Godba dravske divizije pod vodstvom višjega kapelnika podpolkovnika dr. Čerina jim je zaigrala pozdravno koračnico, nakar so se vrstili pozdravni govori. Kot prvi je pozdravil bratske goste prosvetni šef dr. Lončar. V imenu mestne občine ljubljanske jih je pozdravil občinski svetnik dr. Šubic, v imenu saveza JPD, v imenu Hubadove župe in vseh pevskih zborov dr. Svlgefj, v imenu Glasbene Matice dr. Kreč, v imenu Pevske zveze duhovnik Lavrič, v imenu učiteljskega pevskega zbora učitelj Župančič, v imenu državnega konservatorija ravnatelj Hubad, v imenu Ljubljanskega zvona pevovodja Zorko 1’relovec in v imenu pevskega zbora »Ljubljane« g. Sturm. Ko se je zahvalil za pozdrave predsednik »Mo-kranjaca« dr. Voja Radovanovič, profesor filozofske fakultete v Skoplju, se je formiral z godbo Dravske divizije na čelu sprevod, ki je krenil po Masarykovi in Miklošičevi cesti do Prešernovega spomenika, kjer je bil razhod. — Povsod, kjer se je sprevod pomikal, so bile prirejene bratskim goslom prisrčne ovacije. Prvi transporti prekmurskih sezonskih delavcev Pred odhodom na kolodvoru v Murski Soboti Pretekli teden je odrinil iz Murske Sobote prvi transport sezonskih delavcev. Letos zopet, kakor vsako leto, bo odšlo iz Prekmurja do 10.000 delavcev v tujino za kruhom, ker ne morejo najti v domačem kraju zaposlitve. Zelo pereče je delavsko vprašanje v Prekmurju. Vsi čutimo, da je prišlo nad nas siromaštvo. Povojni časi so minuli, danes pa kmet težko proda svoj pridelek in živino, in če jo proda, dobi za njo tako malo, da nima živine ne denarja. Da bi se pa vsi zaposlili s poljskim delom, pa tudi ni mogoče, že radi tega ne, ker smo pregosto naseljeni. Vse to sili naše ljudstvo, da si poišče zaslužka v tujini. Malo se jih stalno izseli, zato imamo največ sezonskih delavcev. Naše delavce imajo vsi radi, ker so delavni, spretni ter skrbni. Dokaz, da Nemci vprašujejo vedno bolj po naših delavcih. Letos jih bo šlo v Nemčijo do 1500. Za svoje dobro ime pa bodo morali delavci sami tudi skrbeti. Pameten delavec bo rajši v nedeljo in praznik čital dobre časopise ali knjige in si poiskal poštene zabave, kakor da bi nesel v gostilno težko prisluženi denar, kar mu bo gotovo v večjo korist kakor popivanje. dan — odnesla izkupiček seboj v prvo nadstropje, se je moral zadovoljiti tat le z malenkostno svoto; tako, da trud ni bil posebno izplačan. Odnesel pa je seboj tudi knjige od »pufa«, katere je zagnal v Savo. Te knjižice so postale za tata vendar usodne. Ker so videli omenjenega večera pohajati ob Savi znanega nepridiprava R., so tega orožniki prijeli ter odvedli v laške zapore. Rajhenburg Srčna kup. V nedeljo je Sokolsko društvo v Krškem izgubilo svojega odličnega delavca, priznanega glasbenika g. A. Čandra. V nedeljo je Sokolsko društvo gostovalo v Rajhen-burgu z znano opereto »Mežnarjeva Lizika«. Z igralci je prispel v Rajhenburg tudi g. Čander. Med prvim dejanjem mu je postalo slabo in »e je odstranil v gostilno Kosar, kamor je prišel takoj navzoči zdravnik g. Miroslav Škof, ki mu je dal injekcijo, vendar je moral g. zdravnik po nekaj minutah ugotovili smrt po srčni kapi. Pretužno vesi je sporočil številnemu navzočemu občinstvu ravnatelj meščanske šole iz Krškega g. Josip Vutkovič, predstava je bila še pred koncem prvega dejanja zaključena. Pokojnik je bil star komaj 88 let; vžival je globoke simpatije krškega občinstva in je bil med njimi nad Trbovlje Pogreb babtista. Včeraj se je pomikal po naši dolini pogrebni sprevod nekega člana babtistične verske sekte, ki šteje v naši dolini nekaj članov. Pogrebni obred se je precej razlikoval od katoliškega verskega pogrebnega obreda. Kot posebno zanimivost beležimo, da se je vršil brez križa in da ni bilo opaziti med prisotnimi ni-kakega žalovanja, marveč se je slišalo ubrano petje. Sprevodu se je priključilo mnogo radovednežev, ki so se zanimali za verske obrede babtistične verske sekte. Stran 6 JUGOSLOVAN Torek, 14. aprila 1931. Dvignimo našo dolenjsko živinorejo! i. K ustanovitvi živinorejske zadruge v Veliki Loki pri Trebujem Dolenjsko kmetijstvo je v splošnem v hudi gospodarski krizi. Kdor pozna pobližje naSega dolenjskega kmeta, kdor pazno spremi ji njegov iivljenski boj za obstanek, mora ugotoviti žalostno dejstvo, da naše kmetijstvo hitro pada, se zadolžuje in da mu preti popolno obuboža-nje. Razmere, ki so zavladale v našem kmečkem gospodarstvu ravno sedaj, so nam ponoven dokaz, da manjka našemu kmetu še cela vrsta pogojev za izboljšanje svojega gospodarstva. Kateri so ti pogoji za izboljšanje našega gospodarstva? Predvsem je tu prava in zdrava stanovska samozavest, strokovna iiobrazba, reklama in zadruge. Stanovska samozavest To je ona nujna in življenska potreba današnjega modernega časa, ki zahteva, da se vsak stan ali poklic osamosvoji na ono višino, da more vzdržati konkurenčni boj za svoj obstoj. Kakor Je naš uradnik, trgovec ali obrtnik samozavesten, tako je tembolj potrebno, da je tudi naš kmet stanovsko, t. j. kmečko samozavesten in da se že otrese enkrat za vselej onih misli naših starih očakov, da je kmet le za trdo na- Gorno delo. služabnik vsem in vsega, potrpež-iva para. ki naj prenaša hudo in dobro, ker |e pač kmet. Strokovna izobrazba Strokovna izobrazba je življenski pogoj vseh stanov, tako tudi kmečkega. Le strokovno izobražen kmet bo mogel uspešno gospodariti, ko bo znal uporabiti in izkoristiti vsa moderna sredstva za napredek kmečkega gospodarstva in končno le on bo mogel vzdržati boj za obstanek in omiliti postopoma hudo današnjo gospodarsko krizo, katera tira danes posebno kmeta na rob gospodarskega propada. Na Dolenjskem imamo približno 90% kmečkega življa in je toraj kmetijstvo glavna panoga vsega našega gospodarstva, kateremu je treba posvetiti čim več pažnje. Imamo kmetijsko Šolo na Grmu pri Novem mestu ter gospodinjsko šolo na Mali Loki pri Trebujem. Ali je to dovolj? Kaj naj rečemo v primeri s kmečkim šolstvom na Pruskem? Ali se to stanje sploh more primerjati? In če pišejo nemški pisatelji, da je še vedno premalo storjenega za kmečko izobrazbo, moremo mi z mirno vestjo napisati, da je pri nas vse kmečko šolstvo samo nalik kapljici, ki pade v morje. Zato parola: vsaka osnovna Sola naj bo pričetek kmečko nadaljevalnih šol ali na vsaki osnovni šoli naj se s prihodnjim letom uvede tudi kmetijsko nadaljevalne tečaje, ustanavljajo naj se tudi kmečke šole, kakor je na primer šola na Grmu pri Novem mestu. Reklama Tretje, kar pogrešamo za uspešno oiniljenje dolenjske gospodurske krize in za uveljavljenje našega kmeta in njegovih kmetskih pridelkov in proizvodov, je reklama. Kaj je reklama? Reklama je ona poslovna sila v poslovnem svetu, ki daje na eni strani prodajalcu možnost uveljaviti svoje blago na trgu in. ga vnovčiti, na drugi strani pa porabniku možnost nakupa po odgovarjajoči ceni in vrednosti v obojestransko korist, v korist prodajalca in kupca. To je namen poštene poslovne reklame današnjega časa in poslovnega sveta. Kakor vrši danes trgovec, obrtnik in vsakdo za svoje blago uspešno reklamo, tako je nujno potrebno, da vrši za svoje blago potrebno reklamo tudi naš kmet. Le z reklamo se more dandanes na trgu uveljaviti neko blago, le z reklamo moremo kupca prepričati o res dobri kakovosti nudenega mu blaga, mu ga prodati, si pridobiti njegovo zaupanje in še bodočo naklonjenost. Potrebno je zato, da se reklamo, posebno v kmečkih proizvodih, vrši načelno previdno in pošteno, kajti le s tako reklamo se more izboljšati gospodarstvo; vsak drugi poizkus moinentalno učinkujoče reklame more pa blago na trgu le uničiti in odvrniti kupca enkrat za vselej. Ali pa more kmet uspešno vršiti reklamo? More in mora, ampak samo tedaj, kadar jo bode vršil ne kot posameznik, ampak kot celota. Tukaj se takoj pokaže potrebna osamosvojitev kmečkega življa v kmečkih zadrugah, katere naj bi kot eno izvršile reklamo za svoje pridelke in izdelke ter organizirale prodajo vsakega tudi najmalenkost-nejšega kmečkega pridelka s pomočjo kmečkih zadrug. Nujno sledi iz tega, da je treba posvetiti tudi vso pozornost reklami kakor sledi: s kmečkimi in gospodinjskimi šolami našega kmeta strokovno izobraziti, stanovsko ga osamosvojiti, organizirati ga v zadružnih organizacijah ter ustvariti z dobro in učinkovito reklamo dober prodajni trg vseh proizvodov, ne direktno kupcu, ampak s pomočjo zadrug. (Konec jutri.) (Spoz>i PROSLAVA BLP Prvi dan proslave desetletnice BLP je prinesel Ljubljani lep uspeh. V srečanju z repre-centanco Beograda je naša enajstorlca dosegla ftasten rezultat 1:2 za jubilanta. Na&e moštvo le nastopilo v postavi: Malič, Svetle, Strehovec, Zemljak, SlamlC, Plfiek X, Jug I, Slapar, Erman (Košak), Pepček, Pfeifer. Erman Je bil kmalu poškodovan In je namesto njega vskočil Košak. Tekma je potekla v premoči Beograda.' Gole so zabili za Beograd Ačimovič in Luburlč, za Ljubljano Slapar. Polčas Je bil 1:0 za Beograd. V naslednji tekmi je Budimpešta porazila Eagreb s 5:0 (3:0). Pri Zagrebu je zadovoljala edino ožja obramba. Dopoldne sta se vršili naslednji tekmi: reprezentanca III. razreda BLP: reprezentanca Moravske župe 4:2 in reprezentanca II. razreda BLP : reprezentanca Valjeva 3:1. DRUGI DAN PROSLAVE BLP Beograd, 13. aprila. 1. K včerajšnjemu poročilu o tekmi Beograd—Ljubljana smo dobili naknadno poročilo, da Je moštvo Ljubljane zaslužilo po svoji igri neodločen rezultat 1 : 1, da pa je sodnik oškodoval moštvo Ljubljane. Zagreb : Ljubljana 5 : 0 (3 : 0), Beograd : Budimpešta 3 : 3 (0 : 2) Beograd, 13. aprila. 1. Danes popoldne sta se na Igrišču BSK odigrali tekmi med reprezentanco Ljubljane in Zagreba ter Beograda In Budimpešte. Občinstva Je bilo danes mnogo več kakor včeraj. Zbralo se Je okrog 8000 gledalcev. Ljubljana Je nastopila v naslednji postavi: Malič, Svetic, Hassl, Zemljak, Sočan, Pišek, Jug I, Slapar, Erman, Pepček, Pfeifer. Zagreb Je igral v isti postavi kakor proti Budimpešti. Igra se je pričela ob 14'20 in sicer jako živahno. Zagreb napada, ljubljanska obramba odbija in v lepi kombinaciji preide napad Ljubljane zagrebško obrambo, toda Pepček za-strelja. V šesti minuti strelja Pfeifer kot, ki ostane neizkoriščen. Zagreb zatem napada, obramba Ljubljane igra zelo raztrgano. V 12. minuti strelja Urbanke kot, ki ostane neizkoriščen. Ljubljana zopet napada, vendar brez rezultata. Igra postane surova. Ljubljančani igrajo vedno bolj raztrgano. V 14. minuti kot proti Ljubljani, strelja Urbanke. Pred golom Ljubljane nastane gneča, Malič z uspehom intervenira. Zagreb Igra živahnejše. Z lepo kombinacijo pride Ljubljana do nasprotnega gola, Erman poda Jugu. ki zgreši žogo. Zagrebška obramba čisti v out. Ljubljana Je zopet pred golom Zagreba, toda Slapar ne izkoristi po-voljne šanse. V 30. minuti nevaren napad Zagreba. Malič zapusti gol, Pišek v zadnjem trenutku reši skoro siguren gol. V 34. minuti doseže Zagreb iz off-sldea gol, sodnik ga ne prizna. Takoj nato comer za Zagreb, Malič zopet zapusti gol in Zagreb doseže vodstvo. 1 : 0 za Zagreb. V 37. minuti doseže Urbanke po krivdi Maliča drugi gol za Zagreb. Minuto kasneje »sedle žoga tretjič v mreži Ljubljane. Prt tej priliki je bil Malič poškodovan, vendar Je le nadalje vztrajal na svojem mestu. Ljubljana zatem rl-pestira, toda vst napadi ostanejo neizkoriščeni, kc<- igra napad preveč raztrgano. Pred golom jim manjka odločnosti. Konec prvega polčasa. Po odmoru nastopi Ljubljana a spremenjeno pndtavo in igra proti vetru. Obojestranski napadi se končajo brez rezultata. V 18. minuti pa 2:1. Visokoalpska smuška tekma. Osjek: GradJanskl : Vasas (Budimpešta) 3:3 (0:2). Plzen: reprezentanca Plzna : Hašk 4:1 (31). Navzlic veliki premoči. Je Hašk tekmo izgubil. Praga: Dunaj : Praga 5:2 (3:1). Dunaj: Avstrija : Češkoslovaška 2:1 (2:1). Budimpešta: Madjarska : Švica 6:2. Koln: Milan : Koln 2:2. Fiirth: Bayern : Sp. V. FUrth 2:0. Zunanje tekme: Smučarski klub Dovje—Mojstrana in T. K. Skala Jesenice sta danes zaključila zimsko sezono z zelo težko, toda izredno zanimivo vl-sokoalpsko tekmo s Triglava. Proga je vodila iz sedla Rž skozi Gornjo Krmo, Medvednik, Vrtačo, pod Tošcem v Spodnjo Krmo do cilja pod debelo Kuko. Dolga je bila 7'5 km ter visokogorske nravi z višinsko razliko 1300 m. Na tekmi so sodelovali samo najboljši terenski vozači ln je bila konkurenca tako ostra kot še na nobeni letošnji tekmi. Startalo je 17 tekmovalcev lz klubov: KAC Celovec, LSK, SK. Ilirija, Sm. K. Ljubljana, TKS Jesenice, 8m. K. Dovje-Mojstrana. Rezultati so naslednji: 1. Praček Ciril (Skala, Jesenice) 16:52, 2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 17:44, 3. Žnidar Emil (Skala, Jesenice) 19:59, 4. Katt-nlg Alojz (Skala. Jesenice) 20:34, 5. Lakota Ciril (Dovje-Mojstrana) 20:35, 6. Šramel Bogomir (Ljubljana) 24:52, 7. Rupnik Zdenko (Ilirija) 24:15, Klančnik Alojz (Dovje-Mojstrana) 24:22, 9. Brvar Stane (Ljubljana 24:28, 10. dr. Kmet (LSK) 28:58. Izven konkurence sta dosegla: Jermendy (KAC) 16:6 najboljši čas dneva, Malmo (KAC) 19:33. Dva tekmovalca sta med * tekmo Izstopila. Zmagovalci so prejeli lepa darila, prvi uro, darilo »Jugoče-Ske« Kranj, drugi bronast kip zmagovalca, darilo Tujsko-prometne zveze ČJublJana 3. 4. in 5. umetniške diplome. Vsi tekmovalci so se pokazali tehnično dobro lzvežbanl, najboljši v tem pogledu je bil brez dvoma Celovčan Jer-mendy. ASK. Primorje, lahkoatletska sekcija. Danes zvečer ob pol 21. Je seja lahko-atletskega odbora ln sodnikovprl Kovačiču. Načelnik. Mariborski šport. Maribor : Železničar 1:1 (1:1). Na igrišču Maribora se Je danes vršila odločilna tekma za prvenstvo Mariborskega okrožja. Srečala sta se, »Mariborc ln »Železničar«. Sodniku g. Cimpermanu lz Ljubljane sta se predstavili naslednji moštvi: Maribor: Koren, Pliberšek, Bertoncelj II, Domicelj, Kirbiš, Konlč, Petan, Starc, Jež, Prlveršek, Hreščak. Železničar: Mahainc, Konrad, Wagner, Ron-jak, Frangeš, Konrad II, Kohout, Paulin, Pez-diček, Efferl, Antoličlč. Maribor je svoje moštvo temeljito spremenil. Z igro, ki nam jo je nudil, pa absolutno nismo zadovoljni. Z izjemo branilca Bertonclja II., so vsi igralci igrali daleko Izpod svoje forme. Manjkala je prevsem skupnost, radi česar Je igra bila popolnoma raztrgana. Moštvo Je naredilo vtis nevigrane celote. Zelo se je poznalo, da manjka Pepček, ki Je Igral v reprezentanci LNP v Beogradu. Popolnoma drugače so zaigrali Železničarji. Ta enajstorlca je nastopila z očividno voljo, da hoče dokazati enakovrednost z vodečimi mariborskimi klubi in je zaigrala s tako požrtvovalnostjo, da Je Igral »Maribor« včasih popolnoma podrejeno igro. Z izjemo Antoliča so bili vsi igralci na mestu. Posebno je treba pohvaliti krilsko vrsto, ki je predvajala vzorno Igro. Tudi napad Je odgovarjal v vsakem pogledu ln se Ima »Maribor« zahvaliti le sreči, da ni odšel z Igrišča poražen. Igra Je potekla od začetka do konca zelo napeto. V prvem polčasu sta sl bila oba nasprotnika enakovredna, v drugem polčasu pa je prevladoval železničar. Sodnik g. Cimperman Je zadovoljil. V predtekmi je zmagala rezerva železničarja nad rezervo Maribora 2:1 (0:0). Sodil Je gosp. Nemec. S. K. Rapid : S. K. Svoboda 8:0 (4:0). Rapid je dopoldne z lahkoto odpravil Svobodo. Rezultat odgovarja popolnoma poteku igre. Sodil je g. Vesnauer v splošnem dobro. Stanje prvenstvene tabele po današnjih tekem je sledeče: Maribor 5 3 1 1 23:6 7 Železničar 5 2 2 1 19:5 6 Rapid 5 2 2 1 13:7 6 Svoboda 5 0 1 4 4:41 1 Prihodnjo nedeljo se odigra zadnje kolo, in sicer se srečata Rapid : Železničar in Maribor: Svoboda. ‘Radio Ljubljana, torek, 14. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio-orkester. 19.00 Dr. I. Rakovec: Iz življenja predpotopnih živali. 19.30 Dr. Ivan Grafenauer: NemSčina. 20.00 Plošče. 20.90 Prenos iz Zagreba. 22.30 Časovna napoved in poročila. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Ljubljana, sreda, 15. aprila. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče, borza. 18.00 Radio-orkester. 19.00 V. M&derndorfer: Slovenska folklor n, kratek pregled. 19.30 Dr. Nikola PreobraEenski: Ruščina. 20.00 Prmos iz Budimpešte. 22.00 Časovna napoved programa za na- slednji dan. Zagreb, torek, 14. aprila. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Prenos glasbe iz kavarne. 18.30 Novice. 20.30 Jugoslovanski večer: kvartet. 21.30 Hebrejska glasba. 22.30 Novic« in vreme. 22.40 Večerna glasba. Zagreb, sreda, 15. aprila. 12.30 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 17.00 Pravljice. 18.00 Plošče. 18.30 Novice. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Praga. 2200 Novice. 22.10 Zvočni film. Beograd, torek. 14. aprila. 11.30 Plošče. 12.45 Opoldanski koncert. 13.30 Novice. 16.00 Plošče. 16.30 Predavanje. 17.00 Klavir. 17.30 Plesna glasba. 18.00 Narodne z dudo. 19.30 Nemščina. 20.00 Vokalni koncert. 20.30 Zagreb. 22.30 Novice. 22.50 Radio orkester. Beograd, sreda. 15. aprila. 10.00 Šolski radio. 11.30 Koncert (plošče). 12.45 Opoldanski koncert radio orkestra. 13.30 Novice. 16.30 Plošče. 17.30 Plošče. 17.00 Tainburaški koncert. 17.00 Radio orkester. 19.00 Predavanja. 20.00 Praga. 22.00 Novice. Praga, torek. 14. aprila. 11.15 Plošče. 12.25 Radii« orkeater v Brnu. 16.05 Plošče. 16.20 Otroška ura. 16.30 Orkester. 19.05 Vojaški orkester. 20.30 Koncert. 21.00 Komorna glasba. 21.30 Radio orkester. 22.20 Plošče. Praga, sreda. 15. aprila. 11.15 Plošče. 12.25 Bratislava. 16.05 Plošče. 16.90 Otroška ura. 19.05 Pesmi. 19.50 Uvod k prenosu. 20.00 Shnfonični koncert češke Filharmonije. gledališče REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠKA V LJITRL.TANI Torek, 14. aprila: Zaprto. Sreda, 15. aprila: »Pri belem konjičlcuc, red. ft Drama. Začetek ob 20. uri zvečer. Opera. Začetek ob 20. uri zvečer. Torek, 14. aprila: Baletni večer prvakov beograjskega baleta Ksenije Grundt in Ana-tola ZLkovskega. Izven. Sreda, 15. aprila: »Snegurka« Red A. Četrtek, 16. apnila: »Aidac. Gostuje g. Mario Šimenc. Izven. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Začetek ob 20. uri Torek, 14. aprila: »Leseni konji«. Ab. C. Pre-mijera. Sreda, 15. aprila: »Baletni večer Grunt-Žukov-ski«. Kuponi. Četrtek, 16. aprila: »Cirkuška princesa«. Ab. A. Kuponi. Petek, 17. aprila: Zaprto. Sobota, 18. aprila: »Koncert Brandl-tria«. Dramske cene. PTUJSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20. uri Petek, 17. aprila: »Leseni konji«. Gostovanje mariborskega gledališča. mu cctmi W Oglasi socijnlne in posredovalne vsebine: beseda SO par. Najmanj Din 5'—. Oglasi reklamnega in trgovskega značaja: najmanj Din 10 — (do S besed). V saka nadaljna beseda 50 par. Za pismene odgovore priložite znamko. Razprodaja Po globoko znižanih cenah se razprodaja cela zaloga raznovrstnih moških, fantovskih in otročjih oblek, površnikov, suknjičev, usnjatih in navadnih, modnih kot športnih hlač itd. samo v konfekciji »Frando« F. K. DERENDA, Ljubljana, Gradišče Ste v. 4., to je nasproti dramskega gledališča. Izkoristite to izredno priliko. Bukova drva trboveljski premog pri tt. ..KURIVO" 1IUBUANA Dunajska cesta 33 (na Balkanu) Telefon št. 34 - 43 Pomlad Pomoč. Kje si? Hrepenim. Piši I Večno tvoj lant. 1054 Kolesa ■a aigoJne obrobo »CENI RA« trgovina šivalnih strojev, kolos gramofonov itd., Ljubljana, Masa-rvkova cesta, nasproti gl. kol. Palača Vzajemne zavarovalnice. 733 Bolničar z zakonitimi kvalifikacijami, za vsa dela v bolnišnici s 15 postelji se sprejme. Stanovanje. kurjava in razsvetljava v naravi. Pojasnila in ponudbe s zahtevo plače sprejema Krajevna bratovska skladnica v Vklenili. 1< >33 Trsi je za strope naročajte le pri domač* tvornici, katera h D IN A izdeluje to blago iz najboljšega materiala in prodaja najceneje Jos. II. PUH, Ljubljana, Gradailta 22 Tetefon »1» 1058 logavice, roka* vice, volna in bombaž 468 •ajoeneje in v veliki Izbiri pri KARL PRELOG Ljubliana, Židovski ulic* in Stari trg Foiomeyer Maribor, Gosposka ul. 39. - Vse foto-potreb-ščine kakor aparati s« dajejo na obroke. Izdelava amaterskih slik v 4 urah. D86