Naročnina: Za Ameriko in za culo leto $ arg. 6.—; za pol leta 3.50; Za druge dežele 2.50 USArDola-rjev.
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.
PERIODICO DE LA COLECTIVIDAD YUGOESLAVA
*
Dirección y Administración: tíral. César Díaz 1057, U. T. 59-3667 Bs. Aires
AÑO (Leto) IX.
BUENOS AIRES, 8 de Enero (januarja) 1938
Núm. (Štev.) 53
POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
LIST IZHAJA OB SOBOTAH Rokopisi se ne vračajo
Predsednik Koosevelt je spet spregovoril. Na otvoritveni seji letošnjega zasedanja washingtonske-ga kongresa je prečita! poslanico, v kateri je razpravljal o splošnem položaju v svetu in o domačih potrebah. Predsednik velike zvezdnate republike je spet enkrat izpričal svojo vero v demokracijo in dokazal svojo skrb za izboljšanje socialnega položaja severnoameriškega ljudstva.
Povedal je uvodoma, da je v sedanjih časih napetosti in nereda v svetu potrebno, da se zastopnikom naroda govori .,jasno in točno o-vzrokih, ki so krivi dogodkov, kateri povzročajo vsem velike skrbi".
Naglasil je, da ima severuoameri-ši narod najboljšo voljo varovati mii', kar je dokazal tudi povodom incidentov, ki' so bili ¡tako težki, da bi bili megli v prejšnjih časih zaplesti Združene države v vojno. Vendar pa mir ni odvisen ¿amo od Združenih držav, marveč tudi od politi-
Novo leto
Brez trdnega sklepa, da moramo napredovati, ne smemo ne kot posamezniki in ne kot skupnost vstopiti v novo leto. Mnogo je še neobdelanega polja, mnogo potreb, ki jim doslej sploh še ni bilo zadoščeno ali pa vsaj premalo zadoščeno, mnogo je še možnosti, ki jih še nismo izkoristili. Proučevanje teh potreb in možnosti mora v naših ustanovah roditi načrte za bodoSj delo in napredek, ki ne sme biti prepuščen usodi.
Kar sé našega izseljenskega glasila tiče, ki ima važno vlogo v življenju naše skupnosti, smo že večkrat ugotovili, da le za silo odgovarja našim potrebam. Možnosti so dane, da se vsebinsko, grafično in tudi po obsegu razvije v boljši list, & bo delal nam vsem čast in nam ho v ponos. Mnogo tisočev je- še na-ljudi, ki na Slovenski list niso naročeni. Te ljucii treba zdramiti ter jih pridobiti za to, da postanejo naročniki lista in s tem pospeševalci njegovega razvoja. Načrt za to in lepe nagrade za one, ki nam Pomore j o, smo 'že razpisali in uspeh ke> ki jo vodijo nekatere vlasti, ki ne bo izostal, če se bodo le količkaj zgenili oni, ki že spadajo k ve-Üki družini naših naročnikov. Vsak "zmed teh naročnikov naj bi si sedaj, ob novem letu, naložil sledečo halogo, ki jo bo z lahkoto izvršil, ce bo le količkaj dobre volje imel: vsaj enega slovenskgea zaspanca moram zdramiti in ga za list pridobiti!
Tudi kulturno delo r/aših društev mora dobiti načrt, glede katerega se morajo dogovoriti in sporazumeti V3aj one organizacije, med katerimi je sodelovanje mogoče. V preteklem letu smo po mnenju mnogih imeli preveč prireditev in niso hile vse dobre. Te napake nikar ne Ponavljajmo tudi letos. Prireditev naj bo manj, a vse, prav vse naj bodo kar njaboljše. Naši kulturi ho to v večjo čast, našim društvam v večjo korist, moralno in materialno, 111 našemu občinstvu v večje zadošče nje. Namesto da več naših društev trikrat ali štirikrat najame vsako za s® dvorano ter vsako zase nekaj da, naj bi dvorano, in večjo, skupno enkrat najela ter skupno dala najboljše, kar zmore naša kolonija. In tudi na predavanja bi ne- smeli pozabiti, kakor smo lani. Vsaj nekoliko Predavanj, dobrih predavanj, bi moralo priti v kulturni program naših organizacij za leto 1938.
s°la, kateri smo lani položili trden tsnr'lj. mora letos dobiti večji razmah in zajeti s posebnimi tečaji l«di že bolj odrasla dekleta in po možnosti dečke. Tudi bi kazalo razbijati o tem, ali bi naša kolonija zmogla počitniških tečajev, ki ®aj bi se vršili kje na de'zeli, kjer . se zbrali otroci iz raznid krajev ^ tam živeli dva, tri meseca, se uoili naših predmetov in se obenem ^avžiii boljšega zraku in zdravja ne-g0 ga morejo najti v mesecu. V taks tečajih bi se- lahko zbralo veliko otrok, ki jih drugače šola ne more ^jeti, in načrt bi s finančne stra-ne mogel biti neizvedljiv, če bi Ei- razumeli, da se za zdravje
Jihovih otrok izplača tudli nekaj »rtvovati.
TUDI ZEDINJENE DRŽAVE BODO POVEČALE SVOJO SILO
V novi obrambi demokracije opoz arja predsednik Roosevelt na nevar nost, ki jo predstavljajo diktature za svetovni mir in civilizacijo — Rooseveltova skrb za izboljš anje gospodarskega položaja
ogražajo mir in civilizacijo. Roosevelt je zatrdil, da so posledice take politike občutne tudi za Združene države, katerih dolžnost je, da v obrambo miru in svoje suverenimie primerno ojačijo svojo vojno moč. Roosevelt sicer še ni predložil oboroževalnega programa, a storil bo to baje v najkrajšem času. S tem bo tudi velika ameriška republika, zvesta prsitašica demokracije, sledila zgledu Anglije, ki je spričo naraščajoče napadalnosti fašisitčnih držav bilia primorana povečati svojo vojsko, mornarico in svoje zračno vojno brodovje.
„Biti moramo vsak hip dovolj močni za svojo obrambo", je dejal Roosevelt. ,,V svetu obstoja težnja po kršitvi pogodb. Mi hočemo, kakor smo to vedno delali tudi v preteklosti, spoštovati svoje pogodbeno prevzete obveznosti, vendar pa ne moremo biti gotovi, da jih bodo tudi drugi spoštovali. To preziranje pogodb se je širilo, kakor izgleda, vzporedno s težnjo po opuščanju demokratične reprezentativne vladavine. Vse kaže, da je svetovni mir, ki sloni na mednarodnih p-agodbah,
bolj varen v rokah demokratičnih držav in cla narodi, ki so zatajili demokracijo in taki, ki je nikoli niso imeli, resno ogražajo svetovni mir. To opuščanje demokratičnih načel ne more biti nego zifčasno, kajti prepričan sem, da vsak civiliziran človek vedno bolj stremi po soodlo-čevanju v vladnih zadevah in da bo prej ali slej takšno soodločevanje tudi zahteval. Naš narod zatrdno veruje, da bo demokracija še dalje živela in da se bo obnovila tudi v onih državah, ki je danes nimajo."
Z veliko odkritosrčnostjo je Roosevelt govoril tudi o notranjem položaju in predvsem o onih gospodarskih stiskah in težavah, s katerimi se morajo še vedno boriti Združene države. Dejal je, da je tam mnogo ljudi, ki ne zaslužijo niti za najpotrebnejše, ter da je mnogo poljedelcev, ki žive v največji bedi. Na-glasil je, da je nujno potrebno zvišati plače onim, ki so najslabše plačani ter urediti položaj delavca na način, da bo na leto zaslužil toliko, kolikor potrebuje za dostojno življenje, ker ni rečeno, da ima dovolj, če zasluži toliko in toliko na dan ali na uro. Napadel je „sebično manjšino", ki ima v svojih rokah industrijo, trgovino in banke ter jo obdolžil, da je nasprotnica države, ker dela škodo narodnemu občestvu. Zaključil je svoje izjave z besedami: „Nimam namena, da bi pustil ljudstvo brez zaščite in prepričan sem, da ga tudi kongres ne bo zapustil".
kot zagovornik demokracije. Ni sicer pozival na nekako križarsko vojno proti fašizmu, proti diktaturam, kakor je bil skoro storil v svojem lanskem chikaškem govoru, o-pozoril pa je narod na potrebo, da se zavaruje pred napadalnostjo ne-demoratičnih držav, ki so danes nevarne sosedom, a postanejo laliko nevarne tudi Združenim državam samim. In izrazil je končno svoje trdno prepričanje, da človek, civiliziran človek, se nikakor ne more trajno ponižati na vlogo poslušnega orodja v rokah enega samega človeka ali male skupine mogočnja-kov, ki si lastijo oblast, marveč bo prej ali slej hotel soodločati v vprašanjih, ki se tičejo njega ko¡t posameznika in kot člana državne skupnosti tudi v takih deželah, ki so sedaj v rokad diktatorjev.
In še z nekega drugega vidika je R-ooseveltov govor pomemben. Do-čim vidimo in čitamo, kako oblastniki v diktatorskih državah ob vsaki priliki samo hvalijo vse, kar se njihovih držav tiče, vidimo tu Roo-sevelta, kako z možato odkritosrčnostjo opozarja narod na njegov® težkoče. Dočim diktatorji prikrivajo vse, kar bi moglo v narodu zmanj šati vero v njihovo vsevednost in vsemogočnost, razkriva vodja velikega demokratičnega naroda pred vsem svetom njegove rane v plemenitem prizadevanju, da bi jih ozdravil; ne sam, ker dobro ve, da tega sam ne zmore, ampak s pomoč-
Spremembe na Romunskem
Po poročilih, ki prihajajo iz Ru-munske, so itam v teku važne notra-nje-politične spremembe. Prof. Go-ga je sestavil novo vlado, ki hoče uvesti nadzorstvo nad industrijo v državi, kakor obstoja na primer v Italiji in Nemčiji. Romunska vlada smatra to z?y potrebno, ker so vsa velika podjetja v rokah internacionalnih Židov, kateri že nekaj let izpodrivajo Romune z vseh .važnejših mest. G. Goga si je predstavil geslo "Romunska Romunom!" in hoče židovsko oblast nad narodom odpraviti. Po njegovih izjavili bo nova vla da ostala v Zvezi narodov ter bo vzdrževala kar najtesnejše prijateljstvo s Francijo in Anglijo in ni nikakor njen namen, da bi se priključila Nemčiji ali Italiji.
Roosevelt je torej spet nastopil | jo vsega naroda.
HUDI BOJI PRI TERUELU
Revolucionara so skušali spet osvojiti Teruel, a njihova dosedanja prizadevanja niso obrodila uspeha — Mesto je sedaj popolnoma
v oblasti vladnih
j«- tudi gospodarsko snovanje, ki je v naši koloniji šele v prav majčkenih povojih. Že v zadnji številki smo to vprašanje omenjali ter izrazili željo, da bi mogli ob zaključku leta 1938 tudi v tem pogledu nekaj pozitivnega ugotoviti. Upati hočemo, da ne bo ostalo samo pri teh naših željah. Vse naše izseljeništvo bi morala prejeti zavest, da bo le tedaj v nas vseh dovolj smisla za koristno sodelovanje in dovolj zdravega penesa, če bomo mogli kaj konkretnega, pozitivnega, gospodarskega pokazati in reči: Naše je. Oni ponos, s katerim smo doma gledali na naše domov«', na naše šole, zadruge in tako dalje, nam mora dati potrebno pobudo za gospodarsko snovanje v Lzseljeništvu.
Ne stopajmo v novo leto brez trdne volje, da moramo napredovati. Ta volja se mora roditi iz že stare ga spoznanja, da nazaduje vsak, Velike važnosti v vsakem pogledu kdor n<* napreduje.
Nenadna ofenziva španskih vladnih čet proti Teruelu je bila očividno presenetila revolucionarni generalni štab, ki je reagiral šele tedaj, ko so bile vladne čete že vdrle v mesto. Začel je pošiljati velika ojačenja, ki naj bi iz Teruela prehodila nasprotnika in osvobodila tudi peščico pristašev, kateri so se bili vgnezdili v nekaterih mestnih okrajih ter kljubovali oblegovalcem. Revolucionar-ci so pognali toliko svojih čet v ta del fronte, da so se razvile, hude Bitke, ki so bile baje najbolj strašne od vseh, kar jih doslej beleži zgodovina španske državljanske vojne.-V prvem navalu se je revolucionar-cem posrečilo vdreti v mesto in po ulicah so se bili krčeviti boji. Žfe je izgledalo, da se jim bo nakana posrečila, ko so vladni dobili premoč ter sovražnika popolnoma potisnili iz mesta.
Teruel je za obe vojujoči se stranki velikega pomena, ker more biti izhodišče za nevarno revolucionarno ofenzivo usmerjeno proti obali. Kakor smo že pisali, bi taka ofenziva v slučaju da uspe, razdelila ozemlje, ki je v rokah vladnih, v dva dela ter bi v mnogem olajšala izvedbo Krancovjh načrtov.
<"e se bo republikancem posrečilo obdržati pozicije, ki so jih zavzeli v preteklih dneh južno od Teruela, bo ta nevarnost zanje zelo zmanjšana, zmaga pa bo pomeuila tudi po-
živitev razpoloženja v vladnem taboru. Zato je verjetno, da imajo prav oni opazovalci razvoja španskih dogodkov, ki trdijo, da so sedanji boji pri Teruelu, če že ne odločilnega, pa vsaj zelo velikega pomena.
Poročila govore o velikem trpljenju bojevnikov, ki morajo prenašati tudi zelo ostro zimo, katera je sedaj pritisnila v Aragoniji.
ČANKAJŠEK JE ODSTOPIL
Kitajski generalisimus Čankajšek je podal ostavko na svoje mesto predsednika izvršnega odbora kitajske osrednje vlade ter je to mesto prevzel dosedanji podpredsednik H. Kung. Izvršni odbor se je reorganiziral in pripravlja sedaj nove načrte za nadaljevanje boja proti japonskim vpadnikom.
Japonci polagoma prodirajo v notranjost kitajske dežele, vendar pa ne brez odpora s strani Kitajcev, ki so sedaj, posebno na severu, začeli z novo vojno taktiko. Na mesto da" pošiljajo proti japonskim topovom in pod japonska letala velike oddelke vojske, ki ne razpolagajo z zadostnimi obrambnimi sredstvi napram moderno opremljeni japonski armadi, napadajo sedaj Japonce v malih skupinah. Ta gveriljska vojna je baje mnogo bolj uspešna ter je Japonce prisilila, da so se umaknili iz mnogih krajev, ki so jih imeli že zasedene.
POT DR. STOJADINOVIČA V BERLIN
Za 15. t. ni. je napovedan obisk predsednika jugoslovanske vlade dr. Stojadinoviča v Berlin. Kakor smo svoj čas že pojasnili, je namen tega potovanja vrniti obisk, ki ga je lani naredil v Beogradu nemški zunanji minister. O kakšnih kombinacijah Jugoslavije z "osjo Rim-Berlin" ni govora, dasi bodo najbrž tuji listi — in nekateri so s tem že začeli — skušali tolmačiti obisk g. Stojadinoviča tako, kakor so razlagali, seveda povsem neutemeljeno in .samovoljno, njegovo potovanje v Itim. Jugoslavija je danes urejena in močna dovolj, da ji ni treba i-grati vlogo priveska pri nobeni politični "osi", saj bi taka vloga tudi ne mogla biti v skladu z njenimi interesi.
85 000.000 frankov je vreden vojni material, ki ga je policija doslej zapie.nila francoskim nacionalističnim zarotnikom ki so pripravljali revolucijo proti sedanji vladi. Zarotniki so prejemali orožje iz dežel, ki bi imele koristi od zmešnjav v Franciji, morali pa so to orožje prav drago plačevati.
Odnosi med katoliško cerkvijo in nacionalnimi socialisti v Nemčiji so vsak dan bolj napeti. Katoliški škofje se pritožujejo v svojih pastirskih listih radi ponovnih blatenj duhovništva in radi proticerkvene propagande vseh vrst, ki jo hitleri-zeni na vso moč podpiife.
Pariška policija je aretirala prejšnji mesec Violetto Morris, hčerko
francoskega generala, ker je ustrelila francoskega bojevnika Lečama. Violette Morris, ena najbolj vnetih športiskinj in obiskovalka nočnih lo kalov, je ena izmed treh žensk v Franciji, ki"" ji je po zakonu bilo dovoljeno hoditi v moški obleki.
V Rusiji so odkrili tajno zaroto, ki je imela namen usmrtiti Stalina.
Voditelji so pobegnili v Berlin, od tam v Pariz, dokoder so potem odšli v London. Ko so pa zvedli, da jih ruska tajna policija zasleduje, so odšli na Trsko, kjer se je za njimi izgubila vsaka sled.
Argentinske vesti
VRNITEV MINISTRA DR. IZIDORJA CANKARJA
Z ladjo „Augustus", ki je priplula 'v tukajšnje pristanišče pretokli ponedeljek kmalu po 9. uri, dasi je bil njen prihod napovedan šele za 10., sta se vrnila v Buenos Aires g. poslanik dr. Izidor Cankar in gospa. V pristanišču so pozdravili do-šleca zastopniki Jugoslovanskega Pripomočnega Ddruštva, Jugoslovanskega Kluba, Sokola Dock-Sud-Boca, Jugoslovanske izseljenske zaščite, Prosvete, Jugoslovanskega centralnega šolskega udruženja, Jugoslovanskega prosvetnega in kulturnega društva, Tabora, zastopniki odborov in šolarjev dock-tudske in paternalske šole ter večja skupina članov kolonije, poleg osobja kralj, poslan štva z dotedanjim v. d. od-ravnika poslov, g. Špirom Želalicein, na čelu.
Po prisrčnem pozdravljanju sta se g. dr. Cankar in gospa odpeljala na poslaništvo, kjer je g. minister še istega dne prevzel svoje posle.
V izjavah, ki jih je dal novinarjem v Montevideu in Buenos A.re-su, je g. poslanik zagotovil, da prinaša najboljše vtise iz domovine, kjer vlada popoln red in fe je tudi gospodarski položaj tako izboljšal, da je brezposelnost že popolnoma odpravljena.
VOLITVE V MENDOZI
Preteklo nedeljo so v pokrajini Mendoza volili guvernerja in pod-guvernerja. Zmagala je z veliko ve-čin9 stranka nacionalnih demokratov, t. j. konservativcev, ki je dobila 59.848 glasov, dočim so jih našteli radikalom 3.617, delavski socialisti 3.063, socialisti pa 776. S takšno velikansko premočjo ni zmagala doslej v Mendozi še nobena stranka.
Volilni odbor je v sredo končal s štetjem glasov ter proglasil Rodol-fa Ooromina-Seguro za guvernerja in Armanda Guevaro-Civita za
Obiščite krojacnico UŠAJ
ki vam nudi v vsakem oziru najboljšo postrežbo
' podguvernerja. Radikali in obe socialistični frakciji se pritožujejo, da so se vršile velike nerednosti in socialisti so celo zahtevali, da se volitve v celoti razveljavijo. Volilni odbor pa teh pritožb ni vpošteval in trdi, da opozicija ni prinesla tehtnih dokazov za svoje trditve.
SESTANEK DVEH PREDSEDNIKOV
V nedeljo zjutraj se odpelje z letalom vPaso de los L:bres in Uru-guavano, mesteci ki se nahajata «reneral Agustín P. Justo, kjer se sestane s prvim mandatarjem sosedne braziljske republike, dr. Varga-som. Prisostvovala bosta položitvi stebrov za mednarodni most, ki bo 've zal obe državi. Čez most bo vodila še.ft metrov široka cesta, dvotirna železniška, prosra in poleg tega še' poseben pločnik za pešce. Ob tej priliki se bodo vršile velike slavnost.i o kater'h obš;rno poročajo tukajšnji in braziljski listi.
Naj še omenimo, da bo most stal pet milijonov pesov.
NEUSPELA POGAJANJA
Pogajanja za skupen nastop opo-zieiiskih strank pri pridodnjih 'volitvah za delno obnovHev poslanske zbornice in senata niso imela nobenega uspeha. Čeprav se vse H:e stranke pritožujejo, da nacionalni demokrati, ki imajo sedaj oblast v rokah, izrabljáajo včasih na neustavne načine oblast, se pa vendar ne morejo zedin;ti ter ustvariti .<>
kleni letu iz Poljske in skoro vsi so bili kolonisti; naselili so se večinoma v Cliacu.
POMOČ SUHIM KRAJEM
Prva pošiljatev 1.950 zabojev živil in drugih potrebščin, ki so jih nabrali v Buenos Airesu ter poslali v pokrajino Santiago del Estero kot pomoč po suši prizadeetmu prebivalstvu, je sedaj že razdeljena med najpotrebnejše v okrajih Loreto, Choya. Frias in La Punta. Druga pošiljatev od 7.000 zabojev bo šla iz Buenos Airesa v Ponedeljek, tretja pa, od 1.900 zabojev, bo šla drugi teden v okraj Añatuva. Za prizadete je to 'velika pomoč. Upajo, da bo sedaj končno le začelo deževati in bodo ljudje prišli vsaj do zelenjave. V nedeljo so imeli v San-tiagu del Estero že precej dežja, ki je osvežil zemljo, vendar pa ni še rešil položaja.
Tudi v druge kraje pošiljajo pomoč v živilih. Tako je šla večja pošiljatev v San Luis in sedaj pripravljajo novo za Riojo.
V	ClTacu so imeli tudi precej dežja ter so se radi tega pdljedelci obrnili na oblasti s prošnjo, naj jim nujno preskrbe seme za bombaž. U-pajo, da bodo vendarle dobli nekoliko pridelka.
V	Córdobi in San Luisu se je pa položaj v zadnjem tednu radi suše še poslabšal. Oblasti so ukazale ustaviti d ob avl jan je vode leito-viščnim krajem v cordobski okolici, v San Luisu pa že več dni niti
tem predpogoj za m orebitno volilno I vode za	nu^e ^otrebe ni
zmago, s katero bi konservativce izpodrinili.
Socialistična stranka, ki je dala pobudo za pogajanja, je že obupala. da bi njena prizadevanja prinesla uspeh ter je že določila svoje kandidate. Delavski socialisti, s svoje strani, delajo veliko propagando za prihodnje \olitve, podprli pa bodo najbrž radikale, kakor so jih povodom predsedniških volitev.
NOVI PRISELJENCI
lvakor izkazuje statistika glavnega ravnateljstva za priseljevanje, je i prišlo v Argentino v prvem in dru-gem razredu prekomorskih ladij, in sicer tekom prvih 11 mesecev pre-tek'ega leta: 12.532 Poljakov, 8.737 Italijanov, 4.666 Špancev, 2.513 Nemcev, 1.033 Portugalcev, 928 Švicarjev, 779 Čehoslovakov, 754 Jugo-
ma,) o.
ŽRTVE PROMETA
Buenosaireški promet je tudi v preteklem letu zahteval mnogo žrtev. V času od 1. januarja do 31. decembra 1937 so razna vozila povzročila smrt 214. oseb, ranjenih pa je bilo v prometnih nesrečah 6.144 oseb. Toliko število mrtvih kolikor ono ranjenih sta v primeri z letom 1936 narasli za 18.
iž revolverjev so bile ranjene štiri osebe, več drugih pa se je moralo zateči v bolnišnice zaradi opeklin in ran od raket in drugih razstrelil.
NEREŠENO VPRAŠANJE
Vprašanje pripadnosti otoka García v reki Uruguay, ki ga hočeta Argentina in Uruguay imeti vsaka zase, ni še rešeno. Med Buenos Ai-resom in Montevideom se vršijo pogajanja, ki sicer še niso privedla do uspeha, vendar pa diplomati obeh držav zagotavljajo, da se bo ta zadeva povoljno rešila. Čeprav nihče ne da rad onega, kar misli, da je njegovo, je pa le mnenje pametnih ljudi, da se Argentini in Uruguavu, ki imata dobre zemlje mnogo več nego je rabita za svoje prebivalstvo, nikakor ne izplača ustvarjati komplikacije zaradi otoka, ki nima nobene posebne vrednosti in ne važnosti za nobeno izmed obeh držav.
NESREČA NA DELU
Ko je Antonio Calabresi hotel odstraniti lesen obod pri cementnem stebru na stavbi v ul. Anchorena 250, kjer je delal, je izgubil ravnovesje ter je padel devet metrov globoko. Zadobil je težke notranje poškodbe in prepeljali so ga brž v bolnišnico llamos Mejía, kjer je pa kmalu preminul.
NEPREVIDEN ŠOFER: 18 DELAVCEV RANJENIH
V Godoy Cruzu, v Mendozi, se je radi šoferjeve neprevidnosti prevrnil kamion, na katerem se je vozilo 18 delavcev. Vozilo se je tako temeljito prekucnilo, da so blii vsi potniki ranjeni, nekateri več, drugi lažje. Šoferja so aretirali in se bo moral pred sodnikom zagovarjati, ker je tako neprevidno vozil.
SMRT POD VLAKOM
Lokoniotiva vlaka argentinske centralne železnice je povozila v ponedeljek, v bližini postaje Belgra-no, neznanega moškega, ki je hotel čez tir. Bil je takoj mrtev.
NOVOLETNI RANJENCI
Tu v Argentini je že od nekdaj navada, da razni preveč navdušeni nespametneži praznujejo prihod no-veg'a íeta s streljanjem iz revolverjev, spuščanjem raket in igranjem z drugimi razstrelivi. Dasi si policija prizadeva izstrebiti to nevarno navado, ga pa le ni v Buenos
slovanov in 614 Angležev. NajvečAiresu leta, ki tfi se rodilo brez krvi. priseljencev je bilo torej v prete-Tako je bilo tudi letos. Od strelov
DVE DEKLETI UTONILI
V kopališču Jockej cluba v Punta L a ra pri La Plati so se v sredo kopali 17-let.ua Elena Lvncli, 23-let-na Mary Aguilar in mladenič N. Mendi. Dasi je bila voda visoka in menda niso znali plavati, so se precej oddaljili od brega. Kakor vse kaže, so jim iznenada zmahjkala tla pod nogami, ker — kakor je znano — dno reke La Plata ni ravno, marveč v mnogih krajih ima vdolbine, ki so za neplavače in slabe plavače zelo nevarne; ljudje, ki so se nahajali v Jockey Clubu, so iznenada slišali klice na pomoč. Brž so hiteli
SAMO ZA VAS
smo napravili to krasno reorganizacijo, nad katero se divijo tisoči naših klijentov
GOTOVOST — HITROST — NIZKECENE
nudijo Vam;
NAŠE DENARNE POŠILJKE
NAŠA HRANILNICA
NAŠA PRODAJA LADIJSKIH LISTKOV
NAŠE RAZPOŠILJANJE IZSELJENISKE POŠTE
AKO STE VI ZADOVOLJNI
se mi veselimo, ker smo resnično Vaši prijatelji in smo zidali NAŠO NOVO PALAČO ravno radi Vaše udobnosti ko nas obiščete, da Vas postrežemo kakor zaslužite kot velik prijatelj naše banke.
OBIŠČITE NAS
PRIJAZNO VAS VABIMO V VAŠO KORIST — DA VIDITE KAKO STREŽEMO
GARMENDIA 4947
Paternal, Bs. Aires
SXfSWmMMM
SLOVENSKI ODDELEEK
BANCO HOLANDES UNIDO
SUCURSAL BUENOS AIRES
CENTRALA: Bmé. Mitre 234; .
PODRUŽNICA: Corriente,, ,.£>00
s čolnom na kraj nesreče ter izvlekli iz vode zgoraj omenjenega mladeniča, ki se je že potapljal; peljali so ga na breg ter ga tam z umetnim dihanjem spravili spet k zavesti. ko-; maj je fant prišel k sebi, je brž v-prašal po dekletih, ki sta bili z njim v vodi. Šele tedaj so člani kluba razumeli, da je nesreča mnogo večja nego so v prvem hipu mislili. In res: obe dekleti sta utonili. Po dolgem iskanju so našli njuni trupli-Vest o nsereči je naredila v La Plati globok vtis, ker sta bili deklici hčerki zelo znanih laplat.skih družin.
KNJIGE MOHORJEVE DRUŽBE V CELJU
Udje lahko iste dobijo pri Lakner Franc, Warnes 2215, dpto. II. ali pa pri istem v Banco Germánico, L-N. Alem 150, to pa tako: Kdor je knjige naročil v banki, jih dobi tam ostali pa na Paternalu. To zaradi tega, ker ni mogoče istih prenašati i7, kraja v kraj.
Naročniki iz notranjosti jih prejmejo po pošti, prihodnji teden.
Vsak član družbe prejme letos 6 knjig. Naknadno priglašeni, katerih imena pa niso v seznamu v leitošnjem (koledarju, tudi dobijo knjige po udninski ceni, ki je veljavna za Ameriko.
..MLADIKA, najboljša družinska mesečna revija, katere leto je poteklo. je potrebno obnoviti naročnino. Mladika stane s krojno prilogo $ 10.— na leto. Brez priloge pa $9-Naročila sprejema: Franc Lakner, Warnes 2215 ¡IT. Buenos Aires. — Obenem sprejema tudi nove naročnike. Vprašajte tiste, ki so že naročeni, pa se boste prepričali, da so vsi zadovoljni z revijo "Mladiko". — Letošnje leto obeta biti še boljše, kakor do sedaj.
OBJAVA KR. POSLANIŠTVA
Charcas 1705 — Buenos Aires
Jugoslovansko kr. poslaništvo poziva sledeče izseljence, da se pn njem zglase:
ITija Požar;
Božič Konstantin, ki se je pC: 5 2 leti javil iz Tandila.
Pavokovič Tomo, ki se že pet l®t ni javil svojim doma.
Antun Čorak, roj. 1894. leta ▼ mestu Hrtovci, ki se nahaja v Argentini od leta 1930.
Aleksji Vuksanovič, doma iz Beograda. Iskani je po poklicu mehanik.
Če bi kdo od naših izseljencev vedel ■ za naslov od katerega zgoraj imenovanih, je naprošen da ga sporoči poslaništvu.
Oda se v najem soba po zelo ugod-
ui ceni. R. Lista 5543 (Devoto) Capital.
Služkinja dobi delo. pri dobn
angleški družini z dobro plačo. Kli-ci^^i^uredimtv^teg^iste^^^^
EXPRESO "GORIZIA"
- .----n
FRANC LOJK
Calle VIliliAIlOEIi 1470 U. T. 54 Darwin 5172 ln 2094
jLaČccja*
\cjfci cUo&rnO' AM» Jjt&zZcr
Vesti iz organizacij
—L
Petje
Na Silvestrovo smo zopet imeli priliko slišati naše lepe pesmi, ki so jih izvajali naši zbori, moški in mešani. Katera pesem je najbolj ugajala, prepuščam sodbo posetnikom. Moj namen je povedati na tem mestu nekaj drugega.
Kot pri nobeni stvari, tako tudi Pri petju niso vsi ljudje enaki. Mno gi upravičeno smatrajo petje za nekaj 'več nego zgolj za zabavo. Posledica tega je, da so pri vajah zelo točni, 'pazljivi in skrbni ter pojejo naravnost iz duše in srca in je naravno, da tudi učinek pesmi na poslušalce ne izostane. Škoda le, da se vsi pevci1 in pevke ne skušajo poglobiti v petje. Zavedati bi se morali, da ima pesem velik pomen in 'vplvi »a človeka. Kdor ljubi petje, pravi slovenski pregovor, ne more biti slabega srca. Kakor tudi nemški pregovor pravi: Wo man singt, da lass dich nieder, denn bose Menschen baben keine Lieder. Vemo tudi, da Je mnoge izseljence, ki so se bili odtujili svojemu narodu, pesem spet Priklicala nazaj.
Naj navedem par primerov silne Požrtvovalnosti pevskih zborov v domovini, er vem, da zgledi bolj vlečejo nego besede!
Ravno te dni sem čital v ljubljanskih listih o sijajnem nastopu pevskega zbora naših akademikov, fantov, ki obiskujejo visoke šole. Neverjetnih žrtev in mladeniškega og-nJa je bilo treba, da so se priborili Prvenstvo. Dokler so obiskovali vseučilišče, so imeli prostore za vaje tam. Ko pa je bil zaključek šolskega leta, so se vrata univerze zaprla ter so si morali mladi pevci drugod lskait primernih prostorov, ali pa Sl morali mladi pevci drugod iskati Primernih prostorov, ali pa pustiti, ^ zbor razpade. Prostori bi se brž dobili, če bi dijaki imeli denar, pa ga navadno nimajo. Vendar so od SVflje revščine prispevali toliko, da s° si najeli skromne prostore. Nekateri, ki so živeli daleč zunaj na de-so vkljub temu redno prihajali Pevskim vajam ter prenočevali v parkih po klopeh; srečen ti-^i je imel v Ljubljani kakega Prijatelja, da je prenočil pri njem. .. ^jih žrtev je bila kronana z ve-l«im uspehom. Kot že rečeno, je po-
zbor eden od prvih v Jugoslaviji.
navedem še drug primer, ki 8a Poznam iz idrijske okolice:
bil^ Vas^ (pravzaprav vas niti a nj, marveč raztresene kinetske *®e)> so imeli pevski zbor, ki ga a eč naokoli ni bilo enakega, niti ^ Idriji ne. Smisel za petje med ^etskimi fanti in dekleti je vzbu-1 tant-študent. doma s premožne .metije. V nekaj letih, ko je prina-na počitnice, je izvežbal zbor a ga mu ni bilo para. In da je laž-^ dosegel uspeh, je izučil v glasbi a svoja mlajša brata, da sta po-' 'jy!lla v njegovi odsotnosti.
evske vaje so se vršile redno
in pevci
dvakrat tedensko, pozimi in poleti,
brez ozira na vreme. Kdor ve, koliko dela imajo kmetje poleti in koliko snega pade pozimi, bo razumel žrtev kmetskih fantov in deklet.
Kolikorkrat, ko so drugi že sladko spali, trudni od dela, se je razlila mehka melodija v tido noč... Zapeli so naši pevci, preden so se razšli. Kdor ni slišal petja, ki je tako sladko vabilo in božalo skozi nočni mir, je pazil da ni zamudil druge prilike. V očeh ljudstva so bili pevci nekaj več kot drugi. Vpliv pesmi se je poznal po vsej okolici, kajti pitja in vpitja po gostilnah je bilo vedno manj in če so bili v gostilni tudi pevci od zbora, se pa sploh n. drznil nihče od nepoklicanih "kruliti" in kvariti razpoloženje. Vsaka prireditev je bila naravnost manifestacija in ljudje so se zbirali biizu in daleč, brez vsake časopisne ali druge reklame.
Poleti je bila lahka stvar, a pozimi, ko je zapadel sneg do enega metra in čez ter je brila burja in delala velikanske žamete — v tistem. vremenu ni šel nihče rad iz hiše, a naši pevci so šli. Navezali so si smuči in ha j d v temno noč, sneg in metež! Če so jih po obrazu oplazile veje dreves ali če je kdo v te1 mi zadel v kako deblo, kaj za to! In tudi ko je bilo najslabše, ko je potegnlio južno vreme in je začel na sneg padati dež, da je nastala br-luzga, v kateri so odpovedale smuči in čevlji, so pevci in pevke tudi po taki brluzgi vendarle prifloskali k vajam. Sezuli so premočene čevlje ter jih razvrstili okrog peči, da se med vajami osušijo; medtem so bili fantje navadno kar bosi, dekleta pa so nataknile copate.
Navedena dva primera sta dovolj jasen dokaz, kako majhna se zdi resničnemu pevcu vsaka žrtev, če je v srcu prava ljubezen do petja in če je petje nekaj več nego zgolj zabava.
Tudi naši pevci in pevke si morajo vzeti navedene primere za
vzgled. Marsikateremu se zdi zelo velika žrtev sesti v tramvaj, ali ómnibus, ki ga za deset ali dvajset cen tavos pripelje prav od stanovanja pa do društva. In če malo rosi, če pritisne vročina ali mraz, že se nekateri boje, da jih bo konec, Č gredo ven, če gredo k vajam.
Če hočemo itudi v tujini našo pesem dvigniti bolj in bolj ter z njo vabiti več in več ljudi na prireditve, se ne smemo bati truda in žrtev.	Ljubitelj petja.
SILVESTROV VEČER PROSVETE IN TABORA
Silvestrov večer, ki sta ga priredili naši društvi Prosveta in Tahor, je prav lepo uspel. Spored je sicer začel nekoliko pozno, ker iso pač naši ljudje, ki itak nimajo pretirane ljubezni za točnost, posebno ob takšnih dneh, kakor je zadnji dan v letu, radi komodni.
Spet smo imeli priliko slišati celo vrsto lepih pesmi, naših in tudi ka-steljanskih. Nastopili so kvartet Jadran, moški in merfoni zfror Pro 4 svete, moški zbor Tabora in končno še zbora Prosvete in Tabora skupaj, Bile so dobro izvajane ter žele tudi zasluzeno pohvalo občinstva.
Po petju je šla na oder burka v enem dejanju "Gostilna pri Zvitem rogu", ki je iz gledalcev izvabila mnogo smeha, kakor je bil tudi njen namen, primeren za Silvestrov večer.
Opolnoči je priplesalo na oder novo leto v alegorični sliki, ki je zelo ugajala, in katero so izvaja'e mlade deklice društva Tabora. Sledila je nato prosta zabava, ki je trajala do jutra, toda bila je prekratka, ker nerado se je občinstvo razšlo in zapustilo dvorano.
t
V prosto naravo!
PROSVETA IN TABOR STA ORGANIZIRALI
Velik PIK - NIK
KI SE BO VRŠIL .V NEDELJO, DNE 16. JANUARJA 1938
V San Isidro
RECREO BOQUERON DVE KVADRI OD POSTAJE. SAN ISIDRO R
Od postaje do prostora, kjer bomo imeli piknik, bodo slovenski napisi ln kažipoti, po katerih se bo lahko vsak ravnal in nas ne bo mogel zgrešiti.
VRŠILE SE BODO RAZNE TEKME ZA MOŠKE IN ŽENSKE IN ZA OTROKE: SKOK V DALJAVO, TEK NA DALJAVO ITD. TER BODO NAJBOLJŠIM TEKMOVALCEM IZROČENE LEPE NAGRADE.
PRIDITE VSI ROJAKI IN ROJAKINJE TER DRUŽINE S SVOJIMI OTROCI, DA SE V PROSTI NARAVI POVESELIMO IN NAUŽIJEMO SVEŽEGA ZRAKA IN SONCA.
Igrala bo izvrstna godba. Za pijačo bo tudi dovolj preskrbljeno, za jedačo pa samo deloma za one, ki navadno ne prinesejo s seboj ničesar.
Torej na svidenje v prosti naravi v nedeljo dne 16. januarja.
ODBORA TABORA IN PROSVETE
DOMAČE VESTI
MEDRUŠTVENI ODBOR
Prosvete in Tabora se najlepše zahvaljuje spodaj imenovanim članicam. ki so prodajale srečke na Sil vestrov večer: Cirila Stemberger, Irena Jekše, Olga Maurič. Ivanka Mlečnik, Zofija Sulič, Fani Andlo-vec, Rezka Špacaban, Lozej Marija,
HIMEN
Dne 31. decembra sita se poročila rojakinja Pavla Fabčič, doma iz Št. Vida nad Vipavo in Marijan Saunig doma iz Bilj pri Gorici. Oba sta tudi naročnika našega lista.
Bilo srečno!
Nanut Silvija, Nanut Lilijana, Mali-čeva in Lakner Angela.
Največ jih je prodala Cirila Stemberger in sicer za $30.—
NAŠA ŠOLA
Ali ste že poslali svoj prispevek za Slov. šolo na Paternalu? Zapomnite si, da dvakrat dá, kdor hitro dá. Kljub temu, da imamo sedaj počitnice, imamo precejšnje izdatke za šolske prostore, nimamo pa nobenih dohodkov. Storite svojo dolžnost !

Banco Germánico
DE LA AMERICA DEL SUD
L N. ALEM 150
BUENOS AIRES
ČNICA
"GORICA"
Hočete biti dobro in elegantno oblečeni.
Pridite v krojnčnico "Gorico", kjer boste vedno dobro postrežem.
FRANC LEBAN
Ul. WARNES 2191
(Nasproti postaje Pa ternal.)
LADIJSKE VOZNE LISTKE, bodisi pozivne ali odhodne, za Jugoslavijo in Italijo, kupujte samo pri BANCO GERMANICO. Izrabite priliko sedaj ko
se je cena ZNATNO znižala
DENARNA NAKAZILA za v Jugoslavijo, Italijo in vse ostale dele vseta, izvršujte samo potom BANCO GERMANICO
ŠTEVILNO URADNIŠTVO VAŠE NARODNOSTI Vam je v jamstvo, da bodete pri BANCO GERMANICO najboljše poslu'zeni.
Obiščite nas in prepričali se boste!
URADNE URE: ob delavnikih od 8 1|2 zjutraj do 1 zvečer Oh sobotah od 8 112 do 12 112

KRST
Na Božič je bila krščena v fami cerkvi sv. Antona, kjer kaplanuje slovenski izseljenski duhovnik Hlad-nik Janez, hčerka Stanislava in 0-tilje Stantič. ki so ji dali ime Nilda. Ob tej priliki so povabili srečni starši več svojih sorodnikov in prijateljev na kosilo in večerjo.
Mali Nildi želimo mnogo srečnih in veselih let!
ŠTORKLJA
Štorklja je obiskala Romano in Liberata Tavčar na Avellanedi, ter jima je podarila krepkega sinčka.
Čestitamo!
IZ SANATORIA S. MARIA CORDOBA
Spodaj podpisani se srčno zahvaljujem članom Prosvete in Tabora, ki so mi za novoletno darilo zbrali in poslali 17 pesov.
še posebej pa se zahvaljujem tov. Ivanu Kacinu, ki mi je tudi nekaj dni poprej poslal pet pesov.
Še enkrat, najlepša hvala vsem!
Miroslav Rudež
SPOROČILO
Mnogi žele, da bi naš list prinesel kako sliko, ki jih zanima. Temu, kolikor je v skladu z listom in skupnosti v korist, prav radi ustrežemo. Treba nam je le v tem slučaju poslati sliko, da damo izgotoviti kliše ali pa nam pošljite že izgotovljen kliše. Za ceno od 2 do 3 pesov ga že dobite in je tudi precej velik. Cena je 3 centavos od kvadrat cm.
PIKNIK
Gosp. podp. društvo v Villi Devoto bo priredilo jutri, 9. t. m. svoj Pik-nik v San Isidro, na katerega vabi vse rojakinje in rojake.
RESTAURANT - RECREO "EL CAÑON"
Izvrstna domača hrana, prvovrstno pivo in vino. — Prostori z vrtom, pripravni za svadbe. — Krogljišče. Postrežba točna.
Se priporoča lastnik
Peter Bassanese
JUAN B. ALBERDI y Gral. PAZ — Buenos Aires
PRISILJENI ODSTOP PREDSEDNIKA POKRAJINSKEGA ODBORA V TRSTU
Trst, nov. 1937. — Koncem oktobra je podal odstavko dosedanji predsednik pokrajinskega odbora za Tržaško pokrajino, Pieri Pieri. Bil je na tem mestu, odkar se je pokrajinski svet ustanovil. Šele pred kratkim je bil zopet potrjen za na-daljna štiri leta. Sedaj pa je moral nenadoma podati odstavko. Vzrok temu je avtomobilska nesreča, ki jo je zakrivil Pieri in pri kateri je na-šel smrt Planinec iz Ajdovščine.— Pieri je imel že ponovno podobne incidente. Pri zadnjem pa se je tudi sam nevarno ranil tako da s« ga morali prepeljati v bolnico, kjer je pod policijskim nadzorstvom, kajti zagovarjati se bo moral pred sodiščem radi smrti pok. Planinca. Na njegovo mesto je sedaj imenovan tržaški podprefekt Michele de Ma-sellis.
PROSLAVA FAŠISTIŠNIH PRAZNIKOV
Trst, nov. 1937. — Po vsej Julijski Krajini so na slovesen način fašisti proslavili obletnico pohoda na Rim, 28. oktober. Letos so raztegnili to proslavo še na naslednjo nedeljo, 31. oktobra. V vseh obmejnih pokrajinah »a. tega dne izročili v uporabu razna javna dela. Povsod so morali po radiju poslušati duče-jev govor. Vršile so se tudi maše zadušnice za padlimi fašisti in za padlimi "dobrovoljci" na Španskem Imena teh so vklesali v spominske plašče. V Gorici so posebno slovesno odkrili posebno svetišče, mrtvih v samem sedežu fašja. Tam so vklesali imena onih, ki so padli za fašistično stvar, ki so padli v Vzhodni Afriki (med temi je deset Slovencev., ki so padli kot "dobrovoljci" v Španiji (tudi med. temi sta dva Slovenca).
Po deželi in tudi v mestih so razdelili nagrade učencem, ki so se odlikovali v učenju italijanskega jezika. Nagrade so bile po 100 lir vsaka. Prosluflo društvo "Dante Ali-ghieri" jih je nakazalo po 63 za vsako obmejno pokrajino.
CENE V ITALIJI NARAŠČAJO
Letošnji indeks cen v veletrgovini za oktober'znaša 93, dočim je zna šal v septembru 91,7. Od lanskega
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
VFNFVFA*
ANALIZE urin» brezplačno. Analize krvi.
Popolno moderno zdravljenje. SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdravljenje na podlagi krvne analize (914) KOŽA: Kronični izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletnl žarM. ZLATO ŽILO: zdravimo brez operacije
in kolečin. SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracija
po nrof. CieareHiju. MVCNE BOLEZNI: Nevraater.ja, izguba
spomina in Šibkost. EEVMATIZEM: kila, naduha, gota. Šibkost srca zdravimo po modernem nem-Skmn načinu. PLJUČA: KaSelj, Šibka pljuča. 2ELODEO: upadel, raSirjeni, kisline, težka prebava, bruhanje, rane. ČREVA: colitis, razširjenje, kronična zapeka.
GRLO, NOS, USEBA, vnetje, poUpl: urez operacije in bolečin.
Popolno ozdravljenje $ 30.— Plačevanje po $ 5.— na teden.
Naš zavod a svojimi modernimi napravami tn z izvrstnimi SPEOCIJALISTI Jo •din: te vrste ▼ Argentini. — Lečcnje zajamčeno. — Ugodno tedensko ln mesečno plačevanje.
Od 9—21 ob nedeljah od 8—12
Rivadavia 207C Plaza Once
oktobra do letos so cene narasle za 20,6 od> t o. Dietaljme cene so dosegle v oktobru indeks 94.1 (septembra 93,44), indeks življenskih strošk°v pa je narastel od 94,17 v septembru na 95,95 v oktobru (podlaga so cene leta 1928 kot 100).
TATOVI VDRLI V STANOVANJE
V hišo Josipa Kovačiča v Smrjali pri Premu. so neko aioč vdrli tatovi. Izkoristili so priliko, ko je bil gos-p°dar aretiran radi tihotapstva in so se priplazili v spalnico. Gospodinja je sicer še pravočasno skrila denar, hčerka pa je alarmirala okolico, da so morali tatovi pobegniti brez plena. Za zlikovci ni sledu
DROBNE VESTI
—	Gorica. — Tu so pričeli zbirati
volnene obleke in perilo ter druge darove za vojake in delavce v Vzhodni Afriki. Del nabranih darov so že odposlali v Abesinijo.
—	Gorica. — Pred goriškim sodiščem se je zagovarjal zaradi bega čez mejo 26 letni Josip Beltram iz Stare Gore pri Gorici. Šele pred krat kim se je vrnil iz inozemstva a nje-jrov zastopnik se je zavzemal za to, da. bi mu se priznala amnestija, kakor se je zgodilo v podobivih slučajih, a sodišče mu pravice do amnestije ni priznalo.
—■ Gorica. — Bivši soizdajatelj
slovenskega fašističnega tednika "Nove dobe" kavalir Josip Bandelli (Bandelj) je po daljšem bolehanju umrl. Bil je med onimi prvimi našimi. ki so se pridružili fašistovski ideji. Pokojnik je bil po poklicu u-čitelj in je izdal tudi slovensko-italijansko slovnico. Zadnje čase je vodil v Gorici neko gostilno.
—	Grgar. — Po 22 letih s« je vrnil
iz Rusije Ivan Pavl;n, po rodu iz Ravnice nad Grgarjem. Koit vojak 97. pešpolka je bil ujet in je prebrodil vsa ruska ujetniška taborišča. Kot talijanskemu državljanu mu je italijansko poslaništvo izposlova-lo dovoljenje za potovanje domov, kjer je našel le še svojo mater.
—	Idrija. — Pred goriškim sodiščem je bil obsojen na 7 mesecev zapora in plačilo vseh modnih stroškov 24 letni France Lipužič iz Tdrije, ker se ni prijavil k naboru.
—	Kanal. — Kanalski karabinerji
so prijavili goriškemu sodišču Andreja Štruklja, doma iz Kanala, ker se ni prijavil k naboru.
—	Postojna. — Ob meji pri Po-
stojni so obmejni miličniki aretirali dva jugoslovanska državljana. Pri preizkavi .so pri vsakem našli 10 kg saharina. Odvedena sta bila v tržaške zapore.
—	Reka. — Nedavno, na 30 let
obsojeni Franc Kruh. doma iz Šem-bij pri Knežaku. je vložil proti pretirani obsodbi pritožbo na kavcijsko sodišče.
—	Gcrica. — Kot so se razširile
vesti, bo menda res z novim letom začel izhajati v Gorici že dolgo napovedan slovenski nabožni list "Sv. Gora". List bo omejen le na strogo versko vsebino in bo pač najlepše nadomestilo za ljubljanski "Bogoljub" in druge slovenske nabožne li ste. ki tako neredno prihajajo čez mejo. Naše ljudstvo je brez dvoma zelo veselo te skromne koncesije. Za urednika sta mu določena kanalski dekan msgr. VenSeslav Bele in podgorski župnik Stanko Stanič.
—	Alojzijevišče — vojaška kasarna! — Obširno poslopje slovenskega Alojzijevišča na Placuti v Gorici. je zadnji komisar centralnega semenššča prelat dr. Buto pred nekaj meseci prodal vojaški upravi, ki je takoj nastanila v nekdanjem deškem zavodu svoje vojake. Odbor dobrodelnega društva Alojzijevišča je bil že pred leti od oblastev raz-puščen. V zavodu je bila pripravnica za. prvo gimnazijo, v njem pa so stanovali tudi drugi dijaki in je bil odličen odgojni zavod naši mladini vse od svojega poeetka. Zavod je dobil po razpustu društva prefek-turnega komisarja, pod 'vodstvom, katerega pa je zavod počel hirati, število gojencev se je od leta do leta krčilo in končno so pouk ukinili. Tako je ostalo obširno zavodovo poslopje popolnoma prazno.
Zavod je bil eden izmed najlepših spominov na pokojnega nadškofa Sedeja, ki mu je bil ustanovitelj, vsa dolga leta je bil vzdrževan s te-škimi žrtvami naših ljudi. Zadnji zavodov vodja je bil brat pokojnega Lojzeta Bratuža, Joško.
—	Sovodnje. — Na železniški postaji v Rubijali se je pri delu ponesrečil Ivan Gregorat. ki je padel visoko z lestve in si zlomil tilnik: prepeljali so ga v goriško bolnico.
—	Trst. — Zaradi hudega deževja
so v koperski okolici vode silno na-rastle. Mlekarica Antonija Hrvatin se je s svojim osličkom vračala domov in ko je hotela prebroditi Slepi potok, je voda osla spodnesla in v borbi za rešitev oslička je tudi sama utonila. Zapustila je moža in šest malih otrok.
—	Vrh nad Kanalom. — V gozdu
blizu Vrha je 5 letni Stanko Gr-
bee našel granato, ki jo je na licu mesta skušal, razstaviti. Naboj je eksplodiral in deček je dobil smrt-nonevarne poškodbe po vsem telesu. Bil je takoj prepeljan v goriško bolnico.	' ' S.
•— Gorica. — Sodišče je obsodilo
na 4 leta zapora, na plačilo stroškov in izgubo pravic Antona Drufovko starega 28 let radi težke telesne poškodbe.	,
—	Gradiška. — Pred kratkim je
dobilo nekaj vojakov v podpis neko listino, ki so jo v večini nič hudega sluteč tudi podpisali. Toda kmalu so izvedeli da so podpisali prošnjo za prostovoljstvo v Španijo. To je nekatere med njimi tako prestrašilo, da si je eden pognal kroglo v glavo, drugi pa je skočil pod vlak.
—- Idrija. — Pretekli teden je
umrl «v Idriji Jurjavčič Anton, bivši sodni uradnik, ki je kasneje prestopil v službo idrijske občine in bil pri tej zaposlen do svoje smrti. Pri Idrijčanih ni bil kaj posebno priljubljen radi svojega uradovanja in postopanja z domačini. Dva dni pred smrtjo — na smrtni postelji — se je poročil z gdčno Kosovo, lastnico gostilne v Idriji. Mir mu iu pokoj!
—	Kobarid. — Pri delu se je ponesrečil Stanislav Ceneič, star 27 let. Odpeljati so ga morali v bolnišnico. '•>
—	Oslavje. — V veliki grobnici
so drugega novembra blagoslovili kripto "Zlatih medalij". Ob itej priliki se je vršila svečana maša za padle v vojni.
—	Ozeljan. — Radi prepovedane
žganjekuhe, sta bila naznanjena o-blastem Laznik Leopold in Josip, prvi star 33, drugi pa 42 let. Domnevajo, da je oba Laznika kakor tudi černetiča iz Šempasa denuncirala ista oseba.
—	Ozeljan. — Špacapan Friderika, stara 16 let je padla s kolesa in si zlomila desno ključnico. 24 letni Josiji Jež pa je padel z vrtnega zidu, kjer je delal, da so ga morali v popolni nezavesti prepeljati v goriško bolnišnico.
—	Prvačina. — Ker je imel pri
sebi smodnik, ki ga je jemal iz ne-razstreljenim najdenih vojnih o-stankov, je bil naznanjen sodišču Ivan Kavčič.
—Rojan. — Pod avto je prišel 17
letni Benedikt Martinčič. Avto je fanta tako nesrečno zadel, da ga je podrl, ko se je ta peljal s kolesom. Avtomobilist je, kljub temu, da je opazil nesrečo, vozil dalje.
—	Sežana. — Zadnji sejem je po-
kazal. da so cene živini v Italiji izredno visoke. Dočim se je pred par leti prodalo lepo govedo za komaj 1000 lir, je poskočila danes cena na 3000 in čez. Vendar pa je ta porast prišel za nekatere prepozno, ker so tudi hlevi v tem času postali za toliko, kolikor so cene poskočile, bolj prazni.
—	šempas. —Radi prepovedane in
tajne žganjekuhe sta bila naznanjena černetič Anton' in Franc, prvi star" 29, drugi pa 23 let. Pri preiskavi so ugotovili, da kuhata žganje in se pečata s prodajo tega.
—	Solkan. — Franc čeč. star 50
let je zadel pri delu na njivi z krampom ob vojni izstrelek, ki je eksplodiral in ga zelo težko poškodoval-V obupnih okolščinah je bil prepeljan v goriško bolnico. ^
—	Solkan. — Vsled nesreče z mo-
i
torjem, je bil pripedjan v goriško bolnišnico v izredno težkem položaju in v popolni nezavesti 16 letni Severin Üermelj. 14 letni Ivan Gre-gorač pa je padel s stene in si razbil lobanjo.
—	Tribuša. — Pri delu se je ponesrečil 50 letni Ivan Brezavšek. 1?1 se bo moral vsled poškodbe dalj casa zdraviti v goriški bolnici.
—	Trnovo. — Z velikim svečanostmi je bil ustanovljen dopolavoro v Trnovem in v Lokvah. Svečanosti se je udeležilo mnogo zastopnikov oblasti.
SAHARIN JE TIHOTAPIL
Iz Idr i.je poročajo, da so obmejna varnostna in carinska oblastva prijela znanega tihotapca Antona Žni-deršiča. ki so ga že dalje časa zaman iskala. Pri njem so dobili 10 ki? saharina, ki ga je hotel prenesti čez mejo v Jugoslavijo in ga tamkaj razpečati.
CA.CENTRAL EUROPEA
469 S AN MARTIN 469
v vsako izseljensko hišo "Slovenski list"
IZKUŠENA BABICA Filomena Beneš de Bilek
diplomirana na univerzi v Pragi in v Buenos Alresu. Zdravi vse ženske bolezni. — Sprejema tudi
noseče v popolno oskrbo, ordinira od 9 ure zjutraj do 20 ure zveier LIMA 1217, I. nadstr.
U. T. 28 Hueno Orden 33«» Buenos Aire«
Kje boš kupil lep .slamnik? , Kaj ne veš, kje se nahaja-
Krojačnica
Mozetič
OSORIO 5052 - La Patero»1 Buenos Aires __
NAŠI FANTJE V LIBIJI
Večerna izdaja tržaškega 'Piecola' i 'Le Ultime Notizie' od 27. novembra je objavil pozdrav vojakov, letnika 190!), ki so pod orožjem v Tar-liuni v Libiji.
Podpisani so bili sledeči fantje Okreti Guiseppe (Trieste), Pegan Giuseppe (Sales), Gergolet Rugge-ro (Doberdo del Lago), Cosman Gio vani (Sgonigo), Gruden Giuseppe, (Samatorza), Rrtze Albino, (Dutto-gliano), Bolle Antonio (Alber), Da-gulin Luigi (Goriano), Leghissa Giovanni (Medeazza), Pacchin Giuseppe (Sclierbina), Crismani Armando (Basovizza), Carini Giovanni, (Goregna), Stor Romano (Poverlo).
Niso to morda italijanski vojaki iz bogve 'katere južne pokrajine, temveč so pristni kraški fantje — Okretič Josip (Trst), Pegan Josip (Salež), Gergolet. Rudjer (Doberdob), Kocman Janez (Zgonik), Gruden Josip (Samatorca), Rože Zorko (Dutovlje), Bole Anton (Av-ber), Dogulin Lojze Gorjansko), Le giša Ivan (Medeja), Rože Zorko (Tomaj). Pakin Josip (Skrbina), Križmančič Herman iz Basoviee in Krajnc Ivan iz Gorenje itd.
ZNANA DOMAČIJA PRODANA
Trnovo, oktobra 1 37. — V dolgo verigo prodanih domačij in posestev, ki pričajo o žalostnem stanju našega gospodarstva v Julijski Kra-jmi, ki se, z lahkoto trdimo, bliža
robu propada, je vključen nov člen. Pred kratkim je bilo namreč prodano posestvo R. Valenčiča, vulgo Fetegučevo v Trnovem. Veliko posestvo, obsegajoče' velik kompleks gozda, travnikov, njiv in dve hiši, sta kupila Tomšič Viktor, znani industrijalec iz Ilirske Bistrice in Ko-vačič Jože iz Smrij za reci in piši 87.000,— lir. Prvi je kupil parcele gozda, drugi pa ostalo posestvo.
Izredno nizka cena, za katero je bilo omenjeno veliko posestvo prodano, nam tudi jasno priča, da je naš kmet povsem obubožan, iter od poljedelstva ne pričakuje več vira dohodkov, ki bi bili zadostni da ga preživijo, spričo visokih dajatev, ki so posestvom naložene. Zato ne more in noče stremeti za novimi pridobitvami.
NOVO POKOPALIŠČE V IDRIJI
Znano je, da so želeli Italijani naše mesto kar preobraziti. Stari "Ma-gazin" v sredini mesta se jim ni zdel več kaj pripraven za vojašnico ter so zgradili pri sv. Antonu im-pozantno novo stavbo — trdnjavo, ki naj služi temu namenu in ki do-minira nad vso dolinico; do kasarne so zgradili tudi široko cesto, ki je izza kasarne podaljšana po Kano-mlji proti Sv. Luciji. Na "Vrlizeli" so gradili samostan za frančiškane, ki pa je ostal nedograjen in zidovje sedaj propada. Pametno, da so o-pustili, smo že vsi kristjani, ni kaj več med nami misijonariti, zato je
Po
zor
Zemljišča v Floridi FGCC
Po
zor
prav ob postaji in z 5 kolektivi, na razne strani, po veliki AVENIDI DEL TEJAR
Na lepem visokem kraju
se oddajajo na 120 mesecev od 14— m$n. do 20.— m$n —
Kupec dobi nai zahtevo tudi opeko in ostale potrebščine za zidanje. | 23 minut od Retira in stane $1,85 na teden
Nadaljna pojasnila daje:
NEMESIO V. MURGUIA	ANDREJ ŠKRBEC
Avda. San Martín 3801.	calle Italia 3467
U T. 84 (Almacén) FLORIDA FCOC
odprto sedaj dovolj široko polje v Abesiniji... Nasproti tem zidovjem je z ras tla iz tal lepa stavba za oficirje, ki je že predana svojemu namenu. Čez Idrijco so zgradili krasen betonski most, ki je odstranil j velik ovinek mimo Didiča, ima pač svoj pomen... Asfaltirali so vso "Novo cesto" od hotela Didič do stare klavnice, v mestu pa so ulice še vedno tako kot so bile, suhe in prašne ob lepem vremenu, blatne ob deževju. Tudi klavnico so postavili novo v Cegovnici. Dosedanja ob gla vni poti proti Sv. Luciji ni bila dovolj higijeniena in po vseh novodobnih predpisih. Pri Marofu je postavljena nova elektro-centrala, katere lastnik je domačin. Sedaj je- na vrsti pokopališče. Sedanje je res ne-higijenično, ker je postavljeno v sredini mesta, in tudi že prenapolnjeno. Pa čeprav tako, vendar je premnogo src vezano nanj -— vsa stara doba, boljši časi so zakopani v njem. Kaj mislijo napraviti z, ostanki pokopanih ni znano. Na tem mestu pa nameravajo postaviti park-sprehajališče za one, ki se jim ne ljubi v prelepo bližnjo mestno okolico, ki nudi najlepši oddih in krasne prirodne parke, ki jih umetno ni mogoče zgraditi. Pri gradbi novega, prej omenjenega mostu, so že okrnili kos pokopališča, ker ítedi pomanjkanja prostora ni bilo mogoče ukreniti drugače. Novo pokopališče gradijo daleč iz mesta, na položni trati pod Jeličnim vrhom, tik nad cesto Idrija—Godovič, ki je last posestnika Rejca po domače "Pri Zagodu". Obzidje je deloma že zgra jeno in tudi impozanten vhod. Na pokopališču bodo zgradili tudi cerkev. Ko bodo torej prihodnjič zvonovi vabili 'na tisto tiho domovanje. .." da se spomnimo svojih dragih, že ne bomo več imeli svojega dragega kotička kjer smo se do sedaj skozi tolika leta ob trepetanju tisočev lučic ustavljali na grobovih in v trpkem razmišljanju obnavljali zveze s pokojnimi. Tja daleč izven mesta se bomo napotili in bo nam tuje in dvakrat turobno — čeprav potrebno, dvakrat tuje. ker ne bo več samo naše...
KOBARID: Na levi cerkev Sv. Antona, v ozadju Libušnje in Sv. Lovrenc
VELIK POŽAR V ILIRSKI BISTRICI
V Ilirski Bistrici je nedavno zgorela nova Tomšičeva žaga. Požar je nastal, kakor vse kaže, zaradi kratkega stika. Ogenj se je v velikem štirinadstropnem poslopju razširil z vso naglico, ker je bilo v stavbi mnogo suhega obtesanega lesa in desk. Bistriški gasilci so bili sicer takoj pri delu in pomagali so jim tudi karabinerji in oddelki vojaštva, toda zaradi pomanjkljivih tehničnih sredstev kljub veliki požrtvovalnosti ni bilo niti misliti na kakšen uspeli. Pozneje so prihiteli v Bistrico tudi reški gasilci z dvema briz galnama. Toda ogenj je medtem zajel že vso stavbo. Škoda znaša blizu enega milijona lir, a žaga je bila zavarovana le za 250,000 lir.
POROKA
V soboto, 6. nov. 1937, se je poročil v Ljubljani naš rojak Srečko Šor-li iz Tolmina, z rojakinjo Maro Še-gatin. Drugoval je rojak Lado Božič, podpr. 'Tabora' v Ljubljani. •— Čestitamo!
SMRT1ÍA OBSODBA ZARADI U^IORA MOŽA
Pred goriško poroto se je zagovarjala Marija, rojena Lebanova iz Podbrda, stara 35 let, zaradi umora svojega, moža Komelja. Pri umoru je sodeloval tudi njen ljubimec Nikola Orlando, star 26 let. Kome-ljeva je z Orlandom vzdrževala že več let razmerje in priznava, da je leto in pol premišljala, kako bi se znebila svojega moža. Poskušala ga
Agencija
P U T NIK
SAN MARTIN 345/1 BUENOS AIRES
U. T. 31 - 8759
Samo pri nas dobite najceneje ladijske listke
Prodaja listkov za Jugoslavijo, Italijo in vse druge dežele. Vsakemu potniku preskrbimo kabino in druge ugodnosti. Preskrbimo popolnoma brezplačno tudi vse potrebne dokumente.
Ako rabite kake dokumente, prevode ali pravno zaščito
AGENCIJO "PUTNIK" Lastnik: Anton Kolungja
FAVSTA 1
Kar moči slabe volje se je odpravil pregledovat straže po mestni hiši in okoli nje. Ojačil je vse šibke točke ter podvojil število patrulj. Ko je razdelil ge-*»a in odredil vse, kar je bilo potrebno, je godrnjaie krenil po mestu, da bi si o-gledal tudi širjo okolico. Na trgu pred mestno hišo je zdajci začutil, da stopa nekdo za njim. , Obrnil se je in nagrbančil obrvi. "Ako je kak guisevec, Bog daj, da bi se spotaknil obrne," je zamrmral sam pri sebi. "Deset srebrnjakov bi dal, da si '»orem zdajle ohladiti kri..."
Neznanec se je v tem približal Cri-Honu. Stopal je naravnost proti njemu, oči zavit v svoj plašč, zakaj noč je kila hladna in oster krivec jo pometal trK.	,
"Tako vam vraga, gospod," je izpre-govorii Crllon, ko sta bila jedva še dva koraka vsaksebi, "pa ne da bi imeli kaj do mencf
"Da baš do v.is, gospod Luis de Cril-lo>»." je mirno odvrnil tujec.
Pri teli besedah jo spustil plašč izpred obraza in je z nasmeškom pogledal Cril-lonu v oči. Poveljnik telesne straže ga takoj spoznal.
"Vitez de Pardaillanl" je vzkliknil in kostno iztegnil roko.	I
"Iščem vas, kapetan, že ves večer..." "Iftčete me? Zakaj t..." ' Rad bi vas spomnil obljube, ki ste mi jo dali nedavno tega: da me predstavite kralju." »Bog in bogme! .Tak vendar žc?" Cril-se je široko in dobrodušno nasmejal. "Vodel sem, da pridete prej ali slej." "Kaj hočete!. . . Obšlo me je. da bi si
ogledal kralja od blizu. Kad bi videl, ali se kaj razlikuje od drugih ljudi."
"Vaša želja se bo izpolnila. Toda nekaj vam moram povedati: ako vi še ne poznate njegovega Veličanstva, ne mislite, da kralj ne pozna vas..."
"Ne vem, odklej bi bil deležen te časti."
"Več ko desetkrat sem mu pripovedoval kako ste mi poniogli, da sem se rešil iz Pariza. To ni bilo kar si bodi, smrti mi božje! še zdaj vas vidim, kako «te dvignili meč, in slišim vaš klic: 'Trobentači, zatrobite kraljevsko koračnicol' Lepšega bojnega čina ne pomninl, kar živim. . .
"Vaše hvale, dragi gospod de Crillon, je več od mojih zaslug." je rekel Par-daillan. "Toda povejte: ali ne bi bilo prav, da sedeva kje za mizo in proslaviva to svidenje?..."	•
"Menda bi bilo," je vzkliknil Crillon. ''Ne poznam človeka, ki bi rajši trčil z njim nego z vami. Le žal, da imam nocoj še za pol urice posla."
"Če vam je prav, vas bom čakal čez pol ure v gostilni. Izvesek se vidi odtod."
"V 'Grajski gostilni'? Izvrstno! Vaš krčmar toči imenitno kapljico."
Stisnila sta si roke. Pardaillau se je vrnil, med tem ko je poveljnik telesne straže nadaljeval svoj obhod.
Ko je stopil vitez v svojo sobo, je našel ob kaminu človeka, ki mu je strmo gledal naproti. Ta človek je bil Jacques Glónient. Napravljen je bil v črno posvetno odelo, v katerem smo ga že videli in ki je dajalo njegovi vnanjosti izbrano, obenem pa turobno lice.
"Veste li. s kom bom nocoj večerjal "
t
je rekel Pardaillaa.
"Kako naj to vem prijatelj?"
"Z vrlini Crillonom. poveljnikom kraljeve telesne straže in guvernerjem mesta."
Pomolčal jo in malomarno dodal:
"Obljubil mi je, da me predstavi kralju..."
Jacques Clément se je zdrznil in vprašujoče pogledal vietzu v obraz.
"Pardaillan, — je rekel — čemu govorite z menoj o teh stvareh? Moje življenje se nagiblje h koncu. Tako mi je, kakor da ne razumem ničesar več in kakor da me nič več ne zanima. Ali hočete, da se brž pomeniva o tistem, zaradi česar ste želeli^ da pridem k vam?"
"Hočem," je rekel vitez. "Sediva, čim preje se pogovoriva, tem bolje bo. . . Jelite," je povzel brez prehoda "prišli ste z namenom, da izvršite... svojo nalogo ..."
"Kako veste?" se je splašil mladi človek in planil po koncu. "Kdo vam je povedal?''
'Nihče mi ni zinil besedice... razen vas... A mislim si. Kako bi se drugače našlo za vas mesto v procesiji, pri kateri so štiri dni zaporedoma, vso pot od Pariza do Chartresa. bogokletno zasmehovali Gospodove muke?... V tem pogledu tedaj ni dvoma. Kdlno, kar se vprašujem, je to: kedaj?"
Mladi menili je pobesil glavo.
"Ne vem,'' je zamrmral. "Kako naj slutim? Morda nocoj, morda jutri, morda pojutrišnjem pride trenutek ko dobim povelje. Tisto minuto pojdem. .. in storim. .."
"Utegnilo bi biti .jutri. Ali se vam ne vidi...?"
"Mogoče. . . ne. zelo verjetno je, da bo jutri. . ."
"Dobro,"' je rekel Pardaillan. —"Tedaj jutri... In zdaj vas vprašam: ali mi hočete storiti uslugo? Izpolniti važno, njno prošnjo, ki jo imam do vas?"
"Kakšno prošnjo?" se je zavzel Jacques Clément.
"Prošnjo, da odložite svoje dejanje do druge prilike: za dan, morda za dva... kaj vem, za koliko? Vsekako za toliko časa, da opravim sam svoj posel, ki zame ni manj važen, nego je vaš namen za vas..."
''To ni mogoče!" Menili se je stokaje prijel za glavo, "če pride ona in mi ukaže., in bi ji moral odgovoriti: 'ne!' Oh prijatelj! Zahtevajte od mene karkoli, samo tega ne zahtevajte!"
"Jacques Clément!" Pardaillanov glas je bil poln mehkobe. "Ali je mogoče, da vas prosim zaman? Sina Alice de Lux! Deka, ki je plakal na pokopališču Nedolžnih otročičev! . . ."
"Tistega, ki ste ga tolažili v njegovi zapuščenosti in ste mu pokazali grob njegove matere!'' je bolestno zaihtel menili. — "Ne, Pardaillan! To ni mogoče. Ne sme biti, da bi me prosili zaman, vi, edini, ki ste se me usmilili v mojem življenju!..."
"Tedaj mi ustrežete?. .."
"Doklej naj čakam? Kako bom vedel, da je rok minil?.."
''Tega vam ne bom mogel sporočiti. — čakajte, dokler ne boste sami uganili, da je moj posel opravljen."	•
"Pardaillan!" Menili je stopil tik pred viteza in mu je ostro pogledal v oči. — "Ka.j nameravate?.. Pa ne da bi hoteli posvariti kralja?.."
Vitez je otožno zmajal z glavo.
"Nikakor ne... Daleč mi je do misli, da bi hotel izpreininjati pota usode!"
Jacques Clément se je potolaženo nasmehnil.	, i * I ''Dobro," je dejal. "Ustreženi vam. — čakal boni, dokler ne bom videl, da ste opravili. . . čakal bom pa naj mi bo še tako težko in naj me stane še toliko... Z Bogom, Pardaillan!"
Podala sta si roke, kakor dva človeka, ki se razstajata na veke. še dolgo potem je vitez pomnil drhteči dotik me-niliove desnice: dotik roke nesrečnika, ki je vedel, da se poslavlja od vse^a, kar je živo in zdravo in svetlo, ter nastopa v nepovratno pot v temo in mraz. ..
"Bog ti bodi milostljiv!" je zamrmral za njim, ko je utihnil poslednji glas njegovih korakov na hodniku...
Drgetaje od zagontene groznice je stopil Jacques Clément na ulico. Ko pa je hotel oditi svojopot. se je zdajci utrnila izpod vhoda hiše na oni strani človeška senca. Dohitela je mladega moža, položila mu roko na komolec in mu zašepe-tala na uho:
"Pojdite z menoj... Marija vas pričakuje. . ."
Menihu se je zvrtilo. Vse drugo, kar .je bilo v njegovi duši, je mahoma propalo. izginilo in utihnilo; ostal je le še žgoči plamen koprnjenja .. . glasila se je le še vsemogočna pesem strasti...
"Marija vas pričakuje!" je ponovila ženska ki ga je bila ustavila,
Jacques Clément se je obrnil in je šel z njo. Stopal jc kakor v sanjah, ne vedoč kod ga vodi in kam... Naposled se je našel v sobi, ki je bila polna medlečih vonjav. Rdeče zastrta svetiljka je negotovo obsevala stene, prestrte s svilenimi tkaninami. Ena teh zaves se je pravkar zgrnila za njegovo spremljevalko,—
je zastrupiti na razne načine, toda brez uspeha. Komelj je bil tako močan, da je vzdržal. Naposled ji je Orlando prinesel učinkovit strup, ki je povzročil Komeljevo smrt. Smrt so razglaslii kot naravno. Toda ljud ski glas ni miroval, dokler neka Angela Beguševa, ki je služila pri Ko-meljevih, ni izdala resnice orožnikom, ki so zločinsko ženo in Orlan-da aretirali. Porota se je s tem zločinom pečala dva dni in so prišle na dan podrobnosti o propalosti o-bek zločincev. Komeljeva je po rodu iz Tolmina. Orlando je iz notranjosti Italije. Oba zločinca sta obsojena na smrt na vešalih.
TRST — MESTO POROK
V zadnjih letih se posebno opaža, da Trst zavzema prva mesta v statistiki porok. Tako je leta 1935 bil na prvem mestu izmed vseh italijanskih mest z 2,740 porokami, kar znaša 11 od tisoč. Leta 1936 pa je bil na drugem mestu. Številke za letošnje leto kažejo porast in bo Trst gotovo zopet med prvimi po številu porok.
Ruska klinika za vse bolezni
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost razpolaga klinika s posebnim kon-zultorijem, kateri se jialia.ja pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni
Dra. A. IZAGUIKRE-a.
Razpolaga z 10 specializiranimi zdravniki za razne bolezni
— Imamo zdravnike specialiste za bolezni na pljučah, obi. stih jetrah, žaladcu, žičevju itd. Za bolnike iz notranjosti imamo rezervirane sobe (kakor za ženske, tako tudi za moške) s posteljami.
Cena od 1 $ dalje dnevno. Dajemo nasvete pismenim potom,
za mali honorar. Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordiniramo: od 9—12 i 15—21. V needljah in praznikih
od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI
SUIPACHA 28
Zanimivo je, da prihaja v Trst vec mož za ženitev, kakor bi po razmerju padlo na Tržčane. Tako je mnogo Italijanov, ki vzamejo Trža-čanke za žene iz Južne Italije, Sicilije, Sardinije in Severne Italije. ; manj pa jih je iz Srednje Italije. ' Število teh Italijanov kaže za le-| tošnje leto precejšen porast napram jTržaeanom. Dasi Trst prvači glede porok, je po številu rojstev skoro na zadnjem mestu. Zaradi tega se da 'sklepati, da ni nikake vezi oziroma da ne igra nikake vloge število porok v primeri s številom rojstev.— Baš Trat je lep primer tega dejstva, ker fašisti vedno tarnajo kako malo rodova ten je Trst. "Rivista, mensile della citá di Trieste", je prinesla članek, v katerem išče vzroke temu visokemu številu porok. Tako pride do zaključka, da privlačujejo Trža-čanke tujce zaradi svoje lepote. Da so Tržačanke res lepe, o tem se je že večkrat govorilo in to so ugotovili posebno itujci. To si razlagajo s tem, da je Trst križišče dveh ras, kjer se ti dve rasi mešata. Mons. Filip Tommasini, škof nekdanje novograd ske škofije v Istri, je v 17. stol. to le zapisal: "Ljudje so lepi, ljubijo tujce in umetnike, so ljubeznivi ter vljudni." Glede žen pa pristavlja: "Ni ga tujca, ki se ne bi ustavil, da ne bi mogel dobiti žene, kajti to mečto ima mnogo žensk, ki so lepe, rdeče in bele, iter se z lahkoto zredijo in so plodovite ter poštene."
Fotografija 'U MODERNA
Edina in najbolj poznana fotografija v slovenski koloniji.
NOVOPOROCENI" Najboljši in najtrajnejši spomin je lepa in dobro izdelana povečana slika, ki Vam jo napravi fotografija "LA MODERNA". Posebne cene z velikim popustom z ozirom na številno slovensko klijentelo.
Poštne slike od $ 5.— dalje ducat. Obiščete nas lahko vsai dan od osmih zvečer, tudi oh sobotah. — Ne pozabiti:
S. Saslavsky Av. SAN MARTIN 2579 Tele'on: 59-0522 Bs. Aires
DELO ORGANIZACIJE "OPERA BALILLA" V GORICI
Gorica, oktobra 1937. — Pred kratkim je praznovala Italija z velikimi svečanostimi petnajsto obletnico pohoda na Rim. Za to priliko je goriška fašistična mladinska organizacija "Balilla" izdala kratek pregled svojega dela v letu XV. Organizacija se je v etm letu posebno živahno udejstvovala na telovadno-športnem in vojaškem polju, kar se je pokazalo zlasti na manifestaciji, ki se je vršila na telovadišču 'Dux', kjer so se skazali zlasti mladi goriški mošketirji, ki so zavzeli prva mesta v klasifikaciji. Na to morajo biti goriške mlade črne srajce samo ponosne. V poročilu se naštevajo me sta, katera so zavzeli goriški fašistični mladci na teli tekmah. Med prvimi organizacijami v klasifikaciji so: ona v Tolminu, Gradiški in Idriji. Med najboljšimi posamezniki pa so "Balilla" Ložar Stanislav iz Sv. Križa pri Nabrežini. Mišon Lu-dovik iz Gorice, Volčič Vincenc iz Cerknega "avantguardisti" Pavle-tič Dino iz Gorice, Vodopivec Bojan in Faganel Florijan iz Ločnika med "malimi Italijankami" Marija Gnezda iz Idrije, in Dolenc Marija, iz Gorice. Po tem vidimo, da imajo organizacije večje uspede v mestih.
POGARJEVO POSESTVO OBDELUJE ENTE DI RINASCITA AGRARIA
Gorica, nov. 1937. — "Ente di ri-nascita agraria per le Tre Venezie" je pred približno dvema letoma kupila od goriške deželne uprave obširno nekdanje Fogarjevo posestvo na desnem bregu Soče pri Pevmi. Kmalu po vojni je kupil to posestvo, ki se razteza od Grojnice do Pev-mice in obsega skoraj vse pevmsko polje, tedanji goriški deželni odbor, ki je hotel tu zgraditi novo norišnico. Pozneje je ta načrt propadel in deželna uprava je dajala, kakor že prejšnji lastniki, njive in polja v najem kmetom iz Pevme in Oslavja, ki imajo malo zemlje. Sedanja lastnica pa hoče obdelovati posestvo v lastni režiji. Letos ni oddala prejšnjim najemnikom ničesar več v na-.'
jem, ampak obdelala z lastnimi delavci, in sedaj gradi ob cesti, ki pelje v Pevmo, velik, modern hlev, v katerem bo prostora kot pravijo, za petdeset glav živine. Tudi vojne razvaline Fogajervili hiš, mesnic in hlevov ob desni glavi Soškega mosta, ki so kričale o grozotah vojne, je že skoraj odstranila in vse oee-dila. Brezdvomno lep napredek. Bridko je samo za tiste kmete-najemni-' ké, ki bodo morali zdaj zaradi po-j manjkanja zemlje živino odproda-ti in svoj domek skrčiti.
IZSELJENSKA VPRAŠANJA
Ta vprašanja v naši državi spadajo v okvir delovanja ministrstva za socialno politiko in narodno zdra ' vje. Ministrstvu je priključen odsek za zaščito izseljencev. Načeluje mu dr. Aranieki. Razen tega deluje še izseljenski komisarijat s centralo v Zagrebu, ki ga vzdržujejo predvsem sami izseljenci. Vsak izseljenec mora plačati pri odhodu v tujino 250 dinarjev v izseljenski sklad. Če izseljenec potuje z ladjo, prispevek za izseljenski sklad navadno plača ladijska družba, a razen tgea še 20 dinarjev za kolonizacijski sklad in 50 dinarjev nadzorne takse. Za izselitev v Južno Ameriko pa ni treba* plačati v kolonizacijski sklad. To velja samo za ladijske družbe, ki so koncesionirane pri nas. Izseljenski sklad je pod upravo ministrstva za socialno politiko in narodno zdra vje. Izseljenski komisarijat ima več pomembnih nalog. Predvsem zastopa koristi izseljencev pred oblastvi in javnimi ustanovami. Peča se z vsemi vprašanji izseljevanja, vodi statistiko o izseljencih, preučuje razmere v državah, kamor se izseljujejo naši ljudje, skrbi za (to, da ostaja naš izseljenec zvest svojemu narodu.
ŽRTEV SIROVEGA FANTA
Žalosten dogodek, ki priča o silni podivjanosti naše mladine, se je pripetil nedavno v Št. Rnpertn na Dolenjskem. Posestnik Marn, oče več otrok, je kupil dobro ohranjeno kolo od 23-letnega fanta Sedlarja, po domače Švrkovega. Ker je bil Sedlar Marnu dolžan nekaj denarja, je ta zahteval, da se dolg odbije odi kupnine. Ker Sedlar ni hotel o tem ničesar slišati, je nastal med njima prepir, ki se je večkrat ponovil. Nedavno se je Sedlar mudil v jutrnih urah v Mokronogu, kjer je imel o-pravek tudi na sodišču. Domov grede je nakupil v trgovini v Bistrici nekaj malenkosti in se je oglasil tudi v bližni kovačnici, kjer je ob slovesu rekel kovaču: "Zdaj grem in bom Marna zaklal."
Ko je prišel v Št. Rupert in zapazil Mama zaposlenega pri gospodarskem poslopju, je stopil proti njemu, izzval prepir ter ga kratko malo zabodel z nožem naravnost v srce.
Marn se je zgrudil na tla in bil na mestu mrtev. Sedlar je odhitel po zločinu na orožniško postajo ter javil svoj grozovit zločin. Orožniki so sirovega zločinca uklenjenega v verige odvedli v mokronoške sodne zapore.
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 $, lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah. Atelje MARKO RADALJ Facundo Quiroga 1275 in 140T U. T. 22 - 8327 DOCK SUD
ZOBOZDRAVNIKA
-' Dra. Samoilovic de Falicov in Dr. Feliks Falicov
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure DONATO ALVAREZ 2181
U. T. b9 - 3723
Slovenkam v La Plati.
in okolice naznanjam, da sem otvorila modern salon za ženske, ki je opremljen z najmodernejšimi inozemskimi aparati. za onduüranje "permanentes" Iras, po vseh predpisih najnovejše mode. Priporoča se za obilen obisk JOLANDA BREGANTOVA Calla 67, No. 102 esq. 118, La Plata
Jacques Clément je bil sam.
"Marija me pričakuje?" je zamrmral. "Kje je Marija?"
NI še izrekel besede, ko jo je mahoma zagledal. Stala je pet korakov od njega, vitka in gola kakor rezilo meča. Zdelo se mu je, da vidi marmornat kip, v kakršnih so pogani starodavnosti vpodab ljali božanstvo Ljubezni. ..
'Marija!" je zavpil menih kakor iz uma in razprostrl roke, da bi jo objel. "Oh, ▼endar že.. Marija!"
Toda zgodilo se je kakor vselej. Njegove roke so zagrabile v praznoto in luč pod stropom je ugasnila.
"Marija," je hropel Jacques 'Clément v temi. "Marija, usmili se moje bedej" Nekje pa je zdajci zasijala nova luč. To ni bila več rdeča luč strasti. Bil je višnjevozelenkast sij, prepletajoč se z zlu tirni pramen^ podoben gloriji, s kakršno se obdajajo nadzemeljska bitja. In sredi tega sija je stala veličastna pojava angela. . . nebeškega sla z obrazom vojvo-dinje Marljei. .
"Vstani, Jacques Clément!" je izpre-govoril angel z glasom, ki se mu ni bilo moči upirati. ''Vstani in čuj povelje, k. ti ga pošlje Gospod Bog vojnih trum Trenutek, da osvobodiš Francijo Heroda in sveto Cerkev sovražnika, je prišel. Idi
v svoj hram, zapri duri in moli na ti hem, dokler ne pride k tebi sel, ki ti pokaže pot. Todaj pa vzemi orožje, ki si ga dobil iz nebes... in pojdi... in stori... Ne boj se ničesar: vse je ukrenje no. da se vrneš s pozorišča svojega de-ques Clément: s svojim dejanjem se odkupi ji groha... za eno noč... Od jutrišnjega večera do drugega jutra ti bo do-janja v varen kraj. • In še to znaj, Jac-•voljeno. kar ni dovoljeno; smel boš, če-
sar nocoj ne smeš... Jutri zvečer bo Marjia tvoja... Idi, Jacques Clément^ in stori. . ."
"Storim,'' je zakričal menih, drgetajo od strasti. "Storim, pa da mi je tisti mah propasti v večno pogubljenje. Marija moja... o, česa ne bi storil za to nagrado..."
Nezavesetn se je zgrudil na tla...
Ko se je vzdramil, je slonel pred vrati ob mrzlem zidu. Nočna sapa mu je brila obraz. Ozrl se je, prijel za glavo, kakor bi se vpraševal, ali je pri pameti, in se opotekel proti domu kakor pijan.
"Storim..." je šepetal goreče. "Storim, Marija. . . zaradi tebe. .
Beseda, ki jo je dal Pardaillanu, je bila pozabljena...
Ko je prišel Crillon v 'Grajsko gostilno^ je bila miza v Pardaillanovi sobi že pogrnjena zanj.
"Oho," je vzkliknil vrli Crillon, "zdi se, da me mislite pogostiti kakor kneza!"
"Nikakor ne," je dejal Pardaillan. — ''Zaradi knežje maniré si ne bi dela. stroškov. Toda naj bo večerja kakršna že, treba jo je pojesti. Sediva( dragi gospod.
Crillon se ni dal siliti. Izkazal se jo dobrega jedca, dobrega pivca in zabavnega tovariša. Sredi večerje pa ga je vitez mahoma presenetil z besedami:
"Oh, res., ali že veste, da hočejo u-moriti kralja?"
Crillon je odrevenel s kozarcem pred ustnicami ter z grozo izbuljil oči v Par-diallana	¡ KI
"Vraga^' je nadaljeval vitez, "zdela bi se, da se čudito?..."
Čudim se ne, prijatelj; toda opozoriti vas moram, da bi bila vaša g'ava v hudi novarnosti, če bi kdo drugi slišal takšno
govorjenje iz vaših ust..."
"Nihče naju ne sliši," se je nasmehnil Pardaillan. "Kot vešč pustolovec sem se zavaroval na vse strani. Ali mislite, da bi se upal kar tako po neprevidnem spraviti gosta v slabo luč?. . . Za svojo osebo se namreč ne bojim ničesar..."
Misel, da izvira vitezova opreznost iz skrbi za njegovo osebo, je bila Staremu junaku zelo neprijetna.
"Ne; kapetaa, tega ne more nihče misliti o vas. Karkoli sem ukrenil zastran najine varnosti, sem ukrenil le zato, ker ne maram, da bi kdo slišal važne stvari
>
o katerih bi rad govorli z vami. Ali mar ni važno, da strežejo kralju po življenju?
"Kako veste, da mu strežejo?" je vprašal Crillon.
"Tako, da vem. Ali verjamete, kar vam pravim?. . ."
"Menda verjamem! še preveč trdno sem uverjen, da je tako. . ."
''Dobro. Zdaj vam povem nekaj, kar jo še važnejše od prve novice."
"Vraga!" je vzkliknil Crillon. "Kaj more biti važnejšega od tega?"
''To, da jaz ne dam, da bi umorili kralja.. ."
Crillon je glodal svojega gostitelja s čedalje večjo osuplostjo.
"Pa ne da bi se mu mešalo?" je pomislil.
'Zdelo bi se, da ne govorim Bog zna kako prismojeno," je z nasmeškom povzel Pardaillan, kakor da je uganil njegovo misel.
"A povejte že, za Boga: kako veste, da jo kraljevo življenje v nevarnosti?" je zajecljal Crillon veB iz uma.
"Nu, mislite si na primer, da sem skrivaj prisostvoval sestanku zarotaikov'. "Mhin," je rekel čez nekaj minut, "to
je po tem takem vzrok, da želite biti predstavljeni njegovemu Veličanstvu'?"
"Pfej, gospod!" Ali me imate za ovaduha? Ako hoče vojvoda Guiški umoriti kralja, je to njegova skrb. Moja skrb je le, da mu ubranim..." ."Kako mu hočete ubraniti?"
"Kdo je bil tam?" je prisluhnil Crillon. "Koga ste videli?. . ."
"Sami veste: vojvoda Guiški... in o-stali. . ."
Kapetan se je zamislil.
"V ta namen se nadejam vaše pomoči. Treba je, da me spravite. . ne baš do
'Opozorim vas pa na tole: ako me vi
ne spravite v mestno hišo, bom primoraa-
du si jo odprem proti vaši volji. Bodite
uverjeni, da mi bo ljubše, če vas bom
imel na svoji strani..."
"Imate uie, tako mi smrti božje! Evo,
zaupam vam brez pridržka. Kaj hočete?"
"Hočem, da pridom še pred jutrom V
mestno hišo in so v njej skrijem, tako, t . da ne bo mogel nihče do kralja, ne da bi
najprej srečal mene."
"Ustreženi vam," je dejaP' moja be-"
seda je dana!"
| Ko je bilo to rečeno< sta* jela govorit»
kralja, kakor sem prejle rekel, pač pa j o drugih, stvareh. 'V Crlllonu se je če-v njegovo bližino. . . Z eno besedo, skrij- dalje bolj utrjevala gotovost da je vi" te mej kakor veste in znate! Ne maram tezov namen eden tistih, ki izpreminjaj®'
namreč, da bi me Guise ali kdo izmed njegovih zaupnikov vdiel postopajočega o koli kraljevih soban..."
Crillon je zamišljeno ogledoval mirni obraz moža, ki je prostodušno govoril o toli resnih stvareh.
"V«Bte li", Jo vprašal naposled, "veste ti, da je vaša prošnja zelo opasna?" "Lahko da je."
"Veste li, da vas prav za prav ne poznam Bog ve kako dobro?. . . Dajte, da vam povem nekaj, česar ne mislim. . . zakaj to pomnite, rajši bi samega sebe obdolžil izdajstva, kakor da bi izrekel obtožbo zoper vas..."
"Izvolite," se je nasmehnil vitez.
"Evo, dragi: nko bi bil vaš namen, da sami ubijete kralja< težko da bi mogli imeti drugačne želje."
"Laliko da sodito prav. Morilčeva pot in rešitel.jeva pot sta do neke točke isti. Zato razumem vaš dvom in ga tudi odobravam ..."
"Bes?" Obraz vrlega Crillona je zasi jal.
pota zgodovine. Ko so bile sklede in steklenice prazne, je vstal, zategnil si pa» in mirno rekel:
"Pojdiva!"
<
Pred vrati mestne hiše sta se oba u stavila.
"Evo!" je rekel poveljnik telesne straže. "še trenutek in bova notri."
"Izvrstno. Kar »topiva," je dejaJ Pardaillan.
"Ali ml prisežete..."
"Ničesar ne prisežem," ga je preki»^ Pardaillan. "Ponovim vam lo dvoje: prvtf da je kraljevo življenje v nevarnosti; drugič, da ga ne dam ubiti."
"Pojdiva!!"
Nadaljevanje prihodnjih
KADAR IŠČETE SLUŽBE
obm'te se na rojakinjo
PEP.TO CEP.m
DORRFOO 1583, — Bs. Aire»
54 — 3588
NA DOMAČIH TLEH
Oni dan je bilo. Most na Boki kot vsak dan, vedno "sem in tja, polen voz, polen pomnikov, polen šundra in vrveža, ki drvi iz mesta na Dock Sud in nazaj. Vsakih par minut prenese promet, ki se nabere na obrežju Riachuela, katerega ni mogoče premostiti z navadnim mostom, ker prehajajo po širokem kanalu vsak čas ladje.
Tričetrt na poldne. Kar mudilo se mi je že domov. Pa kdor hoče kaj videti, ne sme stopati z zavezanimi očmi! Tudi jaz sem opazoval sem in tja.
Kar prevzelo me je nekaj... Da res! Še enkrat sem pogledal in brez dvoma! Jugoslovanska zastava je tam na oni ladji.
Kmalu se mi je odprl pogled tudi na rilec ladje in sem čital: ,,Izgled". ,,Dubrovnik"...
Mudilo se mi je domov. Toda prav tako in še bolj me je mikalo, da stopim na ladjo. Kako ne. Saj je to naša last, jugoslovanska... Toda.
kdo me bo poznal? In če me ne bodo na krov pustili?...
Kdor se takih stvari zboji, tisti sevedá nikoli ne pride dalje nego seže pogled z domačega zvonika.
Kdo ve, na kake ljudi se namerim' In ni neutemeljena taka bojazen, kajti ni malo takih, kateri takole črnega gospoda posebno čudno pisano pogledajo. Tu ni treba misliti, da je takih pogledov malo.
No, za take stvari se jaz malo menim. In če sem jugoslovanski državljan. ki svoji domovini tudi po svoji moči služiti skušam, menda se že sinem drzniti, stopiti na našo ladjo.
„Dober dan" sem pozdravil, ko sem stopil na krov.
Čuden pogled sem srečal. Edino živo bitje, ki je tam v bližini bilo, ni inielo poguma, da me zavrne, a prav tako ne da me sprejme...
Morda najdem pa še kako živo dušo. I11 nisem se varal.
Kapitana ni bilo. Odšel je v mesto. kot večina moštva. Sprejel me je njegov namestnik.
p»-.
i EHrus
CON FRIO 0 CON CALOR
BEBA QUILMES,
LO MEJOR
Malo začuden, z vprašajočim pogledom, me je povabil naj sedem.
Nemara se vam zdi nekaj neverjetnega tale moj obisk, pa srce mi ni dalo drugače. Tamle iz mosta sem videl našo zastavo. Sem namreč Jugoslovan, Slovenec in menda mi ne boste za zlo vzeli, če sem vas prišel pozdraviti, tako sem ga nagovoril.
Kavno nasprotno. Prav to me veseli in le žal, da ni kapitana. In s s čim vam morem postreči?
S čemerkoli. In če tudi bi bila paprika, samo da je iz naše domovine ...
Ne vem, če bi vam mogel postre-či s papriko. Toda kaj druga bo.
Saj ne vprašam po papriki. Celo nič mi ni do nje, le tega s iželim, da pokusim nekaj, karkoli, samo da je zrastlo na naših 'tleh.
To se bo pa že dobilo. In smo res dobili: žganja, vina, sira, šunko in tudi jabolka.
Ne bom trdil, da bi ti produkt, jugoslovanskega kmetijstva služili za trgosvko propagando, kajti na prehodu čez ekvator se v vseh stva reh izvrše sprmeembe, pa se mi jt vse tako nekam dobro in okusne zdelo, da sem celo na kvaterni i pozabil in se šele doma domislil, da je kvaterni petek... No pa mi tudi to ni težilo vest.i, ker tukajšna cerkvena postava ne prepoveduje mesne jedi v adventnih kvatrah.
Aha, sedaj ga pa imamo, kajne. Zato je šel tja na barko, da bo zastonj jedel in pil... Kot oni „nebo-digatreba", ki se vedno kje prismo-li in potem kar pozabi, kje so vrata... Uh ta nadlega. Kar ni se ga mogoče rešiti, če stopi notri... Takih prisklednikov je tudi drugod po svetu mnogo, ne le ,,Zabrdom". So pa strašansko trde kože in zlepa ne razumejo besede: „z Bogom in srečno hodi". In tudi med gosposkimi se taki prijatelji in prijateljice najdejo, ki se v goste povabijo sami, kadar drugi „nanje pozabijo"...
Gostoljubnost je lepa čednost, toda gostoljubje zlorabljati ni niti človeško niti krščansko...
No pa ne mislite, da so te besede napisane za tiste, ki se boje iti na obisk k prijatelju in rojaku celo te-
daj, kadar so zaželjeni gostje. Prav bi pa bilo, da jih razumejo tisti, ki so dbeelih ušes in trdih glav tedaj, kadar je treba_^ reči z Bogom in ne delati nadlege.
11 eni je bilo oni dan le do tega, da stopim na jugoslovanska tla. pa ker se mi je mudilo, bi skoro kar za vrati ostal in že pri vstopu vprašal „kdaj gre prvi vlak nazaj"...
In sem zvedel marsikaj zanimivega. Da ima jugoslovanski Lloyd kakih 40 takih ladij, ki krožijo po vsem svetu. In takale barčica ni ra-¡ vno najmanjše morsko bitje, kajti I 8 tisoč ton je že več, kot kaka ža- j
' ba v kraških lokvah. In navsezad-!
i
j nje bi si človek kar zaželel malo z njimi. V vsakem pristanišču nekaj; 1 dni za ogled in vožnja varna prav ! tako kot na prekooceanskih velikanih.
In če bi si zaželel in poprosil, da bi me sprejeli na izlet v domovino? Ali bi bilo mogoče?
To bi bilo 'treba pa vprašati v pisarni na Diagonal Norte pri kap. Dabinoviču. In ne bi bili vi prvi ,,pop". Lani se je z našo ladjo vozil eden sem in nazaj. Pa je bil z brado, pravoslaven. Pravijo, da so ga tako ostrašili tukaj, da se ni upal ostati. Samo dva. dni je bil v mestu, potem se je pa vrnil na brod in se je odpeljal nazaj domov.
Ali se vi nič ne bojite, da bodo nekega dne padli po popih in vas pozobali kot medne hruške?
Meni to ne. dela velikih skrbi. Ta-' krat bo treba samo malo po rusko znati, drugih dokumentov pa ne bom rabil, ker moja polt in lasje so pristna ruska znamka. In to bo takrat prav prišlo. ,,Harašo!" No pa za enkrat ni nikake nevarnosti. Saj zadnje čase so celo žaljivke in psovke na duhovnike kaj redke postale.
Kako pa vaša trgovina. Menda vozite še kaj drugega kot- sami sebe. .Kaj prevažate?
Iz Jugoslavije cement, nazaj vozimo pa na Angleško žito in druge stvari, karkoli pač nanese.
Vsekako zanimivo poglavje, kako je z našo trgovino v širnem svetu, ki bi marsikaterega zanimalo in ki bi bilo vredno mnogega prev-darka, če se ne bi odprli nemara koristni pogledi za trgovske zveze
CERKVENI VESTNIK
.!). jan. maša na Avellanedi za Ji žefo B. Lozar. Molitve na Paterna-lu.
IG. jan. Maša na Paternalu za Toneta Prežel j. Molitve tudi na Paternalu.
V no'v<em letu prosim čitalce Slovenskega lista Ijubeznvie pozornosti na cerkveni vestnik in naj nikar ne vzamejo za nepotrebno, da se oglašam s cerkvenimi vestmi. Prav lepo prosim, da se radi potrudite k službi božji in se ne vdajate misli, da je vse to le prazna mar-nja, zakaj kdo ve če ne bo že to leto stopilo pred tega in onega in morda pred Tebe samega vsa resnica popolnoma odkrita, ki ni čisto nič drugačna, kot jo nam Bog v svetem pismu in katekizmu oznanja. Zato Vas prosim, da se kaj več prizadenete za to, da bo razmerje do Boga prav prijateljsko. Če itudi je treba nekolik^ dalje iti, potrudite se in pokažite svojo dobro voljo.
Želim vsem veliko sreče v novem letu a še bolj pa, da si tudi za večnost kaj zakladov naberete, ki jih ne uniči molj in sne rjá.
Duhovno življenje je že na potu in g aboste kmalu dobili. Upam, da ga boste prav lepo sprejeli in pravo razumevanje pokazali za ta list, ki je pisan z dobrim namenom.
Hladñik Janez, kaplan.
med Južno Ameriko in Jugoslavijo.
Tudi to me je zanimalo, a največ mi je bilo do tega, da sem stopil na ladjo, ki nosi „jugoslovansko zastavo" in tako smelo trdim, da sem bil na ,,domačih tleh" oni dan i^i mi ni bilo žal, čeprav sem doma liosjlo zamudil.
Illadnik Janez.
li
KROJAČNICA Peter Capuder
se priporoča cenjenim rojakom Río Bamba 879 — Bs. Aires
CARIčIN LJUBLJENEC
ZGODOVINSKI ROMAN
(Nadaljevanje 71
prsih mu je blestela zvezda Robanovih, ob boku pa mu je visel ^eč, Čigar držaj je bil okrašen s Prekrasnimi briljanti. Na kapi je ljttel z dragocenim briljantom pritrjeno veliko perjanico.
Dragulji na njemu so se sicer lesketali, toda njegove oči so izgubi-le svoj stari sijaj.
Utrujeno se je oziral okoli sebe.
Livija, moja carska deklica zakliee Pugačev in se ji približuje £ elegantnimi in dostojanstvenimi °raki. — Prišel sem, da te pope-Jem pved oltar! Livija, meni saine-1,111 se zdi kakor da sanjam. Stoji-va pred izpolnitvijo svojih najto-P e3sih nad in želja! — Samo še ne-lk° ur i n ti boš moja, moja žena.
roda, sovražniku Katarinine t;ra-nije! —
— Da, njemu .se zakolni iu samo
njemu!
vzklikne stari kozak.
«opro
Ra carja Petra III. S povešinimi očmi je poslušala Li-VlJa njegove besede. Ona mu poda 8V°j° roko, drugo pa pritisne sebi na grudi.
__ Moj gospodar iu mož, moj car!
vzklikne Livija in upogne rrpd
J»m svoje koleno. — Sedaj, ko bom
da'S . tv°.i» žena se ti zaklinjam,
hom ostala vedno zvesta!
Stoj! — zakliče stari Cika. Prijavi i,x i
_ > 'leerita moja, da boš zvesta
Petru III! -_ Seveda oče moj! — vzkliKne ,v I-"1 začudeno pogleda svojega
«eeta.
. 1 ' t m m, svobodnemu "Indar 311 sv^e R„f
Zakl mjam se mojemu ear-III., svobodnemu "Indar "sije, rešitelju našegi na
—	Kaj ti je moj stari prijatelj? — ga vpraša Pugačev in se obrne k starcu. — Ti govoriš, kakor da hočeš svojo hčerko obvarovati pred kako nesrečo! — Čika, po stari kozaški navadi te pred temi pričami še enkrat prosim za roko svoje hčerke — Še vedno mi moreš reči, da mi je ne daš! — Toda to je gotovo samo gola formalnost, ker se mi ne bomo nikoli ločili!
Zdelo se je, da so starca te besede pomirile. Počasi dvigne svojo hčerko, ki je klečala in jo odvede v naročje lažnega carja.
—	Vzami jo, — reče resno, — napravi jo srečno! Ona ti bo zvesta, ker verujem, da si pošten človek in du boš izpolnil vse svoje prisege, ki si nam jih položil, ko smo še mislili, da si kpzak Pugačev!
—	Naj me obvaruje Bog in naj me privede v Petrograd! — zakliče Pugačev in objame z eno roko Livijo, z drugo pa opiše tri križe nad svojo glavo.
—	Če pa ne boni izpolnil svoje za-lcletve, naj bom pogubljen in vržen v prepad obupa, h moj sovražnik naj ima toliko moči, da me premaga. Naj umrem bedne n strašne smrti, ako kdaj pozabim, kaj sem vam obljubil!
—	Živel car Peter ITT.! — zakli-čejo sedaj vsi navzoči. Častniki iz-derejo meče, na vznožju stopnjic. pa za i ara glazba.
V tem trenutku 'topi pred Pu-
gačeva paž. Ponižno se prikloni in reče:	J
—	Pravkar je dospel Sveti oče ¡moskovski metropolit, da gre z vami v katedralo
—	Metropolit ! zašepečejo navzoči. — Stoletni poglavar naše cerkve !
Vsi pokleknejo, ko se na pragu po javi častitljivi starček.
Nekoč je bil metropolit visok človek, toda starost ga je upognila. Vendar pa je cela njegova postava izražala zapovedujoč izgled.
Snežno-beli lasje so mu padiali na ramena, a mali, nagubani obraz mu je obkroževala častitljiva brada.
Dolga, temnorumena halja mu je pokrivala telo. Na glavi je nosili itijaro — v roki pa je držal zlato palico. Na desni roki mu je blestel širok, zlat prstan, ki jé pričeval, da pripada večno cerkvi.
Spremlja'a sta ga dva visoka duhovnika.
Četudi je bil že zelo star, je vendar z zanimanjem motril navzoče, kakor da nekoga išče.
—	Kje je? — vpraša metropolit. — Kje je car Peter III.? Kje je od mrtvih vstali car? — Dajte, da ga vidim in blagoslovim!
—	Toda kje je ona, ki jo je izbral za družico svojega življenja? Kje je deklica, ki mu jo poklonila svojo ljubezen? Iz te ljubezni naj se rodi za ruski narod pravičnost, rešitev in blagoslov!
Pugačev se ponosno vzravna in zapove:
—	Stopi bližje, častni oče! — re-
če car. — Jaz sem tisti, ki ga iščeš, — jaz sem car Peter III.
Toda mteropolit 'obstoji kakor o-kamenel na svojem mestu. Njegova spremljevalca ga nista mogla spraviti naprej.
—	Jaz ne prihajam k tebi car, kot prosilec, temveč ti k meni! Poklekni pred menoj! — V Rusiji mora celo vladar poklekniti pred najvišjo silo — pred cerkvijo!
Pugačev se vzgrizne v ustnice. —
Teh običajev ni poznal. Toda on to hitro popravi, ko mu Livija za-šepeče:
—	Prosim te, poklekni! Ponižaj se pred njim! On je metropolit.
Pugačev se polagoma približa in po^ljekne, nakar 'metropolit zadovoljno pokima z glavo.
.— Vstani, car Peter III.! Daj. da ti pogledam v obraz. Mnogo let je že minilo, odkar te nisem videl! — Takrat, ko sem rte mazilil za ruskega carja, ko sem počasi kapljal olje na tvoje lase, takrat sem te zadnjič vi-Sel.
Pugačev vstane. Lahno vztrepe-ta. Toda nato pogleda mirno metro-politu v oči. Ta položi roko na njegovo ramo.
Dolgo mu je g'edal v obraz. V dvo rani je vladala grobna tišina. Vsak dih navzočih se je mogel slišati.
Stari Čika se približa. Gledal je metropolitu v obraz, obenem pa .je opazoval Pugačeva. V očetovih očeh je bilo nekaj, kar je pričakovalo in raziskovalo.
Metropolit napravi polagoma korak nazaj. Zmaje z glavo in zakliče z jasnim in odločnim glasom:
—	Lažeš, ti nisi car Peter III.! — Ti si goljuf! —
66. POGLAVJE Dvomi
Delovanje teh besed se ne da opisati.
Trenutek je vladala v dvorani grobna tišina, nato pa razburjeno zakriči Čika:
—	Častitljivi metropolit, oprostite mi, če si usojam govoriti. Toda vi se motite! — Gotovo ste se zmotili! — Ta človek je resnično car Peter III. — on je to, on mora biti! kaj bi bili mi vsi, če on ne bi bil pravi car Peter III.?
—	Šli smo z njim, ker nam je prisegal, da je car, o katerem smo vsi mislili, da je že davno mrtev. Za njega smo prelivali svojo kri, ubijali smo, vse smo storili za našo veliko, «veto stvar, ki ne bi samo po magala našemu ruskemu narodu, temveč bo koristila tudi materi cerkvi!
—■ Katarina je postala Rusinja, sprejela je našo vero, toda v naših srcih je vendar ostala tujka!
—	Mar ni cerkvi odvzela mnogo pravic? Mar ni obsodila častitljivega rostovskega nadškofa na dosmrtno ječo? — Sedaj pa mu boste vi uničili ugled s tem, da ga obrekuje-te? — Oh, ukazujem vam. prosim vas častitljivi oče metropolit, premislite še enkrat moje besede, javite in recite ljudem, da ste ze zmotili, — imenujte onega človeka za caria osvoboditelja Rusije!
Med svojim govorom je Čika neprestano opazoval Pugačeva.
Videl je, kako je uzurpator pre-
SLOVENSKI LIST
List izdajata: SLOV. PROSVETNO DRUŠTVO in KONSORCIJ "NOVeGA LISTA"
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA
Concesión 1551
Dirección: Gral. César Díaz 1657 Buenos Aires
Novosti iz Turčije
Iz dežele Keraala Paše, oziroma Ataturka, kakor ga sedaj imenujejo, je le včasih kakšna mala vest v jiašem listu, dasi je Turčija zaveznica Jugoslavije kot. članica Balkanskega sporazuma in dasi ima važno vlogo v politiki jugovzhodnega dela Evrope.
Pred nedavnim so Turki praznovali 14. obletnico proglasitve republike in zgodilo se je to v posebnih okoliščinah, ki so močno pritegnile nase zanimanje evropskih političnih krogov.
V Ankari je napravil svoj obisk grški ministrski predsednik Meta-xas. Komaj je zapustil turško prestolnico, se je najavil romunski ministrski predsednik Tatarescu, ki je pri svojem prihodu še lahko stisnil roko iraškemu zunanjemu ministru Tevfiku Elfivejdiju, ki je v imenu nove po državnem udaru nastale iraške vlade prišel slovesno potrdit pakt., podpisan v Saadabadu. Medtem ko so državniki prihajali in odhajali in ko so bile izredno uspele
jubilejne slavnosti po vsej republiki, so bolj v tišini zborovali šefi generalnih štabov štirih držav Balkanske zveze, Jugoslavije, Grčije, Romunije in Turčije ter do vseh podrobnosti izdelali način, kako bodo v bodoče s skupnimi močmi branili na eni strani nedotakljivost me-
ja držav Balkanske zveze, na drugi strani pa mir.
Poseben poudarek so ta dogajanja dobila s tem, da je tik pred velikimi vojaškimi manevri, ki so jim sledili ankarski politični prazniti, Izmet Ineni, ki je stal vso povojno dobo na čelu turške vlade in s katerim je tesno povezana vsa zgodovina turške obnove in turškega preporoda na vseh poljih, nehal biti predsednik vlade. To dejstvo je javnost brez dvoma osupnilo in jo nenaden odstop tolikanj zaslužnega moža, brez katerega bi današnje Turčije gotovo ne bilo, zavil v še večjo tajnost ankarske sestanke ob priliki narodnega praznika. To nas navaja k razmišljanju o dejanskih vzrokih te spremembe, ker bomo samo tako vsaj v nekoliki meri doumeli nova pota turške politik.% ki jih, zavita v tajnost, nakazuje zbiranje politikov in generalov v Ankari.
narodnih poljih imela priložnost z njo sodelovati ali skupno z njo obravnavati dnevna mednarodna v-prašanja.
Tzmet Ineni je hotel zrahljanje prijatelstva s sovjetsko Rusijo, ki mu ni prišlo od srca. nekako nado-ga in gospodarskega oslona pri drugih evropskih velesilah, kar bi dalo še večji poudarek popolni - se-stranski neodvisnosti njegove politike. Iskal ga je pri Angležih in ga tudi našel. Skupni interesi v reševanju Sredozemskega vprašanja so to pospeševali. Angleški kapital se je naselil v turško železno industrijo. Iskal ga je tudi pri Francozih in nedavni sporazum glede sandžaka Alexandrette, ki ga je že Atatark v svojem velikem govoru pohvalil, je bil vnanji znak, da je bil francoski odziv dober. A Izmet Ineni je iskal tudi stikov z Italijo, ■> tisto
Ko se je lani Turčija na darda-nelski konferenci v Montreauxu v Švici čisto vidno odmaknila od sovjetske Rusie, na katero je bila vsa njena dosedanja zunanja politika tako tesno povezana, so v svetovnem časopisju govorili o "novem kurzu", ki je napočil v Turčiji. In res, vse mesece sem do danes se je Turčija obnašala zelo hladno do sovjetske Rusije, kjerkoli je na .ned
Vsakovrstne bolezni, notranje in zunanje
Venerične bolezni se zdravijo na gotov in modern način. — Ugodno plačevanje. — Prvi pregled brezplačno. GOVORI SE JUGOSLOVANSKI. — Sprejemanje bolnikov od 3 ure do 8 zvečer.
Dr. ANTONIO PEREDA
MEDRANO 151
BUENOS AIRES
KEMIČAR IN LEKARNAR
diplomiran na zdravniški fakulteti v Pragi in zakonito preizkušen v Argentini.
Hh. Mr. Franciško Huspaur
Italijo, ki danes odkrito izjavlja svo je težnje po nekem varuštvu nad mohamedanskimi narodi. O Atatur-ku je znano, da je bil zelo nevoljen nad Mussolinijevim govorom 1. 1934, ko je šef italijanske vlade govoril o Afriki in o Aziji, kjer da se bo bodoča Italija razvijala, in da se je takrat v krogu svoih prijateljev izrazil, češ, "ako hoče Mussolini postati novodobni cezar, bo on, Ata-turk, postal novodobni Atila". Do
nasprotstev je baje prišlo tudi v vprašanju Nemčije. Ataturku mrene metode hitlerjevske države ugajajo. Svojih naziranj ni glede tega nikoli prikrival. Njegov ministrski predsednik, modri in skrajno previdni Izmet Ineni pa si je o Nemčiji ohranil svoje mnenje, ki si ga je kot general najprej, potem pa kot diplomat in gospodar v teku svojo" kariere pridobil. Nemško prijateljdvo je Turčijo že enkrat stalo življenje. Prehuda je bila pot obnove, da bi ga še enkrat brez potrebe riskirala. In Izmet Ineni je Nemčijo enostavno obšel. Verjetno so torej navedena, zunanje-politična navzkrižja, ki se tičejo sovj. Rusije, Italije in Nemčije, na predsednika Ataturka tako moeiia vplivala, da se je ločil od najboljšega državnika, kar jih je nova Turčija poznala; in hoče poskusiti svojo srečo z drugo ekipo.
Mladeniči.' Vsako pomlad se kri prenovi, nripravite se za novo življenje in spravite iz sebe vse stare bolezni s tem, da napravite krvno analizo.— Za stare klijente zastonj enako notranjost po pošti. Dock Sud, calle Facundo Qui-roga 1441 (Avellaneda) Pcia. de Bs. Aires
ZA KRATEK CAS
Gorski vodnik
Planinec: "Koliko zahtevate z» ta izlet?"
Vodnik: "50 dinarjev za osebo. Ker ste štirje, bi zneslo 200| dinarjev."
Planinec: "Ali se lahko popolnoma zanesemo na vas?"
Vodnik: "Brez skrbi. Sicer pa, če bi se kdo ponesrečil, bi kajpada zahteval samo 150 dinarjev."
* * #
Dolenjski kmet obsojen na smrt
Včasi so obsojenci zbadljivi do skrajnosti. Vedo, da jim nič. ne pomaga tarnati in žalosititi se, zato pa postanejo predrzni in se ne klanjajo nikomur. Najmanj pa sodniku.
Dolenjski kmet je bil radi uboja obsojen na smrt. Pa mu je sodnik čital obsodbo:
•— V imenu njegovega cesarsko kraljevskega apostolskega veličanstva cesarja Franca Jožefa I. ste obsojeni na smrt...
— Kaj ste riakli ? — ga je vprašal obtoženec.
Sodnik je ponovil: — V imenu njegovega cesaxskokraljevskega apo stolskega veličanstva cesarja Franca Jožefa...
Obtoženec pljune predse in pre' kine sodnika rekoč: — Kdu je pa tega starga hudiča, kaj uprašev..-*
Ne odlašajte z obiskom
PRVOVRSTNE KROJAČNICE
"PRI IVEZBI"
PRVOMODNE OBLEKE "FIL A FIL" $ 65 —
Vsem cenjenim klijentom bom podaril sten-— ski koledar in po eno obešalo. — Priporoča se
STANISLAV MAURIČ
DONATO ALVAREZ 205 9,
pol kvadre od Av. San Martin, — Bs. Aires
bledel. Ne, obraz mu je posivel in njegove oči niso mogle vzdržati pogleda starega metropolita.
.— Toda ne, — nadaljuje Cika razburjeno, — naj vas ne motijo moje besede, častitljivi gospod!
._Če v Pugačevu niste mogli spoznati carja, če vam mu ni mogoče dati ono ime, ki ga mi vsi ljubmio in spoštujemo, samo recite! Zakli-njam se vam, da se vam ni itreba bati osvete tega človeka, ker bom jaz prvi, ki vas bom zaščitil pred njegovo jezo!	2
— Molčite, Cika, — glasno zavpije Pugačev in jezno udari z nogo na t!a. — Molčite, ker ne potrebujem nobenega branitelja ravno tako pa tudi častitljivi starček nikogar ne potrebuje!
_ Pustite me nekaj minut samega z metropolitom. Spomnil ga bom na marsikatero stvar, s katero mu bom dokazal, da sem resnično car Peter lil., mož carice Katarine — pustite naju sama vsaj pet minut in to bo zadostovalo, da metropolit prekliče, kar je še trenotek poprej trdil!
—MLsliš-li? -- SfH vpraša rezko stoletni starec. — Bomo videli! Toda v mojih letih se mora dobro premisliti vsaka beseda, ki se izgovori. Nahajam se že tako blizu groba, da najbrž ne bi imel več časa uvide-, ti pomoto! — Zato pa je moja navada, da vedno dobro prevdarim svo je besede!
— Toda kljub temu, pojdite otroci moji! — nadaljuje sivolasi svečenik. _ Pojdite in izpolnite mu
prišel med vas in bom govoril!
Cika se poda proti izhodu in ostali mu brez oklevanja slede.
Toda Livija se nežno privije k Pugačevu, ki bo v kratkem postal njen mož.
- Dovoli, da ostanem, — mu reče Livija. — Dovoli, da edino jaz slišim, kaj boš povedal metropolitu!
—	Ne! — Ne! — zavpije surovo Pugačev, kakor ga Livija še nikoli ni slišala govoriti. — Kadar govori jo moški, morajo ženske molčati! Pojdi in pusti naju sama!
Livija ga vprašujoč pogleda, nato pa povesi glavo in zapusti dvorano. Pazljivo zapre za seboj vrata. Metropolit in Pugačev sta ostala sama.
—	Metropolit! — zakliče Pugačev, oči pa so mu mrzlično zasvetile, — poslušaj, kaj ti hočem povedati!
Nekoč sem bil preprost kozak in nisem vedel za spletke tega sveta. Nekega dne pa pride k meni prijatelj in mi zažge v duši ogenj. Rekel mi je, da sem si" carja Petra 111. in mi je to tudi dokazal.
_ Da pa si pridobim narod, m'
je svetoval, da se izdam za carja Petra III.. ker sem mu zelo podoben. Narod ne pozna sina toda o-očeta ljbi in hrepeni po njem!
—	Metropolit, prisegam vam, da je to gola resnica! Nisem goljuf. Ce je moj prijatelj lagal, potem sem jaz prevaran, ravnotako pa tudi vsi oni, ki so mi verjeli in šli čez drn in «trn za menoj!
—	Ti nisi car! — odvrne stoletni starec in se nasloni na svojo zlato
željo. V nekaj minutah bom zopet palico. — Nisi Peter 111., niti nje-
gov sin! Ti si kozak Pugačev in zastonj je prelito morje krvi! —
- Ti me boš torej izdal? Postaviti mi hočeš nogo ravno v trenot-ku, ko se hočem okronati z rusko carsko krono, ko se nameravam po-vzpeti na prestol? Ha, meitroploit, sam si boš zasadil bodalo v srce, ker sem se zaklel, da bom povrnil cerkvi vse. kar ji je Katarina odvzela!
—	Znana ti je Katarinina nared-ba, ki predpisuje, da se morajo zapreti samostani, premoženje in posestva pa naj pripadajo državi!
—	Metropolit, zaklinjam se ti, da bom ukinil ta zakon. Po vsej deželi bom sezidal nove cerkve, ustanovil boni nove samostane, ki bodo tisočkrat bogaitejši kakor sedanji, vam pa, metropolit, bom podelil oblast, ki bo največja v Rusiji. V deželi Romanovih boste drugi!
Stoletni starec dvigne zapovedujoče roke in Pugačev umolkne.
—	Neumni kozak ! ■— vzklikne metropolit. — Mar misliš, da se ti bo posrečilo podkupiti človeka, ki stoji tik groba. — Kdor je že tako blizu nebes kakor jaz, prezira in zaničuje oblast in bogastvo.
—	Nočem te imenovati goljufa, toda rečem ti:
—	Prevarani, odvrži krinko! — Pojdi na balkon in sporoči tisočem, ki zunaj stoje, da si se preprčal. da nisi car, da nisi to, za kar si se izdaval!
—	Jaz sam pa ti bom sta1 v teli težkih časih ob strani. Pomiri h^m nodiv.iani narod. Ce mu zoVl:. eni: — ITbijte ¡ra! — Te brvlr» ubili!
Pugačev se zgrudi na stol.
—	Vse je bilo torej zasitonj, — zastonj so bile vse žrtve, vse muke, po dnevi in ponoči, zastonj ,vse naše zmage?
—	Metropolit ! Tega, kar zahtevaš od mene, ne morem storiti! Ne smem storiti!
—	Toda boljše je porušiti, kakor pa sezidati celo zgradbo laži!
Pugačev obupno zakriči, stopi z blestečimi očmi k starcu in ga prime za roke.
—	Ce me boš uničil, bom upropa-stjl vse one, ki so mi zašepetali to laž, — nikomur,— nikomur ne bom pfizanesel
—	Kdo pa je to? — vpraša starec, ki se je že nahajal pri vratih.
•— Gregor Orlov, — odgovori zamolklo Pugačev. - Položil nam je prisego. On je naš — posvetna njegova obleka, pa je samo krinka.
—	Pugačev, pojdi sedaj, pokliči
jih.
—	Kaj pa jim boš rekel? Me hočeš izdati?
—	Pokliči jih, — reče metropolit in njegova postava se vzravna. Zadovoljen boš z menoj
Pugačev odpre vrata in da ljudem znamenje, naj vstopijo.. Vsi se P0' dajo zopet v dvorano. Prvi je vstopil stari Cika z Livijo, za' njima Pa Mirovič, Voroncov in Olga, ki P0' hite starcu naproti. Vsi obrazi izražali skrajno napetost.
Metropolit in Pugačev sta sta*a na sredini dvorane.
—	Častitljivi oče, — vzklikne stari Cika in vprašujoče pogleda sV°" jega zeta, —■ javi nam, kar nam maš sporočiti. Gorje njemu, če na8 je prevari!.
Drhteč pograbi ročaj svojega
me-
ca.
Nadaljevanje sledi-
Ako hočete biti zdravlieni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. GODEL
AKUTNE, KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, ZDRA VT. JEN JF PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
Krvne in kožne bolezni
ZA SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Ženske bolezni, bolezni maternice, jajčnika, prostate in neredno perilo. — 8i»eni1ft. l.rti za pljučne, sr>ne, živ reumat.iČTip bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9. do 12 in od 15 do 21. GOVORI SE SI OVENSKO
CALLE CANGALLO 1542