Po^tnTna CiKa 1 Din Leto I. (VIII.), štev. 138 Maribor, pondeljek, 17. oktobra 1927 »MUTBl liga™ Izhaja razun nedelja in praznikov vsak dan ob 16. uri RaitM pri poi>a»fB č*k. m». v Lfobl)»ri U. M.400 Vrij* pršema« v »pravi ah po poM 10 Dri, doaririja« m eteoi pa 19 Dri Telefon: Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava; Maribor, Aleksandrova cesta it 13 Ogrisi po tarifa Ogrise aprajaaaa rit* oglasni oddelek .Jutra” v Ljobljani, Prataraova ahes R.4 Ifaiifa — zli duh Balkana ZANIMIVE UGOTOVITVE OB UMORU POSLANIKA CENA BEGA V PRAGI. — ITALIJA INSPIRATOR VSEH ATENTATOV. PRAGA, 17. oktobra. Razpravljajoč o umoru albanskega poslanika Cena bega, prihajajo vsi listi do zalmeka da je umor popolnoma političnega zaača-ia in da je zanj odgovorna Italija. Ve* černi listi naglašajo, da je praški umor v zvezi z atentatom na generala Kovačeviča in da sta bila oba umora naročena iz Rima. Italiia hoče namreč za vsako ceno izzvati konflikt z Jugoslavijo. Trenotno je bilo odposlanih iz Rima več teroristov z ukazom, da umore vse one politike, ki delaio politiki Italije na Bal* kanu težkoče. Praška policija je bila Obveščena o prihodu ateautahrja Alci-bijada Bebija in Je bilo albanskemu poslaniku dodeljenih v osebno varstvo več detektivov, vendar jih ie Cena beg kritičnega dne odslovil a pripombo, da jih v kavami več ne potrebuje. Zanimivo je, da ie atentator na dan svojega prihoda posetil poslaništvo neke države, ki ni ravno v najboljših od- nošaiih z Jugoslavijo. 2e drugi dan po svojem prihodu v Prago je imel Bebi natančne informacije o Cena begu, Zanimivo je dalje, da so se v praškem zunanjem ministrstvu vsi inozemski di* plomati, razen enega, informirali osebno o podatkih atentatorja. Vladni listi pišejo, da je bil atentator oborožen v Rimu in da ie pričakovati v Pragi novih atentatov, ker so iz Rima odposlani atentatorji že prispeli v Prago. Gre namreč za tri člane macedonske revolucionarne organizacije, • PRAGA, 17. oktobra. Preiskava proti atentatorju na poslanika Cena bega je dognala, da je atentatorja tik pred atentatom spremljala neznana in še ne-izsledena dama, ki ie takoj po prvih strelih izginila brez sledu. / tentator odločno odklanja vsako izjavo g'ede vprašanja, kdo ga je postil v Prago in kdo ie bila neznana ženska, ki ga je čakala pred hotelom »Passage«. Uboj v Spod. Poljčanah NA VESELICI PO LOVU. — USODNI STREL V SILOBRANU. Boi za oredsednika v skupščini BEOGRAD, 17. oktobra. Radikalni poslanski klub se je sestal danes k seii, ki je bila mestoma zelo burna. Na-stas Petrovič je prečital daljšo izjavo, v kateri naglaša, da ie volilno nasilje vlade sramotno in nedostojno dejstvo ta radikalno stranko, nakar je zapustil seio. Novinarjem je kasneje izjavil, da ho o tem predmetu govoril še v plenu* mu skupščine. Kakor se zatrjuje, kot edinega člana moškega spola med 29 nln.nir.ami Zaniist.il A cnnM Obnovljeno delovanje »»Slovenske Matice'* ^Slovenska Matica« v Ljubljani je najstarejše književno-znanstveno društvo za izobraženstvo na Slovenskem. Ustanovljena miselno 1863. leta, a pravno 1864- leta, je pol stoletja izpolnjevala svojo nalogo s tem, da je izdajala slovstvene, znanstvene in potrebne šolske, knjige. Posebno si je pa prizadevala, da seznanja Slovence z njih zemljo, zgodovino in narodno dušo. Zato je pripravljala izdajo zemljevida slovenskega ozemlja ter začela priobčevati zemljepisno-zgodovinske opise slovenskih dežel pod skupnim imenom »Slovenska zemlja« in »Slovenske narodne pesmi«. Pri tem delu jo je zadela svetovna vojna z vsemi posledicami in nato preobrat. ki je sicer ustvaril narodno državo. katere del smo tudi Slovenci, a na drugi strani odtrgal tretjino slovenskega naroda od celote. Ta nesreča je v zvezi s povojnimi razmerami, ko je duševno razbito in gospodarsko o-. slabijeno izobraženstvo izgubljalo možnost in smisel za umetniško-znan-stvene vrednote, imela posledice tudi za »Slovensko Matico«. ' Kljub vsemu temu je vendar novi odbor ko je prišel na krmilo meseca - novembra 1920. leta. izvršil dedščino, ki jo je bil prejel od svoiih prednikov: ' poleg manjših slovstvenih in znanstvenih^ spisov je izdal »Zemljevid sloven-' skecra ozemlja«, dokončal zbirko »Slovenskih narodnih pesmi« in »Slovensko zemljo« razen zemljepisnega dela Štajerske s Prekrmiriem. ki se pa tudi pripravlja. Novi odbor je letos olajšal : tehnično poslovanje in. uredi! glede na zbolišane valutne razmere članarino, pri čemer pripominjamo, da je »Slovenska Matica« ob svoji veliki knjižni zalogi brez dolga. »Slovenska Matica« prihaja z novim delom na dan. Obrača se na slovensko izobraženstvo. da se ji pridruži v čim večiem številu in tako pospešuje slovensko umetniško in znanstveno knjigo. Posebej opozarjamo na iz-dajanje Cankarieve Zgodovine likovne umetnosti v zahodni Evropi, ki ž nio prednjačimo Slovenci pred drugimi južnimi Slovani. Članarina za leto 1928. znaša 5(1 dinarjev in dobe člani za ta znesek na-sleduie tri knjige: . U Ur. Izidor Cankar, Zgodovina likovne umetnosti v zahodni Evropi 2-snopič. 2. Dr. Janez Mencinger. Moja boja na Triglav (ured dr. Jos. Tominšek). 3. Bernbard Sba\v. Sveta Ivana (prevedel Oton Zupančič). Knjige izidejo v začetku leta 1928. Pričakujemo od slovenskega izobra-ženstva. da ne zamudi te prilike in si za malo Članarino preskrbi solidno u-mefniško in znanstveno berilo, kar si naj šteje v svoio dolžnost. »Slovenska Matica« je nepolitično1 ter v ničemur konkurenčno društvo širšim slojem namenjeni Mohorjevi ali Vodnikovi družbi. Način plačevanja članarine za redne Člane t a) Pristopjvši .član plača (poverjeniku) takoj članarino proti potrdilu na »Prijavi«: b) želi poravnati članarino po čeku sam: c) želi plačati po čeku v obrokih (največ v 5. mesečnih a 10 Din); č) član želi plačati članarino ob sprejemu knjig. Dane so torej vse možnosti odplačila po volji pristopivših članov- Pokrovitelji plačajo, in sicer juridične osebe (knjižnice, društva, družbe, korporacije »enkratno 10.000 Din. posamezniki 5000 Din- Ustanovniki: juri-dične osebe 5000 Din, posamezniki 2000 Din. Drnštveniki enkratno pristopnino 100 Din in vsako l^to redno članarino (letno). Redni člani le članarino (letno). Dosedanji ustanovniki. ki žele ostati ustanovniki v naprej, morajo doplačati razliko med noyo in staro usta-novnino. Ako pa tega ne store, dobe vse knjige, če plačajo razliko med let-nino rednih članov in obrestmi vplačane (stare) ustanovnine. Ustanovila se bodo, oziroma so deloma že ustanovljena poverjeništva iz »en Ljubljane po vsej Sloveniji na se- dežih okrajnih sodišč za vse okraje, po potrebi tudi v drugih večjih prometnih krajih za dotične okoliše. Da se olajša delovanje društvenega administrativnega upravnika z nabiranjem članov v Ljubljani, se vabijo vsi interesentje iz Ljubljane, a tudi vsi izven Slovenije živeči Slovenci, da prijavijo pismeno po dopisnici društvu svoj pristop in način zaželjenega odplačevanja članarine: stori se to tudi lahko osebno ob delavnikih med 10. in 12. uro dopoldne v društveni pisarni v Ljubljani (v lastni hiši na Kongresnem trgu štev- 7). Slovenska Matica ima velike zaloge v prejšnjih letih izdanih knjig in okroglo 7000 izvodov zemljevidov »Slovenska zemlja«, ki je bila izdelana med vojno, še v vojnem geografskem institutu na Dunaju, Vsak zemljevid obstoji iz štirih velikih ppl ter da družba na njih narisati državno mejo. da bodo uporabni tudi za šolske namene, bolj pregledni in očiten dokaz, koliko Slovencev živi. žal, izven uje-diniene Jugoslavije. O vsej tej zalogi izide v. kratkem natančni seznam. Člani bodo deležni zelo znižanih cen za vse knjige in zemljevide. »Slovenska Matica« je z »Narodno galerijo«. »Znanstvenim društvom za humanistične vede« in »Slov. Pravnikom«.podlaga bodoče »Slovenske akademije za znanost in umetnost«. Nabavni izdatki za kniige za leto 1928. visoko presegalo čfanariiio 50. dinarjev, za katere dobe člani te knjige. ki se bodo na književnem trgu proda i?]e naimani enkrat dražie. Primanj-kliai med nižio članarino in nabavnim izdatkom kriie društvo \i dohodkov svoje neobremenjene hiše. Predrzen beg zločinca V Nemčjij imajo za prevoz nevarnih zločincev posebne že’ezn;ške vozove s pravimi jetniškimi celicami. Zločinca zapro v tako celico tej- si prihranijo stroške za spremljevalca. Te dni so tako prevažali iz Hamburga v neko kaznilnico velikega vlomilca. Rirscha. Ko i.e vlak dosegel svoj čili, je bila pa celica v največje žačudeme kaznilniških organov prazna. Zločinec je izginil in si* cer skozi tla- Med vožnio je zločinec v r>od vagona nepravi] tako veliko odprtino, da je lahko zlezel skozi. note>u je moral v pripravnem tr-nutku z drča ti na tla ter se vleči med tir. Gotovo ie poprej dobro preračunal visokost železniških koles, da si ie upa) podvzeti tak način bega. Kie e dobil pripomočke za mšenje močnega vagonskega poda, so ne da pojasniti. Senzacifonalna afera na Grškem. Parlamentarna preiskovalna komisija. ki ugotavlja nepravilnosti in goljufije. ki so se dogajale za časa Pan-glpsovega režima, je zaslišala in odredila. da. se aretira znani grš.ki finančnik Atanasii Podosakis. Obtožen ie. da se je bavil z nedovoljenimi spekulacijami sporazumno s tedanjim finančnim ministrom Tantalidesom. Škandal ie izzval ogromno senzacijo, kajti Podosakis je ugledna osebnost, znan multimilijonar. ki ie pred vojno izvrševal v Carigradu velike denarne transakcije in finansiral grško revolucijo leta 1915-. ko je bila odpravljena monarhija. Podosakis je ponudil 20 milijonov drahem, samo da ga začasno iznuste na prosto, vendar mu parlamentarna preiskovalna Vomisiia ni ugodila. Razen ministra Tantalidesa, ki je zapWnn v aDro so prizadete še druge odlične osebnosti. Tragična smrt dvQh inženjerjev v Afriki. V mestu Bula\vayo v Južni Afriki sta se smrtno ponesrečila dva angleška inženjerja. ki sta bila zaposlena pri gradbi nekega mostu v portugalski koloniji Beira. Ponesrečila sta se znani britanski poveljnik oddelka tankov, polkovnik W. Arnold in polkovnik Jenkins. tudi bojevnik — pi-ionir v svetovni vojni. Olimpijski dan V Mariboru še je vršil včeraj olimpijski dan, ki ie v vsakem oziru dobro uspel. Naivce propagandnega pomena je vsekakor pripisovati štafetnemu teku skozi mesto, dočim je nogometni turuir od prireditev gmotno največ doprinesel, čeprav je športno disciplino in gen-tlementstvo v tretjem srečaniu močno kompromitiral. Hazenska tekma, ki se ie vršila predpoldne, pa je pomenila lepo manifestacijo damskega spoTta. • Olimpijski dan je bil otvorien s bazensko tekmo, ki se je vršila med prvo in drugo garnituro Maribora, Prva dru žina je nastopila z rezervno vratarico in v lepj igri premagala nasprotnice v razmerju 10:5. Družina je bila v vseh delili izenačena in ie v trdi obrambi mladih igralk rezerve le s težavo osva= jala teren in dosegala uspehe. V rezervni družini ie napad kombinatorno močno zaostajal za običajno, igro, dočim je obramba v zadostni meri zadrževala razpolovni napad prvega teama. Tek’ ma je nudila v resnici dobro igro, polno lepih cotez »n zanimivih momentov. Sodil je dobro g. Voglar. • Štafetnega teka, za katerega ie vladalo izredno zanimanje, se ie udele= žilo pet moštev: Rapid, Maribor, Želaz-ničar, Svoboda in Merkur. Na cilju pred frančiškansko cerkvijo in ob vsej nrogi se je zbralo številno občinstvo, ki je z veliko napetostjo zasledovalo borbo na progi, predvsem pa pričakovalo izida tekmovania, iz katerega je Rapjdovo moštvo, kakor se ie pričakovalo, izšlo kot zmagovalec. Maribor je vodil le dve predaji, nato sta prevzela Vodstvo Rapid in Železničar. Vodstvo ie nato obdržal Ranid do konca ter v času 3:48.2 rezal cilj. Po četrtj predaji ie Maribor po Kovačiču v ostrem tempu na 540 m dolgi progi prehitel Železni* čarie in znsigural moštvu drugo mesto-Sledili so Železničarji, Svoboda m Merkur. Moštvo Ra.pida v postavi: Miirz, Baumgartner, Cverlin. Ven ko, Jeglič, Barlovič ie prejelo lepo diplomo, ki jo ie predsednik NO izročil na Trgu Svobode. Maribor Pa ki je nastopil izključno z nogometaši, je proti pričakovan niu uspešno rešil nalogo in se plasiral na drugo mesto. Tudi njegova postava: Koren, Koser, Koren II, Pavlin, Kovačič, Vodeb zasluži pohvalo. Nogometni turnir je bila ločena popoldanska prireditev, katei*e so se ude-ložili vsi mariborski klubi. V. prvem srečanju sta nastopila Merkur :S'oboda. Zmago si ie zasigural Merkur v razmerju 2:0. Svoboda je bila v prvi po« lovici sicer v premoči, ni pa imela pred vrati sreče, dočim je v dveh posrečenih akcijah Merkurju uspelo, spraviti žogo v mrežo nasprotnika. Igra ie bila zelo živahna in jako fair ter je nudila dokaj zanimivih momentov. Sodil ie g. Mohorko sicer korektno, bil pa je preveč popustljiv. Marbor: Železničar 2:1. Železničar je nastopil v najmočnejši postavi in ie bilo pričakovati zanimive in izredno napete igre. Takoj ob pričetku pa je bilo opaziti, da si je moštvo nadelo nalogo, da izvoiuje zmago za vsakršno ceno. Lepo igro Maribora, so skušali onemogočiti z izredno ostrostjo, ki je presegala _ meje. Kljub temu je Marbor v 20 minuti dosegel vodstvo, kar je borbenost nasprotnika še podžigalo, da je igra dobila docela nefair značaj. Zlasti sta se odlikovala: v na* padu Petan, Vi je vmtaria Kovačiča, ko ic ležal pred vi ati na žogi ponovno u-d tir il v obraz in v drugem slučaiu v prša, tako da ga je sodnik izključil, v krilski vrsti na Stauber Izključen je bil tudi Vodeb, ki io labil nekvalificirano psovko. Železničarji so po prostem strelu izenačili. Kmalu pa je Maribor vti&rl na 2.1 in se plasiral v finale •-Železničarji, so zapustili skraino neu. goden in mučen vtis« Sodil ie g Nemec precej neobičrjnd Praktično se izključitev enega 'graba ne zdi združljiva z enajstmetrovko proti drugemu moštvu Rapid : Merkur 4:0. Rapid je v sigurni igri premagal n^sorfinTču kj je •Hrujen po prvem srečanju nudil le malo odpora. Zmagovale is predvedel igro hitrih piscv ‘n neštetokrat ogrožal nasprotnika, ki je imel najboljšo moč v vratarju. Ojja obramba je bila nesigurna, kr s »M vrsta šibka, napad pa neodločen Rapid se je z zmago nad Merkurjem plasiral za finale. Sodi! ie g. Fišer dobro. Rapid.-Maribor 2:1. V kratki tekmi 15 minut ie včeraj Maribor v jesenski sezoni prvič podlegel. V lepi igri, ki sta io predveda oba nasprotnika, je Rapid izrabil 1» minutno premoč in dosegel dva goala, ki jih Maribor kljub premoči v drugi polovici polčasa ni mogel doseči. Včerajšnje sro čanie lahko po poteku delimo na tri dele: Odprta igra enakovrednih nasprotnikov, nato ie sledilo 15 mjnut stalne premoči Rapida, iz katere rezultirata oba goala in končno ekshibicijska, igra Maribora, v kateri je leva zveza zavo* zila tri sigurne šance. Vendar tudi na drugih mestih ni vse tako funkcioniralo kot običajno, kar ie v prvi vrsti pripisati dejstvu, da so igralci nastopili pobiti po srečaniu z Železničarji. Sodnik g. Nemec tudi v tej tekmi ni zadovoljil. Sodil je v večini slučajev pravilom nasprotno in močno prizanašal Rapidovj tehniki rok. • V splošnem je prireditev dobro uspela in v polni meri dosegla svoj namen-Trud Medklubskega odbora, ki je pod predsedstvom g. Nerata vodi] vse pred* priprave in izvedbo Olimpijskega dpe je imel popoln uspeh. Propaganda in gmotna stran manifestacije našega športa je zadovoljena. dunajska prvenstva. Admira:Rapid 3:1. z včerajšnjo zmago nadalmje Adrnira započeti pohod in vodi sigurno. Pri Rapidu je odpovedala obramba. »Kralj strelcev« Schall ie dosegel vse tri goale za Admiro. — Viena: Hakoah 4:0. Wacher;FAC 3:2, BAC:Slo van 2:2, Hertha;Austria 3:2. OSTALE NOGOMETNE TEKME- Gradec: GAKdBtrassenbahn 2:0, Sturm-Kapfenberg 3:1 (Prvenstvene). Praga; Viktoria Žiškov-Sparta 5:3 (3:1), Slavia-Kloduo 2:1. Budimpešta; (Prvenstvene) Ferenc* varosz-Hungaria 3:2, 3. okraj — Vasas 3:1, Bockay-Sarbarija 2-2, Atila-Kispe* sti 5:3, Bast.ya-Ujpesti 1:1. Sokolstvo Plesni tečaj Sokola za ndajg e član1 stvo se prične v torek dne 18. tm. točno ob 20. uri v gornji mali dvorani v Narodnem domu. Prosimo vse, ki se za tečaj zanimajo, da se čimprej vpjgeio. ker se na polnejše priiave ne bo ozirajo- . 13Č8 Odkritje osmega planeta. Vesti, ki so prihajale iz Captawria, da je odkrit nov planet, se v krogih astronomov potrjujejo. Že nemški strokovnjaki so slutili, da obstoja osmi planet, ki je oddaljen od solnca bolj kakor Neptun. Z naše poloble je planet neviden, pač pa z južne poloble, kamor bo v kratkem odšla posebna nemška ekspedicija in ugotovila vse podrobnosti. Prvi ploveči dok za aeroplane. Iz Nemčije poročajo, da so v Liibe-cku dogradili prvi plavajoči dok za aeroplane. Nosilnost doka znaša 100 ton, kar bo v polni meri zadostovalo, da bo uspešno služil poizkusom za ugotovitev pogojev in možnosti, glede kombiniranega parobrodnega in zra-. koplovnega prometa na Atlantiku« 'SFratfSL Wa‘rTBoreCrr EU t R7H K TuTrl V War!Wrt1, Trne 17. X. 1937: Maksim Gorki: Otroška leta 25 Poslovenil dr. I. D. Od tega časa mi je bil njen Bog že bližji in še bolj razumljiv. Tudi ded me je učil in mi pripovedoval, kaj je Bog, — da je povsod pričujoče bitje, vseveden, da vidi vse, da je dobra pomoč ljudem v vseh njihovih delih, molil pa ni tako, kakor babica. Predno je zjutraj stopil v kot pred podobe, se je dolgo umival, potem pa $i je, že čisto oblečen, skrbno počesal rdeče lase, pogladil brado, se pogledal v zrcalo, si uravnal srajco, zavezal črni robec za telovnik in previdno, kakor tat šel pred podobe. Obstal je vedno na enem in istem delu podnice, ki je bil podoben konjskemu očesu, stal nekaj časa molče, sklonil glavo, spustil roke ob telesu kakor vojak. Na to pa je, raven in tanek kakor žebelj, iskreno začel govoriti: »V imenu Očeta in Sina in svetega Duha!« Zdelo se mi je, da je na te besede nastala v sobi neka posebna tišina, ce lo muhe so brenčale bolj previdno. Ded dvigne glavo in stoji; obrvi ima privzdignjene, namršene, zlata brada mu štrli vodoravno; molitve bere s trdim glasom, kakor da bi odgovarjal nalogo; njegov glas zveni razklano in izzivajoče. »Prišel bo Sodnik in dejanja vsak-terega se bodo razkrila . . .« Počasi se bije s pestjo po prsih in vztrajno prosi: »Pred Teboj edinem sem grešil, — odvrni Svoj obraz od mojih grehov . . .« Bere »Vero«, kuje besede; z desno nogo pritrkava, kakor da bi neslišno dajal takt molitvi; izteguje se k podobam, raste in se nekako tanjša, ves snažen, urejen in v potrebi: »Čudodelnica, ozdravi mojo dušo od dolgoletnih strasti! Vzdihe svojega srca Ti prinašam neprestano, usmili se. Kraljica!« In glasno začne prositi, s solzami v zelenih očeh: »Štej mi vero namesto dela, moj Bog in ne išči del, ki bi me ne opravičevala!« Nato se večkrat prekriža, krčevito, kima z glavo, kakor da bi se pripravljal na jok, njegov glas je žvižgajoč, jokajoč. Ko sem pozneje hodil po sinagogah. sem spoznal, da je molil ded kakor judje* Samovar že dolgo vre na mizi, po sobi plava vroč duh po gibanicah s sirom, lakota se oglaša! Babica se je mračno naslonila na podboj, povesila je oči in vzdihuje; z vrta zre veselo MaN oglati, kl aluZijo * potrt. tfovalnt in aocijalnt nament občinstva; vaaka btttda 30 p, •ajmanjii znate k Din 5--> Mali Žanltva. dopisovanja in oglati trgovskega ali reklamnega značaja: vaaka beseda 50 pa najmanjSi znesek Din 10'— Jsolnce v okno, po drevju se biserno blešči rosa, jutranji zrak okusno dehti po travi, po kresnem grozdju, zorečih jabolkah, ded pa še vedno moli, se ziblje, požvižgava: »Pogasi plamen mojih strasti, kajti reven sem in hudoben!« Znam na pamet vse jutranje in večerne molitve, — znam jih in napeto sledim: ali se ne bo ded zmotil, ali ne bo izpustil kakšne besede? To se je pripetilo zelo redkokedaj in vselej je vzbudilo v meni škodoželjno čustvo. Ko je nehal moliti, je rekel ded meni in babici: »Dobro jutro!« Midva pa sva se priklonila in končno smo sedli k mizi. Tedaj sem dejal dedu: Nekega dne je razposajeni gostil-ničarkin maček, zvit sladkosnedež in predrznež, ki je imel zlate oči in je bil ljubljenec celega dvorišča, privlekel z vrta škorca; babica mu je vzela izmučeno ptico in mu začela očitati: »Ali se ne bojiš Boga, zlobnež ti podli!« Krčmarica in hlapec sta se zasmejala tem besedam, babica pa je jezno zakričala nad njima: »Mislita, da mački ne razumejo Boga? Vsaka stvar ga pozna, nič manj kot vi, neusmiljenci . . .« Če je napregala odebelelega, nad-ložnega Šarapa, se je pogovarjala z njim: Manjšo trgovino tudi branjerijo vzamem v najem. Ponudbe pod »Prometna točka« na upravo lista. 1391 Pridna in zanesljiva kuharica in soba* rica se sprejme za trgovsko podietie. Naslov dale tvrdka Hinko Sax, Maribor, Grajski trg 8. 1340 Lepo opremljena soba se odda. Vprašati: Trubarjeva ulica št 11, I. 1356 Razstava prikroievanja in umetnega strojnega ve* zanja se je pričela 9. tm. v palači pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu 6. Vstop prost. 1316 Kupim psa čuvaja, volčje pasme, starega 4—12 mesecev. — Naslov v upravi »Večernika«. 1-52 Stavblšee ob meji mesta na prodal, Pobrežje, cesta na Brezje štev. 35. 1357 POZOR! POZOR! H • v* v« v |* •• Kuiljitnljam sko Vam Vaši stroji nagajajo obrtnike se na specijslno m e-hsnlčno delavnico Justin OustlnCIC, Tattenbacbova ulica Šiev. 14, ker ima ista specijaini oddelek za popravita strojev vaeh vrst. 937 Prvovrstne oiUranie in rezanje „bubi frizure* v higijenični brivnici Vjekoslavajurln Maribor, Jurčičeva ulica 9 Čevlje, gamaše, PERILOy kravate, nogavice itd. velika izbira po solidnih cenah pri Jakob u Lah-u, Maribor samo Glavni trg štev. 2 Potrebščine za krolače in šivilje v modni trgovini ANTON PAS - MARIBOR Slovenska ulica it. 4 Nogavice, rokavice, srajce, kravate, jopice, vso damsko, moško in otroško perilo, volnene veste itd. itd. itd. Strogo solidne cene! isez Strogo solidne cene! »Kaj se dolgočasiš, služabnik božji, a ? Postaral si se . • .« Konj je vzdihnil in stresel z glavo. In vendar božjega imena ni imela tolikokrat na jeziku, kakor Bog. Babičin bog mi je bil razumljiv in ne strašen, toda pred njim ni bilo mogoče begati, sramoval bi se. Vzbujal je v meni le nepremagljiv sram, in nikoli se nisem zlagal babici. Bilo je naravnost nemogoče, skriti kaj pred tem dobrim Bogom, in zdi se, da tudi želje nisem imel, prikriti kaj. Nekoč je krčmarica v prepiru z dedom opsovala tudi babico, dasiravno se ta ni udeležila svaje, opsovala jo je in celo repo je vrgla vanjo. »Nespametni ste, draga moja«, ji je mirno rekla babica, mene pa je to močno zabolelo in sklenil sem, maščevati se nad hudobnico. Dolgo sem premišljeval, s čim bi bolj mogel razjeziti to rdečo, debelo ženičino z dvojnim podbradkom in brez oči. Po opazovanjih teh medsebojnih prepirov družin, sem spoznal, da v povračilo za razžalitev sekajo repe mačkom drug drugega, zastrupljajo pse, ubivajo peteline in kure ali pa se splazijo ponoči v sovražnikovo klet in nalijejo petroleja v kadi z zeljem in kumarami, izpuščajo kvas iz sodov, — vsa ta počenjanja mi niso bila všeč. (Dahe prihodnjič.) Brez posebnega obvestila. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresujočo vest, da je naš iskienoljubljeni soprog in oče. gospod Korber Mihael kr. notar v nedeljo, dne 16 oktobra ob pol 14. url po dolgi težki bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 70. letu svoje dobe boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v torek, dne 18. oktobra ob 15. uri iz hiše žalosti, Strossmajeijeva ul. 3t na mestno pokopališče v Pobrežju. Sv. maša zadušnica bo darovana dne 19. oktobra ob 7. url v stolni in mestni župni cerkvi v Mariboru. MARIBOR, dne 17. oktobra 1927. 1389 Žalujoča soproga In hčerke. Spccljalltcta: Nepremočljivi jesenski In SaullI I MARIBOR A KOROŠKA »STA 19 l» Ro zopet zmagal na dirki v Zagrebu (Cmomerec) v svoji kategoriji 350 ccm. kot prvi in v kategoriji 500 ccm. proti hldi konkurenci ji kot drugi. — Vozač: gospod F a tt er er. Najnovejše modele nudi proti 12. mesečnemu odplačilu Generalno zastopstvo za Jugoslavijo Tehniška komercijalna družba z o, z. L j ubij a n a, Tavčarjeva ulica 6 — telefon 2138. D ■ AVTOGARAŽE IN VOZNIKU Dve skupni leseni garaži in vozovna remiza, zaprta in ena velika odprta, se radi prezidave proda* Na ogled: , Maribor, Mlinska ul. 23, dvorišče HARLEY DAVIDSON THTTTTiTriTrMiTTTMTrrTTTTTiTmmTrTrrTTrrffTTTPiTTT I Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovlčv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Uetelav Mariboru