65. številka.
nIDIN01Tu
izhaja po trikrat na teden t iestili tedanjih oh torkih, iatrtklh
in aobot^lft. /jutranje izdanje iz-haja oli H. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojna izdanje stan*: za Jeden me»»c . f. —.HO, izven Avstrije f, 1.40 za tri metec. . „ 2.BU , . 4,— za pol leta ... f>,— . , . ca vse leto . . „ 10.— ... 18,—
Na naročbe brez (.rltožene naročnine •• r.e jemlje ozir.
Posamične številko se dobivajo v pro-dajalnicah tobaka v Trutu po 2 nvč., v Gorici po S nvč. Sobotno večerno izdanje v lr»tu S n6., t* Ooriri 4 nč.
(^jutrai\)e Izdanje,)
V Trstu, v četrtek dne 31. maja 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
0(jla»i h« rakune po tnrifu v petitu; za naslove z debelimi črkami ne plačuje proator, kolikor ob»nga i avadnih vrstic Ponlana oumrtn ce in j»vnetahvn1e, domači oglasi itd. ha računajo po pogodbi.
V.i dopisi naj se poiiljajo uredništvu: ulica Casorma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano. ker nefrankovana se ne sprejatnajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravnimtvo ulica Casorraa 13. Odprte reklamacije 10 proste poštnine.
Gla*Uo »lovenikorfa političnega, druitva za Primorsko.
„T *<tin»*HJ* moi l
Železnica po Vipavski dolini.
Njegova ekscelenca gospod minister za trgovino opasil je t seji poslanske zbornice dne 19. maja t. l.f da se je Dalmacija v poslednjem čmu nekako oddaljila od Avstrije. Hotel je m»uJa reči s tem, da se je nekako zrahljala duševna vez med omenjeno pokra* jino in sredinem države.
Njegova ekscelenca bi bil Se bolje po-godil, da je svoj iirek razširil na vse južne pokrajine. Da, re« je: med južnimi pokraji* nami in središčem države ni take veti in takega vzajemnega zanimanja, kakor bi uhte* val obojestranaki interes. Pravega vzroka te oddaljenosti pa njegova ekscelenca ni pogodil, kajti ni res, da bi ae bile pokrajine is ka-terega koli viroka oddaljile od središča, am-pak središče ni do najnovejših dob storilo ničesar, da se približa južnim pokrajinam, ge le v najnovejli dobi so jeli vsaj akade-mično raspravljati o velikih zamudah, s ka-terimi si je država ogreiila dušo gledć na naše južne pokrajine. In ako pomislimo, kako malo je država atorila do tedaj v gospodarski prospeh teh naših pokrajin, se zavemo še le, kako krivično je tisto očitanje, s katerim nas zavračajo vsikdar — kader*koli prosimo kake žrtve od strani države —, da ao namreč naše dežele pasivne. Na taka očitanje je ravno te dni isborno odgovoril dalmatinski posl. Biankini rekoč; Kako morete zahtevati, da bi Vam kaj donašale te dežele, ako ne investirate ničesar P Kjer ni kapitala, tam tudi obresti ni mogoče zahtevati!
Toda krivično bi bilo, ako bi hoteli le na vlado valiti vso krivdo na tem, da se do sedaj ni skoraj niieaar storilo za blagostanje južnih pokrajin ; ne, krivda sadevlje — in morda še v večji meri — tudi naš parlament in poleg tega tudi veljavna javna glasila, katera nočejo in tudi ne morejo služiti javnemu splošnemu blagostanju, ker so v tlačanski službi velikemu kapitalu.
Še le v najnovejšem času sta ae jela parlament in časopisje nekoliko baviti a našimi južnimi pokrajinami, storilo pa sa ni »e skoro ničesar, ako abstrahujemo od podržavljenja Lloyda in javnih skladišč tržaških in pa dolenjske železnice. No, nekaj je že doseženo s tem, da smo spravili naše potrebe v javno razpravo. Zlasti gre vrlemu dunajskemu listu „lteiohspost" zasluga, da se je aačelo v širši javnosti raspravljati o raznih političnih in gmotnih vprašanjih, sadevajočih naše zanemarjene dežele. Seveda, ta list ni v službi velikega kapitala in zato ima — prosto roko.
Tako važno vprašanje jo železnica po Vipavski dolini, važno ne le za prizadete kraje, ampak tudi za državo samo. Omenjeni list pravi v svoji številki t dne 29, maja, da se politika na Primorskem more
PODLISTEK.
53
Kmetski upor.
Bjodovlnska povesi ieatni\)»Uya peka. — Spiial Avgust Šeiiou. Preložil J. P. Planinski. — — Ban, izpregovori Jelena v solzah, ko me je ta besna volkulja Uršula izgnala iz moje hiše, vsprejeli ste me v zavetje kakor rodno sestro. Kako naj vam povrnem dobroto ? Užalili so vas, izdali so vas, raztrgali ao vam bansko zastavo. Evo druge. Izdelala aem jo sama. Pomislite, da je vsak biser na nji jedna moja solza, da mi je pri vsakem zabodu igle bilo, kakor da porivam nož v srce skupnih neprijateljev, in da mi ae je od pravičnoga gneva lice žarilo, kakor rdi ta zastava. Vzprej-mite jo v dar od Jeleno, nosite jo slavno in atrite pod njo naše skupne neprijatelje.
Ban prime zaBtavo in reče, poljubivši Jeleno v roko:
»boljšati le tedaj, ako se bode podpiralo, gmotno in duševno, državi zvesti element — Slov a n e. Naši odločilni krogi nimajo niti toliko poguma, da bi ustregli prošnji tega elementa po najprvotnejši izobražbi — nočejo jim dati osnovnih šol. Se veliko žalostnejii so gospodarski odnošaji južnih Slovanov. Kako skrbe na drugi strani za Furlanije ! Železnica Tržič-Červinjan bode skoro dozidana, železnica, ki nima nikake važnosti za Avstrijo — ni strategiike ni gospodarske. Poglejmo pa, kako se zavlačuje vprašanje vipavske železnice! Inženir Gasser je že v letu 1891. prosil koncesije sa gradnjo tramvaya na par od Gorice do Ajdovščine, ministerstvo pa je odbilo njegovo prošnjo s izgovorom, da se bode na isti črti gradila železnica na ozki tir, katera se podaljša do Logatca ali Posto-j i ne. A kaj se je zgodilo letos v seji železniškega odseka z dne 9. maja? Gospod minister sa trgovino je izjavil v toj seji, da ta stvar še ni dozorela. Z vicinalno železnico Tržič-Červinjan se jim je tako mudilo, dasi je ta želesnica le politiškega pomena in jej je ta namen, da približa Trst Italiji; nikakor pa noče dosoreti važno vprašanje železnice po vipavski dolini, katera železnica bi bila velikanske strategiške, gospodarske in politiške koristi.
V	strategiškem p o g le d u! Južna železnica med Rubijami in Nabrcžino teče paralelno s italijansko mejo, vslod Česar bi bila v slučaju vojske s Italijo v vodni ne. varnosti. Vipavska želesnica bi pa tekla navpično proti meji in bi prišla v nevarnost ie le tedaj, ako bi sovražnik smagonosno prodrl v deželo. Po dozidanju vipavske železnice do Logatca ali Postojine bi dobili tudi najkrajšo sveio med Ljubljano in Gorico. Kuko naglo bi se mogli prevažati vojaki! In zato smemo reči, da je sa južno mejo ni važnejše železnice v strategiškem pogledu, nego bi bila vipavska.
V	gospodarskem pogledu! Ta želesnica bi dokaj skrčila zvezo med južno mejo in Dunajem in bi se ves promet obrni[ na to črto. Nadalje je pomisliti, da je tako v Gorici kolikor po Vipavski dolini že sedaj dokaj industrije, da je lesna trgovina s Italijo že sedaj velikanska in da se isvažanje sadja in vina vedno množi.
A tudi čisto politiške koristi govore sa to železnico. Državna korist zahteva, da se obmejne pokrajine po najkrajši poti svežejo s središčem; in ne bi se smelo mirno gledati, kako se trudijo naši italijanski papenhajmovci v ta namen, da bi kolikor možno spojili naše obmejno pokrajine — z Kimom. Slednji čas Jje, da država priskoči na pomoč državi zvestemu naseljenju slovanskemu, zlasti po Vipavski dolini. Italianissimom seveda ne bi bilo prav, ako ho ojači slovanski element po obmejnih pokrajinah ; ali
—	Hvala ti nežni roki, katera mi je po resničnem nagonu srca napravila tak lep dar in obljubljam vam, plemenita gospa, da mi bo vselej znamenjo slave.
—	Tovariš Peter! Stoj I plane Barbara kvišku in <<fr se ji zasvetijo, na ta novi zalog tvoje mogočnosti priseži mi, da so boš maščeval nad Gregorjanci — —
—	Prisegam, Barbara, odgovori ban, položivši roko na svoj grb.
—	Da jih bod preganjal radi veleizdaje, Peter, nadaljuje Barba, katero so storili, po-gazivši bansko zastavo.
—	Prisegam, odgovori ban.
—	Da ne boš miroval, dokler ti kači Uršuli ne zdrobiš glave, dokler se mi posestrima Jelena ne vrne kot gospodinja na Sosed.
—	Prisegam ti pri živem Bogu, pravi ban.
—	Slava Bogu, vzdihne Jelena, položivši si roko na srce.
ravno po tem more soditi avstrijska vlads,
jo storiti in kaj opustiti. Slovanski živelj trpi najbolj po vinski klavzuli in ravno vipavska dolina je v prvi vrsti vinorodna dežela.
Posl. Perjančič in Gregorčič sta že dovolj opominjala vlado na važnost in potrebo železnice po vipavski dolini in tudi v deželnem zboru goriškem je bilo stavljeno več interpelacij v prid tej železnici. Nadejamo se, da vsi slovenski poslanci, brez razločka politiškega mišljenja, zastavijo ves svoj vpliv, da se skoro sgradi ta železnica ; pri tem pa ne moremo in ne smemo samolčsti, da je tudi prebivalstvu samemu dolžnost, da
se nekoliko odločneje gane sa svojo korist, nego je to storilo do sedaj: da prosi, da zahteva, da peticijonira. Poslančeva beseda ima še le tedaj pravo veljavo, ako jo spremlja močen glas — vsega ljudstvs.
Politiške vesti.
Državni zbor. (Poslanska zbornica.) V ponedeljek je raspravljala poslanska zbornica o predlogu, da se justični odsek proglasi permanentnim v ta namen, da prouči med počitnicami predloge o preosnovi civilnega sakonika. Predlog se je vsprejel. Upiral pa se mu je posl. Vašaty naglašajoč, da zj sedaj so najvažnejši volilna preosnova, preosnova izravnih davkov in socijalna politika. Govornik izjavlja, da bodo njegovi somišljeniki glasovali proti temu predlogu tudi tato, ker vlada, zlasti pa pravosodni minister, sovražno postopa proti narodu češkemu.
Posl. Neuvvirth poroča v imenu obrtnega odseka o premembi 7 zakona o .zavarovanju proti nezgodam", katero premembo je sklenila gosposka zbornica. — Posl. Adamek zahteva, da se popolni zavarovanje delavcev in da se preosnujejo bolniške blagajne. V to pa treba temeljitega proučevanja, sbok česar bi želel govornik, da se skoro snide po obrtnem odseku namerovana enketa. — Posl. dr. Lueger trdi, da se je gosposka sbornica s sklenjeno premembo pokazala bolj prijazna delavcem, kakor pa poslanska zbornica. Mnogi se boj«}, da naraste požoljivost drugih delavcev. Ta poželjivost pa je umevna, ako pomislimo, da jim zakon o zavarovanju proti nezgodam ničesar ne nudi. Govornik bode s veseljem glasoval za predlog gosposke zbornice. Prememba se je vsprejela. Ta prememba določa namreč, da se služabnikom pri železnicah poviša renta o nezgodah.
Potem se je pričela razprava o „noveli k tiskovnemu zakonu*. Proti tej noveli sta izborno govorila češka poslanca dr. Paciik in Eym. Sosebno poslednji — ki je sam odličen žurnalist — je govoril tako krasno, da mu niti nemški listi no odrekajo svojega priznanja. Govornik jo dokazoval, kako tualen-
—	Amen, pravi Gašo in se obrno, poj-diva ban, ne gubiva časa.
In oba gresta iz sobe.
*
* *
Dolgo se je mudil Gašo v sobi gospoda kneza Petra, dolgo stf» bo razgovarjnla la dva svaka potiho, premetaje došla jima pisma, štejoš glasove zborskih poslancev, sestavljaj« kratke dopise velikašem in plemičem; bilo je že precej pozno, ko so je Gnšo Alapie poslavljal od bana Petra. Odhajajo pravi grbec:
—	Se jodna skrb mi mori srce, in sicer plemenita gospoda Turopoljci. Mnogo jih je, teh kosturic in vsak ima glas. To ti je jedini antidotum proti tvojim plemenitim sosedom Draganičancem, katere so Gregorjanci in Samoborci nahujskali zoper tvoje gospodstvo. Ko sem bil nedavno po nesrečnem klanji pod Sosedom, iz katerega som komaj živo glavo odnesel, na svojem gradu v Vukovini,
kostno je vse to, kar hoče dovoliti vlada. Predlogo sta branila posl. Rutowski in Ilof-mann Wellenbof, dasi oba no iz prepričanja, ampak ae stališča aportunitete, češ, vzemimo vsaj to, kar nam vlada hoče dati. Novelo sta zagovarjala tudi ministra S c h ii n b o r n in Bac(]uehem.
Predno se je pretrgala seja, intcrpelovali so posl. Laginja in tovariši naučnega ministra radi ustanove jodnega gimnazija v Pazinu s hrvatskim učnim jezikom^ter nemščino in italijanščino kot obveznima predmetoma.
V seji dne 29. se je nadaljevala razprava o noveli k tiskovnemu zakonu. Tudi v tej seji so trije poslanci govorili proti: Gess-mann, Kohler in Schvvarz. Poslednji je posebno naglsial, da je odprava kavcije malo važna s o žiro m na to, da ostane časnikarski kolek.
Ne morejo s« pomiriti — židovsko, liberalni čssniki namreč —, da župnik D e c k e r t že ne sedi za kakim debelim zi-dovjem in oklenjen v težke verige, ker je bil spisal tisti svoj .Očenaš v židovski stiski*. Omenjeni listi sikajo še vodno svoj strup okolo sobe zahtevajoč o I koalicijske vlade, da enkrat ta vselej stori Lonec temu grotnemu antisemitizmu. Vladi je bila dolžnost — tako vskliksjo — podati politiiko iijavo, obsojajočo antisemitiško gibanje. Mi-nisterski predsednik \Vindischgraetz da je govoril o vsem mogočem — o državnem pravd-niku, o nadškofu, o sodišču — samo tega ni povedal, kar bi bil moral povedati: kaj misli storiti vlada proti antisemitom, da jih prisili spoštovati meje sakona !
Dobro si zatulil nemško-liberalni lov: ti kažeš torej svoj liberalizem v tem, da kli-češ policijo na pomoč proti onim, ki s« hranijo tvojih neizprosnih zob ! Vlada naj zatro antisemitizem f Saj ga ne more, ako bi tudi hotela! Antisemitizem izgine še le tedaj, ko izginejo vzroki, iz katerih izhaja — to je : ko Židje ne bodo več dajali povoda krščanskemu ljudstvu, da je nezadovoljno žnjimi! Od Židov samih je torej odvisno, kedaj izgine antisemitizem.
O prevratu V Srbiji. Nevolja ruskih knozov — tudi dvornih — proti dinastiji Obrenovičev postaja vedno hujša. V Rusiji prisojajo dogodkom v Srbiji mednarodno važnost. Razni listi, ki dobivajo migljajo iz najvišjih krogov, pitajo jako oBtro proti dinastiji Obrenovičev. .Novosti" pravijo n. pr„ da so bili Obrenoviči vsikdar tirani svojega naroda, med tem ko so Karadjoidjoviči zavzet sa blagostanje domovine." .Graždanin" pai piše: .Sedanji položaj v Srbiji jo možno označiti z dvema besedama: tam imajo kralja brez podanikov in podanike brez kralja, ali bolje rečeno: z dvema kraljema. Srbija se hoče na vsak način isnubiti Milana in kralju Aleksandru jo voliti med Srbijo in svojim
zbral sem turopoljsko gospodo okrog sebe, pa som jim napival in jih motal, kakor lucifer grešno dušo. Župan je naš in tudi Poglediči, in ko sem kibnil, mislil nem, da porečo vsa plemenita občina: .Na zdravje!" Ali zmotil sem se. Gospod Vurnovič, ta zvita buča prodni je dušo vragu Gregorijancu in podira na skrivnem, kar som jaz s težavo sezidal. Plemeniti možje ne slušajo več župana. To me skrbi. Moram jih, naj velja, kar hočo, spraviti pod svoj jarem in Vurnoviču izpred brk odnesti mastno pečenko.
—	Kako P vpraša Peter.
—	Gj le pusti t Nasnubil sem svata, kateri jim pride v snuboke, to ti je moj .glas vpijočega*, a kadar so plemenite buče zmehčajo, pridem, da jih popolnoma skuham na mak.
—	Dobra ti areča, Gašoh in lahko noč, odgovori ban, in svaka ao ločita.
* * „ (Dalje prih.)
otetom. Ako ostane na strani očeta, priđe t nevarnost, da se dežela nasilno isnebi ne le Milana, ampak vse dinastije Obrenovičev Jako pomenljivo je, da car dosedaj ie ni vsprejel novega poslanika srbskega Vaailje-vica, kateri biva ie od 19. t. m. v Petro* gradu.
Iiadikalne kroge v Belomgradu pra? nič ne plaši zapričeta preiskava, kajti uver-jeni ao, da ista ne spravi ničesar obtežujo-čega na dan — ter da dokaže popolno nedolžnost radikalnih vodij. Tega menenja srno bili tudi mi od prvega sačetka. Vaa komediju se je očevidno zasnovala le v ta naaen, da nekako opraviči spletkarije brezvestnega Milana. A na tem ni dvomiti, da bode na tem nasilatvu trpela le dinastija Obrenovičev.
17. Bolgarije prihajajo znamenite vesti. Vsemožni in na videz nepremagljivi Stam-bulov dal je svojo ostavko. Davno ie bilo je sicer slutiti, da se Koburžan ieli reiiti ia jarma, v katerega ga je vkoval njega prvi in nasilni minister, vendar je vest o padcu Stambulovem presenetila ves politiiki svet, ker jo prišla kar nenadejano. Ferdinand Ko* burski se je mudil to dni na Dunaju, da pri-sustvuje poroki princa Leopolda Koburikega, Vsr mu nenadno pride ostavka vsega mini* Koburžan se je takoj povrnil v Sredic. A znuij. i je okolnott, da ga Stambulov ni pričakoval ua kolodvoru. O neposrednem vzroku odstopa Stambulovega nam v tem trenotku še ni ničesar znano, v obče ae pa sodi tako, da so Koburžan v ta namen hoče otresti Stambulova, da ai na ta način pridobi naklonjenost Rusije ; ve namreč dobro, da ga brez privoljenja Rusije Evropa nikdar ne pri* pozna legitimnim knezom Bolgarske. Jako verojotno je pa tudi to, da ao notranji od-noSaji v Bolgarski priveli do krize, kajti na-silstva Stambulova so bila tako grozna, da je jolo vreti po vaej kneževini in jo postala nevarnost vedno večja, da ae nevolja naroda vzdigne proti vladarju samemu, ako ne odpravi ministra, kateri ne poina drugega, nego avojo kruto voljo.
Različne vosti.
.Politika ali potreba". Pod tem aaglav-
jem piše Ljubljanski „Slovenec1 v avoji številki od minolega torka, kako skrbi občina Tržaika za italijanske Solo, vlada za nemike, za Slovence pa — nikdo. Na podlagi itati-stiSkih podatkov — v Trstu imamo namreč 149.362 katoličanov in 4708 Židov — opi-suje »Slovenec14 krivico, da je prvi podžupan Tržaški Žid, kateri pri raznih cerkvenih slav-nostih zastopa župana. Isti podlupan in Žid jo tudi načelnik ioUke komisije, ki ima odločilno besedo v podagogiikih in verakih vprašanjih. Dokler bodo taki ljudje nosili ivonec ni upati Slovencem boljših dnij. Dopisnik opominja Tržaško Slovence, da treba i e g I a s n o j o lahtevati narodne pravice.
Koncert v korlet družbe av. Cirila in Metoda se bode vriil dne 9. junija t. I. v gledališču „Fenice". Delajo ae velike priprave, da bode vspeh popoln v moralnem in gmotnem pogledu. Opozarjamo za danen samo, da bode pri tem koncertu aodeloval alavni eperni pevec g. Trtnik.
Članom „Matice Slovenske". Gg. člani naše „Matice" ae opozarjajo tem potom, da je poravnati letniuo aa I. 1894. do konca me-aeca junija t. 1. Starim in novim članom se jo oglasiti za Trst pri g. prof dr. K. G1 a-ser ju, za zahodno okolico pri g. Dragotinu Martelancu v Barkovljah in za vshodno okolico pri gospodu Ant. G r m e k u pri Sv. Ivauu. Člani „Matice" v Tržaški okolici so ho v minolem letu primeroma lepo pomnožili. Dal Bože pa, da bi pokazal Trst z okolico tudi letoa napredek v tem obziru!
Cim bolj naraste število pri naši „Matica", tim več bodo mogol storiti ta naš zavod gledć izdavanja knjig, tem vspešneje bodo njega delo na književnem polju. Celokupnih „Matičarjev" želja je pa gotovo ta, da se izda letoa tudi knjiga iz Knezove zapuščino. Matičarji bi dobili vsiod tega štiri knjige, in to bi jih dovoljno odškodovalo za plačano letnino I
Avstro ogrska vojna eskadra v Trstu. Dne 29. t. m. nekoliko pred (I. uro zvečer priplula je v Tržaško pristanišče c. in kr. vojna eskadra pod poveljstvom kontreadmirala llinkcjtt. Eikadra zasidrala so je v Miljskem zatoku. Admiralski brod je oklopnica „Kron-prinz Erzherzog Rudolf, na oklopnici „Kaiser
Fraoz Joseph L" p« je vkrcan kontreadmiral nadvojvoda Karol Štefan kot poveljnik divizije križark. Razun omenjenih dveh oklopnic ati v eskadri še oklopnic:: „Kronprinzessin Ste-fanie* in „Tegetthof* ter avizo-brodovi „Planet*, „Trabant", „Pelican", „Comet", „Lus-ain* in „Sebenico* ter 12 torpedovk I. razreda. Skupno torej je sestavljena eakadra iz 22 brodov.
Za svetolvansko podružnico sv. Cirila in Metoda nabralo se je t nedeljo dne 27. t. slaveč krat Zorke-Slavice, 4 krone 58 stot. in sicer zato, da postane podružnica pokroviteljica.
Razpisane službe. Deželni odbor istrski razpisuje natečaj za službo pristava pri ke-miškem odelku deželnega agrarnega urada. Letna nagrada je 1100 gld., (ki se poviša z dvemi kviikveniji po 100 gld.) in aktivitetna doklada je 200 gld. Prošnje do 15. julija t. 1.
—	Isti deželni odbor razpisuje nadalje: natečaj za službo pisarniškega pristava ▼ X. pl. razr.; za 2 kancelista v XI. pl. razr.; za računarskoga ravnatelja v VIII. pl. raz.'; za I. in II. računarskfga priglednika IX. pl. razr.; za računskega asistenta v XI. pl. razr, in službo denarničarja v IX. pl. razreda. O dokazu poznanja deželnih jezikov natečaj, kakor ie navadno, ne pove ničesar. Prošnje je treba uloiiti najpozneje do konca junija t. 1.
„Madjarska Opatija". Iz Bakra pišejo, da ljubljanski podvzetnik Tonnies jako lepo napreduje s zidanjem kopališča v Cerkvinici, katero kopališče namerujejo osnovati razni madjarski kapitalisti, da utegne Cerkvenica tekmovati z Opatijo. V dveh do treh tednih utegne biti kopelj dovršena, tudi temelj ia nov hotel je gotov ter v teku jednega leta bode novo poslopje ie sprejemalo goste. Madjarski ipekulantje naročili so potrebno opeko
—	v Italiji.
Slovenska vlija dekliika iola v Ljubljani. Me<? občinske odbornike Ljubljanske ae je vendar enkrat raidelil „štatut mestne višje dekliške šole v Ljubljani", katerega je izdelal ravnatelj Senekovič, Skrajni čas je bil že, da se je storil odločilni korak v oii-votvorenje tega zavoda, kateremu je temelj poloiil alavni naš mecčn g. Joaip Goriup.
Srečna župnija. Župljani v Slavini (na Krasu med Poatojino in Št. Petrom) imajo vsako leto redek praznik, kakoršnega nima z lepa kakšna druga župnija. Pokojni Kali-ster je bil namreč pred leti volil v svoji oporoki iupniji izdatno avoto denarja, katerega obresti ae rasdelijo vsako leto med iupljano. Tako ae je tudi te dni rasdelilo med poaest* nike ▼ Slavinski iupniji 3900 gold., med ubožce pa 565 gld. Živinorejci dobili ao za lepo vsrejene teličke 105 gld. nagrade.
Pokrivanje potoka v ulici Sette Fontane. Ker ae dne 28. t. m. ni naiel pri javni draibi podvzetnik sa nadaljevanje pokrivanja po* toka v ulici Sette Fontane, razpisuje mestni magiatrat drugo dražbo na 8. junija 1.1. Pogoji sa podvzetnike ao aedaj mnogo boljši, najmanjša ponudba pa je znižana na 9557 gld. 50 nč.
Statistika tržaška. Od 20. do 26. t. m. rodilo ae je v področju tržaške občine 86 otrok (40 molkih in 46 ženskih), mrtvorojenih bilo jih je 5. Umrlo je 97 oaeb (52 možkih in 45 ženskih). V razmerju na število prebivalstva prišlo bi 31*57 mrličev na vsakih 1000 duš. Zdravniški izkaz navaja med vzroki Bmrti: 3 slučaje Škrlatice, 6 slučajev difterite, 13 jetike, 16 unetja aopnih organov, 3 slučaje kapi, on nonadon alučaj smrti in 3 samomore. Za osepnicami v tem tednu ni umrl nihče.
Potrjen zakon. Nj. Vel. cesar potrdil je zakon, kateri je bil predložil deželni zbor goriško-gradiščanski o klasifikaciji cest do železniških postaj v Cervinjanu in Villa Vin* centina.
Odlikovanje. Nj. Vel. cesar odlikoval je italijanskega vscučiliščnega profesorja drja. Gteokla Lorinija z Leopoldovim redoir. (Lani bila je poslala ital. vlada prof. Lorinija na Dunaj, da proučuje urejevanje avstrijske valute in da sporoči itul. vladi o vspebu svojih studij. Prof. Lorini izdal je, vrnivši se v Ita* lijo, knjigo pod naslovom „La queatione della Valuta in Austria-Ungheria", v kateri dokazuje potrebo valutne preosnove v Avstriji in razpravlja jako temeljito o avstrijski valuti. Ur.)
Ljudsko predavanje. Nocoj ob 8. uri predava prof. Avgust Vierthaler v dvorani stare borze o „čudežih komije*.
Naiel je zaželjeno smrt. Predvčerajšnjem umrl je v tukajšnji bolnišnici 561etni slepec Anton Viezzoli, kateri se je vrgel v nedeljo ras okno svojega stanovanja, kakor smo bili sporočili v zjutranjem izdanju „Edinosti" z dne 29. t. m.
Nenadna smrt. Dno 29. t. zadela je v uradu kap 651etnega uradnika južne železnice Vekoslava W a c h a. Prihitevši zdravnik dr. Jeller ukazal je, da se bolnik urno odpelje v bolnišnico, kjer je pa kljnbu prizadevanju zdravnikov umrl. Pokojni Wach je oče dotične 22letne Leopoldine Wach, ki se je bila te dni otro vila s karbolno k<:l«no.
Sodnijsko. 431etni čevljar Fran Verzola iz Ljubljane je bil dne 29. t. m. pred tržaškim deželnim sodiščem obsojen zaradi težkega telesnega poškodovanja na 2letno težko ječo. Verzola bil je namreč, kakor smo bili sporočili, dne 9. aprila t. I. v veži hiše št. 2 v ulici Pozzacchera vsled ljubosumnosti tožko ranil s kosfrjem svojo ženo Karolino, od katere je razdružen. Obtoženec ae je iz* govarjal, da je bil dotični dan, ko je napadel avojo ženo, popolnoma pijan. — 241etni natakar Hugo Degasperi iz Trsta je dobil 6 mesečno ječo zaradi nevarnega groženja, Ob* toženec živel je bil nekoliko časa z 22lotno natakarico Rozo Diljak, katera ga je pa zapustila. Ljubosumni Degasperi ae ji je dne 27. marca t. 1. v neki gostilni zagroail, da jo ustreli in vrgel ji je podstavo iz porcelana v glavo, ker mu je bivša njegova ljubimka odgovorila na kratko, da ga ne mara. Med razpravo je bil obtoženec omedlel, toda sa* vedel se je kmalo.
Policijsko. Po noči na včeraj prijeli ao stražarji na Acquedottu 21 letno Ano Peloca is Podgrada v Istri, ker so je udala nenrav nemu življenja. — 17letnega trgovskega agenta Gvida Biduasija zaprli so včeraj pred-poludne, ker je vrgel avojega 181etnega druga Antona Šaka v ulici Cologna ob tla ter ga obdeloval a pestmi in nogami. — Krmarju avstro-ograkega parnika BKafred", Hermene-gildu Luparju, ukradel je včeraj v novem pristanišču nepoznan tat alato uro s verižico vred, vredno okolo 90 gld., katero je imel krmar shranjeno v svoji kabini na parniku.
Koledar. Danea (31.): Angela M., dev.; Kanoijan. — Jutri (1. junija) : Srce Jezusovo; Graeijana. — Zadnji krajec. — Solnee izide ob 4. uri 21 min., zatoni ob 7. uri 35 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 14*5 atop., ob 2 pop. 17 stop.
Najnovejše vesti.
Ounaj 30. Danea ob 11. uri dopoludne poročila ao je nadvojvodinja Karolina Imma-culata a princem Avgustom Leopoldom Sa* aonskim-Koburškim. Visoki par poročil je kardinal dr. Gruscha v dvorni župni cerkvi. Slovesnosti priaustvoval je cesar, razkralj Fran Neapeljski in vojvoda Alfred Koburški kot priče za ženina ter nadvojvodinja česa-ričina udova Štefanija in nadvojvodinja Ma> rija Immaculata kot priči za nevesto.
Dunaj 30. (Seja sdružene levice). Danes imel je kiub združene levico triurno, jako burno sejo. Prisuatvovala ata ministra dr. Plener in grof \Vurmbrand. Početkom seje napadli so nemški poslanci iz Koroške vlado, Češ, da ijuhka Slovence, prezirajoč koristi nemškoga življa. Posl. Dummreicher in tovariši žugajo, da polože mandate in zapuste klub, ako ae stvari ne premene. Minister dr. Plener je zagotovil, da bode varoval koristi Nemcev na Koroškem. Na to so s različnih atranij protestovali proti postopanju vlade ob vprašanju uličnih napisov v Pragi. Tretji protest je veljal knezu \VindisohgriiUu radi njegovega odgovora v zadevi župnika Deekerta, češ, da jo tudi Taaflo ne bi bil slabše pogodil. Slednjič so grozno napadali grofa Schonbornn.
Dunaj 30. Ogrski minister trgovine Lu-kac9 posvetoval se je včeraj popoludne s grofom Kalnokyjem o trgovinskih stvareh.
Budimpelta 30. Iz G|yu]a-FohervAryja poročajo, da so bili včeraj tam veliki neredi. Oblasti poklicale so vojake v rornoč, katerim pa so jo uprlo ljudstvo. V*"- osob je bilo ranjenih v praski. Zaprli so 25 Romunov in tri Madjare.
Berolin 30. Včeraj je prišel nem kaj k ne-zonadškof Olomuški dr. K o h n z velikim spremstvom. Nemški cesar vsprejel ga je v posebno avdijeneijo. Sinoč je bil knezunad-škofu na čast slavnosten obed pri minister* stvu za bogooastjo, katerega se je udeležil med ostalimi dostojanstveniki tudi državni kancelar grof Caprivi.
Beligrad 30. Iz verodostojnega vira se zatrjuje, da n i osnovana govorica, da bo Milan vrne v inozemstvo po obletnici proglašenja kralja Aleksandra poluoletoim. (Škoda ! Op. stavčeva.)
Beligrad 30. Včeraj pričela so izpraševanja razn h iaprtih vodij radikalne stranke. Progresiati sklenili so kompromis z liberalci, da se skupno bojujejo proti radikalcem o prihodnjih volitvah, kajti skupno ni liberalcev in progresistov niti jedna tretina vsega prebivalstva. — Kraljica Natalija brezpogojno obsoja odpravo ustave, o katerem koraku trdi, d a ugonobi dinastijo Obrenovičev. V svojem pismu, v katerem izraža svoje menenjo o sedanjem položaju v Srbiji, obžaluje tudi, da je Srbija vzbudila nevoljo in nezaupnost v Rusiji, zajedno pa obsoja neposredno vtikanje Milana, „s katerim ne mara priti nikdar več v dotiko, niti v cerkvi ne*. Natalija izraža svojo zadovoljnost, da more bivati v inozemstvu. — Kralj je izdal ukaz, a katerim odpravlja civilna sodišča in jih nadomo-sčuje z vojaškimi. S tem je zopet v kreposti zakon izza leta 1839., kateri pa ni drugo, nego stari turški zakonik.
Beligrad 30. Kralj Aleksander odpotuje menda v polovici junija meseca v Carjigrad, kamor ga je bil povabit sultan. Za časa njegove odsotnosti prevzame regentstvo minister-ski svet. S»oje odpotovanje naznani kralj narodu a posebnim oklicem.
Kolonj 30. „Kolnieche Ztg." javljajo iz Belegagrada, da ao razne vplivne osebe v Srbiji skušale pregovoriti Avstrijo in Rusijo, da bi ti državi posegli v zmešnjave v Srbiji, toda obe vladi sti odgovorili, da hočeti ostati neutralni.
Sredec 30. Grekov je odklonil nalogo ueBtaviti novo ministerstvo, naavetovavši prineu, da naj se posvetuje s vodji opozicije. Princ je pozval k sebi na posvetovanje bivšega ministerskega predsednika Radoslavova in bivšega pravosodnega ministra Stojlovs.
Sredec 30. Mitropolitu Klimentu je za-jamčena popolna svoboda in dovoljeno mu je, da se vrne k svoji cerkvi.
Bukareit 30. Predvčerajšnjem ao ae vr* šile tu velikanske demonstracije s ozirom na pravdo v Kološu. Demonstracij ae je vdele-žilo več tisoč oseb.
Pariz 30. Dupuy končal je pogajanja zaradi sestave novega ministerstva. Dupuy prevzame predsedništvo, notranje atvari in pouk.
Tvrfovlaakl brzojavi.
Sallmptlts. Pšenica sa spomlad 6C6-6-68, sa jesen 6 90-6 95 Korusa za juli-avgust 470 do 4 72 Ovessa jesen 5-58—5 59. Ri 5 33-5-35.
Pšenica nova od 77 kil. f. ft'85—0'9O, od 78 kil. f. 6H5-7-00. od 79 kil. f. 7 08—710. od 80 kil. f. 710-715, od 81 kil. for. 7 20-7-25.
Ječmen 8'56—»•— j proso ft-80—1-20.
Slabe ponudbe pšenice. Popolnoma brez povpraševanja. Tržifcče jako mlačno; cena padla jo zopet » 5 nč. Karusa padla je ludi za 8 do 10 u6., oves 20 do 30 nč., rž 10 do 15 nč. Otrobi se silno ponujajo po nižjih cenah, toda zanimanja je le malo. — Vreme lepo.
Praga. Nernfinirani sladkor. Za maj 15-42. Nova roba september 14*80.
Ham. Kava Santos good averago s a maj 96-50, za september 92'—, mirno.
Baaborg. Santos good average za maj 79 25, september 75*25, december 69-50, mlačno.
SO. maj«	ltM.
danes	včeraj
. . . 98-40	08-40
. i . 98*20	98-30
, . . 120 55	120-65
, . . 97'95	97-90
, . . 350 60	85»-—
. . 125 10	12510 , . . »'95'/, 995'/,
. . . 61-30V,	61-30
. . . 44-75	44-70
Dun*M«ka bo
Drlavni dolg v papirju .
„ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu „ , v kronah Kreditne akcije . . . .
London 10 Lst.....
Napoleoni......
100 mark......
100 itaJJ. lir.....
RODOLJUBI!!
Podpisani odprem prihodnjo soboto dne 2 junija svojo kremo v ulici Valdirivo it. 19., znano pod imenom „Croce di Malta." Točil bodem vina prve vrBte, krn&ki teran in izvrstno pivo. Izborna kuhinja, cene poštene. — Nadejajoč se. da me bodo TržaSki Slovani po mogočnosti podpirali, beležim udani Fran Krmvoa.
Gostilna „AlVAntico Moro"
ulica Solitario 12, (po domale pri „frvačkoveu"), prodaja trna in bela vina prve vrnit is prraških in dornberSkih vinogradov, in sicer: domače črno po 32, belo po SO, modra fraukinja po 40, črno kraško po 40 in ritlink po 48 ni. liter. Izvrstna kuhinja. — Driet st gesla: , Jtojak k rojaku", priporofa s« podpisani za obil obisk. Anton Vodopivec,
gostilničar.
Gostilna „Stoka", r^ZSlT-
poleg kavarno „Fabris", priporoča se Slovencem v mostu in na deželi. Točijo so izborna vinp istotako je kuhinja izvrstno. Prodaja tndi vino t.« dobolo, tuko meSčanom, kakor na deželo. Cl.
Mlekarna Frana Gržine
na Notranjakom (Via Campanillo v hiši Jakoba Brunnorja St. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat na dan frišno opresno mloko po 14 kr. liter ne-dosrodno iz Št. Petra, svež« (triftna) siuetana.
Martin KHta 1>iu'za s- Giovanni st. 1. III Cl I lili l\l ima trgovino z mnogovrstnim lesenim, železnim in lončonim kuhinjskim orodjem, pletenino itd.	Cl.
Kavarni ST^T^it
v ulici Canorma, glavni shajaliiči tržaških Slo-voneov vseh stanov. Na razpolago so časopisi v raznih slovanskih jozikih. Dobra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorll, Cl.	kavarnar.
Gostilna Josipa Katalana v Rojanu,
»Pri dvanajstih murvah", priporoča so Klavnemu slovonskomu občinstvu za obilon obifik. — Točila so bodo samo domača luvrstna vina. 104 - 2.1
Lastnik politično druStvo .Edinost*
— Izdavatelj in odgovorni urednik : Julij Mikota.
— Tiaka Tiskarna Doleno v Trstu.