Požar na Ježici. Velikanska nevarnost. — Avtomobilska nesreča. Stev. 113. Posamezna številka 6 vinarjev. »DAN“ izhaja vsnk dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob uri zjutraj. — Naročnina zn asa: v Ljubljani v opravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s poato celoletno K 20'—, polletno S 10’—, četrtletno K 5'—, mesečno K 1'70. — inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina se pošilja upravništvu. :n ** Telefon Številka 118. ::: ----- - —f~-„ Leto I. ■—— ——ar Posamezna številka 6'vinarjev. a Uredništvo in upravnistvo: * , Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 8.1 Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma I se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa ’ se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-u: pust — Za odgovor je priložiti znamko, ta s: Telef.m Številka 118. V Ljubljani, torek dne 23. aprila 1912. ::: NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. ::: Napredna misel. Izšla je» Napredna Misel«. Prav lepa revija. ki obsega v I. zvezku 48 strani. Izhajala bo vsaka dva meseca in bo stala celo leto samo 5 K. Za mal denar — mnogo vsebine. — Izhaja v Krškem — izdaja jo dr. Rostohar, vseuč. docent v Pragi. Na naslovnem listu čitamo: Našim čitateljem! Tudi na Slovenskem je danes že dosti ljudi. ki so zrastli tradiciji čez glavo, otresli se njenih omejenih narozorov in predsodkov, osvobodili se varuštva družbe, ter nje duhovnih vodnikov in začeli samostojno misliti. Mnogo jih je, ki se zavedajo, da človek ni rojen zato. da služi celo svoje življenje kot živo orodje nekaterim posameznikom, katere je zgolj prilika postavila na vodilno, odločujoče mesto v človeški družbi katero sedaj terorizirajo in izkoriščajo; zavedajo se, da je človek za to. da se samostojno razvija ter se povzpenja na vedno višjo stopnjo fizične, duševne in socialne popolnosti, ako le hoče in smotreno deluje na to. V tej zavesti je izražena ideja naprednosti, in vsi katerih duševno življenje prešinja ta ideja, so napredni ljudje. Napreden človek pa noče hoditi več po bergljah tradicije skozi življenje ampak z duševno močjo znanstveno dognane resnice. Temu kulturnemu stremljenju napredno mislečih Slovencev hočemo kot prijatelji zvesto stati na strani. Z »Napredno mislijo« katere cilj smo začrtali na uvodnem mestu. »Napredna misel« hoče biti glasilo cele napredne kulturne struje na Slovenskem. S tem namenom stopa pred slovensko javnost in pričakuje od nje tudi pravega porazumljenja. S tem je vse povedano. Razveseliti nas mora ta nov pojav na polju naše narodne kul“ ture in našega napredka in želeti je, da slovenska javnost izpolni svojo dolžnost do »Napredne Misli«. Marsikdo bo mislil, da je s tem že preveč naprednih revij. Imamo »Vedo«, »Omladino«. »Svobodno Misel« — poleg tega imamo celo vrsto strokovnih revij. Pravnik Carniolo, Popoptnik itd. dalje društevna mesečna glasila: »Planinski Vestnik« »Lovec« itd. Na videz je bilo vsega tega preveč —- v resnici pa so vse te revije potrebne našemu kulturnemu razvoju — in se med seboj spo-poljnujejo. Počim je »Veda« strogo znanstvena — bo »Napredna misel« posvečevala svojo Pozornost bolj sedanjim kulturnim vprašanjem. »Omladina« naj ostane glasilo mladine r— »Svobodna Misel« pa naj budi našo osta-relost in zaspanost, da se zanimamo za važno versko vprašanje naše dobe. — Naše sile rastejo — naše sile se tnnože ... Napčno pa bi bilo, če bi plavala naša tvo-reča kulturna sila nad masami in bi govorila visoke nerazumljive besede. — S tem bi se širil propad med inteligenco in narodom. Zato je treba stalne vezi. Naše revije, znanstveniki !n Pisatelji se. morajo ozirati na polje pod se- V f 0rat‘ lla Prazno! Treba je globoko orati, kdor hoče, da bo bogato rodila njiva, /ato je treba, da se širijo naše revije in listi me9 na™d*. nam je v radost, ko smo prejeli nekaj kart, na katerih so nas priprosti ljudje prosili naj oskrbimo, da se jim pošlje »Napredna Misel« takoj, ko izide. Marsikak inteligent pa bo mislil, da je to nepotrebno. — Zato smo veseli teh stavkov, ki jih beremo v 1. številki. Naslovni članek »Naš cilji« govori o programu, potem pa slede: dr. Rostohar: Katoliško naziranje o narodnosti. — Dr. Fr. Loskot: Verska kriza. — Dr. K. Beneš: Politične stranke in struje. — Dr. M. Rostohar: Romantika in delo. — Ravn. A. .lirak: Delo češkega učiteljstva in njegov položaj. Pregledi in referati. — Higijena. — Šolska politika. — Literarni pregled. — Novi spisi. — Pregled revij. — Razno. Priporočamo »Napredno Misel« vsem, ki jim je mar našega kulturnega napredka. Povsod enako... Klerikalci na Češkem nimajo sreče — vendar skušajo primerno organizirati svojo silo. Vrgli so se tudi na šolo in učiteljstvo. Češko učiteljstvo je trdno organizirano in pravkar se je odbojeval važen boj — glede strankarstva: po pol. prepričanju so češki učitelji: mladočehi. realisti, agrarci ali nar. socialisti. Največ je mladočehov in realistov. Klerikalcev ni. Toda klerikalci so videli, da bi jih zelo potrebovali. Pa se ni hotelo posrečiti, vkljub temu. da so šli z vsemi silami proti naprednemu učiteljstvu. Zadnji čas pa so klerikalci dvignili posebne vrste agitacijo. Leta 1892. se je namreč ustanovilo društvo »Prijateljev katoliških šol«, katerega namen je bil pospeševati klerikalizem na šolah. Ker pa društvo brez denarja ne more delati, se je prosilo za podpore. Leta 1909. je to društvo zidalo klerikalen pedagogij blizu Prage, kjer bi se vzgajali klerikalni učitelji. Prispevki so se počasi zbirali in klerikalno podjetje je zašlo v dolgove, ki nas spominjajo podjetij ljubljanskega škofa. Ker stara firma ni več vabila, so prijatelji katoliških šol izpremenili svoje ime in so se nazvali: Svetovaclavska Matica Šolska. Konečno je vse eno, kako ime kdo nosi, toda novo ime klerikalnega društva je izbrano zelo zvito. Čehi imajo namreč drugo t. j. pravo »Šolsko Matico«, ki je za Čehe to. kar je za nas Ciril-Metodova družba. Kdor torej ne bo natančno pogledal, bo lahko nehote podpiral klerikalno podjetje. Pomislite, kakšen razloček je, ako človek da groš za narodno šolo. ki varuje otroke potujčevanja, ali pa za klerikalno preparandijo. ki vzgaja klerikalne koritarje. Seveda v svojem oglasu so klerikalci, — kakor imajo tudi pri nas navado — narodni, hočejo delati in reševati narod in skrbeti v sedanji verski nevarnosti za verski značaj ljudske šole, in vzgajati versko prepričane ljudi. Češka javnost je zaradi imena, ki ga lur čejo klerikalci zlorabljati — zelo ogorčena — ker hočejo klerikalci pod imenom največje narodne šolske družbe — sleparsko pobirati prispevke za svoje zadolženo klerikalno podjetje. Pravijo, da ima cerkev na Češkem 200 milijonov kron premoženja. — dovolj za vse' Toda hočejo si pomagati z ljudskim denarjem, ki naj si samo skuje verige... Povsod enaki! Jugoslovanski kralj. Nemška dunajska Preša si je dovolila poniževalno in nesramno denuncijacijo. V soboto so namreč prišli hrvatski akademiki v Bel-grad in so bili — kar je v sedanjih razmerah naravno — zelo navdušeno sprejeto. Saj razmere na Hrvaškem niso samo hrvaške, ma-žarsko nasilje dosega tudi Srbe... In tako je težka roka udarila oba naroda, ki sta pravzaprav en narod, pa se vendar na veselje drugih ločita in si tuintam stojita celo nasproti. Naravno je, da so se v tej težki dobi Srbi in Hrvatje ozko združili saj je avstrijsko - mžarski boj namenjen obema. V teli časih se še najlepše pokaže bratska sloga. Zato so v Bel-gradu veselo sprejeli hrvaške akademike — posebno mladina — to je naravno. Peljali so jih po mestu in po Peraziji navzgor prav pred kraljevski konak. Naravno je, da so se tam oglasili navdušeni Zivio-klici kralju Petru. Med temi navdušenimi klici, se je zaslišal tudi glas: Živel jugoslovanski kralj!... Popolnoma lahko je mogoče, da je kak navdušen študent zaklical tako. Dunajska Preša pa je prinesla telegram, češ da so se delale Petru ovacije kot jugoslovanskemu kralju. Preša bi menda rada opozorila na nevarnost, ki se skriva za takimi glasovi. Listi so obsodili to pisanje kot nemško denuncijacijo, ker je nesmiselno dokumentirati trenutne vsklike navdušenosti kot izraz splošnega političnega mišljenja Ženski shod. V soboto zvečer so imele Čehinje svoj shod. V veliki dvorani reprezentančnega doma je bilo — po poročilih listov vse polno. Med poslušalci je bilo največ žensk, potem pa študentov. Predsedništvo se je sestavilo iz samih žensk. Glavni govor je imela kandidatka Vukova Kuneticka. Kakor je znano, kandidirajo Čehinje svojo kandidatko za mladoboleslav-ski okraj pri nadomestni volitvi za deželni zbor. Ta kandidatura je tem bolj zanimiva, ker do danes nimamo v Avstriji še v nobenem zboru nikake — poslanke. In tudi paragraf oz. volilni redi nič radi ne vedo o ženskah. Pa energične Čehinje hočejo vvkljub temu doseči, da bo ženska poslanec. Češki volilni red nikjer ne pravi, da bi žena ne mogla biti poslanec. — Čehinje so pridobile za svoj namen tudi češke stranke. Gospa Vikova je sicer mlado-čehinja, toda kandidira na splošno naprednem ženskem programu. Stranke morajo žensko kandidaturo podpirati, ker bi sicer ženske nastopile proti stranki, ki bi ne bila z njimi in to bi pri zavednosti češkega ženstva mnogo pomenilo. — V svojem govoru je Vikova govorila o enakopravnosti moža in žene. Sprejela se je reslucija. ki zahteva, da si podpirajo žensko kandidaturo in da se dajo ženam politične pravice. Shoda so se udeležile zastopnice vseh strank in voditeljice češkega ženskega gibanja. Pridobivajtenovihnaročnikov! Hrvatski komisar Čuvaj je konfisciral »Dan« na Hrvatskem in mu prepovedal dohod. Glosa. Kjer ima Čuvaj svojo moč tam vlada večna noč zato je »Dan« — iz Hrvatskega izgnan. DOPISI. Iz Pijave gorice. (Občinske volitve hi klerikalne sleparije.) Na Pijavi gorici so bile dne 20. septembra občinske volitve. Dne 4. oktobra se je proti volitvam vložil rekurz, ker so se pri volitvah vr~ šile razne nepravilnosti. Deželna vlada je rekurz zavrnila, češ da ni dovolj utemeljen. Vkljub temu pa so ostale po volitvah še stvari, ki pridejo pred sodišče. Župan je namreč Antonu Surjaku iz Blata naročil, da naj da glasovnice šele zadnji dan pred volitvami, kar se je tudi zgodilo. Zgodilo pa se je tudi, da je dobil Janez Samec iz Blata popisano glasovnico in pisava na glasovnici je popolnoma enaka županovi pisavi. Janez Samec je dal, ker je v drugo občino pristojen in ima v občini Pijava gorica samo volilno pravico, svoje pooblastilo in glasovnico svojemu znancu, ki je na ta način lahko volil po svoje. Ker pa je bilo pooblastilo podpisano le od ene priče, ni smel voliti — in tako je v njegovih rokah ostala glasovnica, ki bo dokazala, kdo jo je popisoval, oziroma zakaj je J. Samec dobil popisano glasovnico. Na dan volitve je župan oibskal tudi volilca Jesiha in je rekel ženi, naj pokaže glasovnico. JRekel je: Če ne bo z nami volil, pa v ogenj vrzi, pa sežgi. Zena je res glasovnico sežgala. — Res je tudi, da sta na volišču do pol 10 dopoldne — volitve so bile razpisane ob 9. uri — želimeljski in ižanski župnik popisovala glasovnice, zahtevala sta od ljudij, da so jima izročili glasovnice — prečrtavala sta napisane kandidate in pisala svoje. — lo se je godilo na Pijavi gorici pri volitvah — in preiskava bo pokazala vse še listek. Pod jarmom. Roman iz bolgarskega življenja pred osvoboditvijo. Spisal Ivan Vazov. — Poslovenil Podravski. (Dalje.) »Toda jaz sem prišel k tebi radi nečesa drugega, ne pa za to. da bi ti pravil, kako se mi je godilo.« Vincencij ga začudeno pogleda. »Zares, kaj te je prignalo sem ob tem času?« >d3odi miren, danes ne iščem pri tebi zavetja. kakor pred enim letom, marveč te prosim za drugo uslugo, a to ne zase. marveč za stvar . .. Prosim te za važno dejanje ... »Govori!« mu odvrne Vincencij ganjen. »^aj dela oče Jerotej?« od el je, kakor navadno, v cerkev molit,« .i;™rne Vincencij začuden na to vprašanje. Ognjanov Se zamisli. >>A,i se dolgo mudi ondi?« ie n • -Vadno se mudi on^i do pol štirih; to vprašaš?01 Prav'*°- Sedaj je ura dve. Čemu me »Ali veš. kje ima svoje rumenjake?« . »Vem. A to čemu?« n i Se' pa ^ P°vem čemu.« uijakon se vsede ter upre oči v gosta. f^utri moramo na vsak način plačati, dve tip p.us^e- Te so nam neobhodno potreb- ntptrf 7sta^°- Ako jutri ne dobimo pušek iz K., trphl Prepozno in nevarno. Kje vzeti, tam vzeti, denar je treba najti. In jaz sem ob- ljubil komitetu, da mu ga preskrbim.« »Kaj nameravaš?« vpraša dijakon. »Ta denar treba nam je dobiti od očeta Jeroteja!« »Kaj njega imamo prositi?« »Tega ne pravim; on sam ga tudi da.« »Nu. in ...?« »Rekel sem. da ga je treba vzeti.« »Torej naj bi mu ga ukradla?« zakliče dijakon. »Da. On ne potrebuje denarja, za narodno stvar pa je neizogibno potreben. Treba je mu ga vzeti — ali ukrasti, kakor ti je ljubo.« »Kaj. Ognjanov, kraja?« »Da, kraja... posvečena.« Dijakon. ves otrpnel, je gledal Ognjanova. Ta predlog, ki je tako rezko nasprotoval njegovemu poštenemu značaju, ga je napolnil z grozo. Celo razburil bi ga bil, ako bi mu ga bil stavil kdo drugi. »Posvečena tatvina!« Prvo-krat v svojem življenju je čul-nekaj podobnega, a to od najbolj poštenega človeka na svetu! Ognjanov je stal pred njim še kot oseba bolj zagonetna, katera ga je podjarmovala ter ga hotela podvreči svoji volji. Bil je popolnoma pod vplivom njenega groznega čara. »Kaj misliš, oče Vincencij?« ga vpraša Ognjanov strogo. »Ti mi svetuješ nekaj nemogočega. »Ne morem se odločiti, da bi ukradel, kot nekak lopov svojega varuha. To ni pošteno, gospod Ognjanov.« »Ali je mar osvobojenje Bolgarske nepošteno delo?« vpraša Ognjanov, zbadajoč ga z očmi. »Ne, to je pošteno delo.« »Nu, torej so tudi sredstva, ki temu služijo. poštena.« Dijakon je čutil, da ima pred seboj močne- ga nasprotnika, toda hotel se je boriti do skrajnosti. »Nu, le predstavi si, da naj jaz okradem svojega nasprotnika, ki me ljubi kakor sina; da naj oberem plemenitega starca in pri tem še rodoljuba; — nu, vest se mi zbuja pri tem... Postavi se na moje mesto in razumeš, kako brezbožna je ta tatvina.« »Posvečena je!« Dijakon je ves iz sebe gledal človeka, ki mu je tako mirno govoril o tako kočljivi zadevi. »Bolje bo, ako ga poprosimo; nemara pa da.« »Oče Jerotej je, kaluger (menih); on tako zlepa ne da denarja.« »Poprosiva ga, kdo ve, nemara pa da...« je prigovarjal Vicencij s prosečim glasom. »Ko bi ga prosila, treba bi bilo povedati mu vse... to pa veš, kako bližnji prijatelj je on z Jurdanom Diamandievim... Kadar pride v mesto, krene naravnost k njemu... Nu. pa tudi vem, da denarja ne da; po nepotrebnem bi zapravljala zlati čas. Ne odlašaj Vicencij!« »Toda to je grozno! Kako mu naj jutri pogledam v oči? A ko zapazi, da mu manjka denar, kar se zgodi na vsak način, imel bo mene na sumu, ker ve, da Ie jaz vem za njegove skrivnosti... »Ti ne počakaš, da bi te imel na sumu, niti da bi mu gledal v oči kot obsojenec,« odvrne Ognjanov. Dijakon izbuli oči. »Kaj? Ti mi svetuješ, naj potem zbežim?« »Nasprotno; ti takoj jutri padeš pred njim na kolena ter se mu izpoveš... Ako je zares tako plemenit in rodoljubni starec, kakor ga slikaš, pa ti odpusti. In jaz verjamem, da mu bo laže pogrešati ta denar, ko ga že ne bo več. nego sedaj, ko mu še rožlja v škrinja.« Vicencij se globoko zamisli. Bil je ves pod vplivom Ognjanovih besed. Vedel je dobro. da ne bo zmagal v tej borbi. »Ako si se že odločil, oče Vicencij?« »Težka stvar, brate,« reče dijakom malone z jokajočim glasom. »Ako se odločiš, pa bo lahka.« »1 oda jaz še nikdar nisem kradel.« »Niti jaz nisem ubijal. Ko je pa mjstala potreba, pa sem ubil dva človeka kakor dve muhi. A pomni, da sem imel dve oboroženi zverini pred seboj.« »Uprav radi tega ti je bilo lažje; imel si pred seboj dve zverini, pred menoj pa stoji dobrotnik, neoborožen starec, kateri mi verjame kakor sam sebi.« »Nu, saj se ga niti s prstom ne dotakneš. Odloči se. dokler je še čas. »Čas gre, čas beži. leta imajo krila«, je dejal Rakorski.* Nu, vzemi si za zgled Rakovskega; ta je okradel Kipraonski samostan, kjer je bil gost, da je oborožil četo... Drznost, Vicencij. Ognjanov ti ne bo nasvetoval podlosti.« * Puntar, pesnik in časnikar v eni osebi. Rodil se je 1818. 1. v trgu Kotel na južnem Bolgarskem. Leta 1856. se je umaknil v Novi Sad na Ogrsko, kjer je začel izdajati političen časopis »Boglarska Dnevnica«. Na željo Turčije je avstrijska vlada prepovedala izdajanje časopisa da, celo izdajatelja samega je hotela izročiti turškim rabeljem. Rakovskemu pa se je posrečilo zbežati na Rumunsko in od tod na Rusko. Po burnem življenju je umrl 1868. J. v Bukareštu v veliki revščini. Leta 1885. so bili njegovi telesni ostanki slovesno prenešeni V Sofijo. t v'rite:’ :1 (DalJeJ natančneje. — Zadnje čase se je vložilo več pritožb zaradi pristranskega razdeljevanja otrobov. Počasi bomo že prišli do pravice. Iz škofje Loke. (»Martin Krpan« v Škofji Loki.) Po petdesetih letih je vskipelo zopet novo življenje v naši »Čitalnici«. Nov oder, nove kulise, in prireditev zadnjih gledaliških predstav pričajb o delavnosti novega »Čitalničnega« odbora.. Višek v zadnjem času pa je dosegla Čitalnica v nedeljo s prireditvijo igre »Martin Krpan«. Natlačeno polna dvorana je pričala, kako vlečejo ravno ljudstvo h gibanju narodne igre. Glavne vloge so bile v rokah g. Šobra (kralj), g. Ziherfa (Krpan) in gospe Mandeljceve (kraljica). Igra je bila dobra, vendar smo pogrešali par igralcev, . ki so se pokazali v prejšnjih igrah kot najboljše moči. (501etnica v »Čitalnice« v Škofji Loki.) »Čitalnica« v Škofji Loki obhaja letos petdesetletnico. Tudi ona je ena onih naših korenin, ki datirajo iz preporodne dobe Slovencev, ko je ves narodni živelj se gibal še okoli Čitalnic. 50iet-nica se bode slovesno praznovala. (Promenadni koncert v Škofji Loki.) V nedeljo (21. t. m.) je priredila godba gasilnega društva v Škofji Loki promenadni koncert. Ta drugi promenadni koncert godbe gasilnega društva je pokazal, kaj se doseže z jekleno vstrajnostjo. Dasi bije godba težke boje za obstanek, kakor naše narodne slovenske godbe povsod, vendar uspeva tako, da si boljše želeti ne moremo. V tem smo se prepričali pri drugem promenadnem koncertu. To nam je tudi dokaz, da je godba na pravi, neutralni podlagi, zato bode procvitala. DNEVNI PREGLED. Mladina je nas naroda ali pogibel. Tako kriči včerajšnji »Slovenec«, ^ko apelira na Šentpeterčane, da agitirajo za Čuka pri Svetem Petru v Ljubljani. A starši, obrtniki in drugi so prepametni, da bi se odzvali klerikalnemu pozivu. Saj so znana klerikalna divjaštva, da so najbolj podivjani oni ljudje in ona mladina, ki se vzgaja v klerikalnih društvih, pri »Orlih« in drugje. Vsa njih hinavščina, da se jim gre za čisto ohranjenje mladeniških duš, je grdo svetohlinstvo. Slovenska mladina v Ljubljani rabi krepkih in zavednih vzgojiteljev, ne pa takih, ki vsak čas izdajo svoj narod in ki so izdajalci samoslovenske Ljubljane. Predrzne agitatorje za Čuke pri Sv. Petru v Ljubljani naj vrže vsakdo iz svojega stanovanja ven in naj jim pove, da klerikalnih vzgojiteljev mladine ne maramo; mi imamo narodnega Sokola in ne potrebujemo izdajalskih Orlov, ki so pripomogli, da zopet Nemci sede v ljubljanskem občinskem svetu. Bežimo, tecimo Čuki gredo! Po 20 K, če ne to pa vsaj po 5 K, bi imeli radi naši klerikalci pri Sv. Petru za čukarijo. Mi pa kličemo vsem treznim Slovencem: Ven s predrznimi in umazanimi berači! Ti zlobneži, ki so še pred nedavnim časom vrgli iz vseh ljubljanskih telovadnic ven Sokola, ki na nasilen način mečejo tudi po deželi iz šolskih telovadnic Sokola, si upajo beračiti sedaj po Ljubljani in celo okrog naprednih Ljubljančanov za podporo Čukariji. Na starše, na obrtnike in na vse hočejo vplivati, da bi pošiljali njim v oskrbo dano mladino v njihove čukarske podivjalnice. Pa denar hočejo imeti zato posebej. Ni dovolj, da bi mladino skvarili in podivjali. Seveda, v Ljubljani nima duhovščina one moči kakor na deželi, zato bolj milo in ponižno moledujejo in hočejo, da bi starši in obrtniki prisilili mladino k »Orlom«, ker mladina se sama brani Čukarije. Danes se vrši dopolnilna državnozborska volitev na Koroškem v Beljaku-okraju. V boju so si nasproti nemški nacionalci in socialni demokrati. Borba obeta biti huda. Nemški krščansko socialni demokrat ne pride v poštev. Hudi boji danes na Dunaju. Dunajskim krščanskim socialcem, ki se za las ne razločujejo od slovenskih klerikalcev, gre danes za kožo. Vrše se dopolnilne volitve v. občinki svet. Znano je že vsem, da je najmoralnejša in najgnus-nejša stranka v dunajskem državnem zboru in občinskem svetu krščansko socialna stranka. Zato je tudi dunajsko ljudstvo pri zadnjih državnozborskih volitvah pošteno obračunalo z njo. Izgubili so skoro vse mandate in sedaj jih čaka ista usoda pri občinskih volitvah. Da bi se še obrdržali na površju, so kopirali naše klerikalce in so hoteli upeljati za občinske volitve tako klerikalno skrpucalo, kakor ga imamo v Ljubljani, da bo imelo ljudsvo en glas, klerikalna gospoda pa po dva, da bi tako zatrli ljudsko voljo. Pa se c jim ni obneslo. Pri nas je hotel krščanke socalce iz Dunaja kopirati dr. Krek, ko je pa videl njih poraz pri zadnjih državnozborskih volitvah je pa popolnoma obupal nac bodočnostjo krščanskega socializma v Avstriji. Klerikalizem bode na Dunaju padel za vekomaj in danes nam poje predzadnja ura. Demmcijantje že retirirajo. »Slovenec« se že umika. V soboto je prinesel, kakor smo že včeraj poročali, notico, v kateri je denuncira lirvatske akademike, ki so v naučne svrhe odpotovali v Belgrad, da so^vpili pred kraljevskim konakom kralju Petru^ »Živio kralj Jugoslovanov«. Včeraj pa se je že umaknil na vsej črti in izjavlja, da odkrito dvorni nad istinitostjo te vesti in še celo pristavlja, da se taka stvar pri vročekrvni mladini tudi ne sme jemati baš tako natančno. Dobro! Gospodje, ako ste bili prepričani, da je bila dotična vest navadna izmišljotina »Pester Lloyda«, čemu pa potem še nagla-šate take stvari. Od nemških listov ne moremo pričakovati kaj drugega, zato bodimo vsaj mi resnicoljubni in ne nasedajmo različnim neumnostim, ki se skisajo v nemških možganih. Komisarijat na Hrvaškem. Absolutistične ere na Hrvaškem menda še ne bo kmalu konec. Komisar Čuvaj je po prihodu iz Pešte zo^et podvojil svoje tiranske sile. Cenzura je zopet ostrejša kakor zadnje dni. Sicer se neprestano čujejo glasovi, da je Čuvaj že odigral svojo vlogo, toda vse te vesti so gotovo zelo prenagljene. Madžari so radi debate o hrvaških razmerah v avstrijski poslanski zbornici silno razkačeni in nikakor niso voljni privoliti v odpravo absolutizma. V hrvaških političnih krogih vlada veliko vznemirjenje in razočaranje nad postopanjem slovenskih klerikalcev. Dalmatinski napredni poslanci so pripravljeni poseči po najskrajnejših sredstvih in toliko časa obstruirati, dokler ne bo komisarijat na Hrvaškem odpravljen. Nemci se dalmatinske obstrukcije zelo boje in govore neprestano o neumestnosti. Razumljivo! Dvorezen nož. Ineteresantno je primerjati, kako čudno vlogo igrajo klerikalni časopisi in klerikalni poslanci. Klerikalni časopisi, med njimi tudi »Slovenec« pišejo zoper absulotizem, klerikalni poslanci na Dunaju, bi pa kmalu bili pripravljeni iti Čuvaju pomagat pri zatiranju lirvatskega ljudstva. Klerikalec je bil še vedno izdajalec! Papeževa bolezen. Papeževo zdravstveno stanje se je zopet poslabšalo. Splošno se domneva, da Pij IX. ne bo nikdar več okreval popolnoma. Zapuščajo ga tudi moči in peša mu spomin. Jurjevanje na ljubljanskem gradu. Šent-peterska in šentjakobsko-trnovska moška podružnica Ciril-Metodove družbe prirede ob sodelovanju požrtvovalnih narodnih gospe in gospodičen v nedeljo 28. aprila veliko ljudsko veselico na ljubljanskem gradu ob priliki jurje-vanja, in sicer na grajskem dvorišču. Začetek zjutraj ob 7., konec, ko se znoči. Poleg izvrstne pijače in izbornih jedil je poskrbljeno tudi za duševno okrepčilo z raznimi zabavami. Opozarjamo zlasti na kinematograf, ki bo deloval v prostorih šentjakobsko-trnovske podružnice in ki bo funkcijoniral za bagatelno ceno. 3osebne predstave bodo za stare samce, da se jim oživi kri. Raze druge posameznosti objavimo te dni, za danes pravimo le: kar leze in gre, roma v nedeljo na ljubljanski grad na jurjevanje. Vsposobljenostni učiteljski izpiti, ki so se vršili pod predsedstvom deželnega šolskega nadzornika g. Franca Levca na ljubljanskem učiteljišču, so se končali s sledečim vspehom: 1.) Za meščanske šole sta bili aprobirani: Marjeta Cundrič, učiteljica v Ljubljani, iz I. strokovne skupine s slovenskim in nemškim učnim ezikonr, Pija Gandini, bivša učiteljica v Sv. Mihaelu pri Novemmestu, iz I. strokovne skupine z nemškim učnim jezikom. 2.) Specijalne skušnje so napravili: Anton Skala, definitivni učitelj v Podragi, in Franc Zupan, provizorični učitelj v Ljubljani, oba za ljudske šole z nemškim učnim jezikom; Vida Šešek, učiteljska kandidatinja v Ljubljani, iz francoščine z nemškim učnim jezikom; Marjeta Tratnik, provizorična učiteljica v Ljubljani, za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom. 3.) Nadomestni izpit iz verouka so napravili: Rajko Božič, definitivni učitelj v Mengšu, Metod Požar, provizorični učitelj v Ostrožnem brdu, in Marija Lebar, provizorična učiteljica pri Sv. Barbari. 4.) Aprobirani so bili: a) Za ljudske šole z nemškim učnim jezikom: Marija Cepuder, provizorična učiteljica na nemški zasebni ljudski šoli na Jesenicah; Ana Klauer, provizorična učiteljica na nemški zasebni ljudski šoli v Tržiču; b) Za ljudske šole z slovenskim in nemškim učnim jezikom: Franc Kotlušek, provizorični učitelj na Spodnjem Kasteljeven; Albin Lajevec, provizorični učitelj na Vrhu; Izidor Smole, provizorični učitelj v Devici Marija v Polju; Josipa Ahačič, provizorična učiteljica v Št. Petru pri Noveminestu; Zora Blinc, provizorična učiteljica na Štrekljevcu; Marija Delak, provizorična učiteljica na Krtini; Danica Kališ, suplentinja v Ljubljani, z odliko; Vida Kobler, bivša provizorična učiteljica v Trstu; Alojzija Lebar, suplentinja v Veliki Nedelji; Angela Kerina, provizorična učiteljica v Moravčah; Regina Okorn, provizorična učiteljica v Sv. Jurju pri Kumu; Pavlina Pirker, provizorična učiteljica v Ribnici; Antonija Praprotnik, provizorična učiteljica na Hrušici; Terezija Rant, provizorična učiteljica na Malenškem vrhu; Marija Ribnikar, provizorična učiteljica v Mirnipeči; Marija Sajovic, provizorična učiteljica v Bohinjski Beli; Angela Soršak, provizorična učiteljica na Rakitni; Marija Stepišnik, suplentinja v Sv. Ana na Štajerskem; Frančiška Terpinc, suplentinja v Spodnji Šiški; Marija Vilman, suplentinja na Planini pri Jesenicah; Elizabeta Zupančič, provizorična učiteljica na Gori pri Kočevju. En kandidat za meščanske šole je bil reprobiran, eden je odstopil od skušnje, enega ni bilo h skušnji. Avijatik je plaval nad Ljubljano. V nedeljo popldne so ljudje opazili nad Ljubljano krožiti neko stvar, ki jo sprva niso mogli razločiti, a pozneje spoznali, da mora biti letalec na letalnem stroju. Sprva je bil v višini 500 metrov nad Ljubljano, a se je po četrturnem kroženju spuščal polagoma nižje, do kakih 300 metrov, kakor se je dalo presoditi. Očividci pripovedujejo, da ga je bilo sprva razločiti kot papirnat zmaj, a so se polagoma dobro razločile peruti in rep. Videti je bilo, kakor bi plaval v zraku kak velik ptič, Skoro četrt ure je krožil nad Ljubljano in gotovo opazoval naše lepo mesto. Aviatika samega ni bilo videti. Ljudje so pričakovali, da se skoro spusti na tla, kajti padal je vedno bolj in bolj, a v hipu se je dvignil in odletel proti jugu. Kateri aviatik je bil se še ni dognalo. Strašen zločin v Trstu. Že ponoči sta vlomila v pisarno veletrgovca Lewya v Trstu dva bandita, ki sta prebrskala vse mize in omare. Ko je pa danes zjutraj, ko je Lewy prišel v pisarno to opazil je takoj hotel alamirati ljudi, da se je pripetil vlom. Komaj pa je prišel pred skladišče, skočita proti njemu dva človeka, ki se vržeta nanj, ga podereta na tla in ga pričneta suvati z noži po telesu. Ko je že popolnoma onemogel, sta tatova in zločinca odšla. Ranjenec je na mestu obležal. Šele čez nekaj časa so prišli ljudje, ki so doznali le po naključju za zločin. Ranjenca, ki je krvavel iz več ran na telesu, so dali takoj odpeljati v bolnišnico. Zdravstveno stanje Lewya je pa vendar zelo kritično in skoro brez vsekega upanja, da okreva. Zločincev še dosedaj niso izsledili. Na svojo ženo je streljal. Čevljar Franc Vidic iz Hladnega pri Trebnjem se je dne 10. t. m. pošteno napila vsled česar je prišlo med njim in ženo do hudega prepira. Kar zagrabi Vidic za puško in ustreli na svojo ženo dva strela, ne da bi jo zadel. Zena je prestrašena pobegnila iz hiše. Vidica so orožniki aretirali in ga izročili okrajnemu sodišču v Trebnjem. Izjavil je, da je izvršil svoje dejanje v jezi, ker ga je žena preveč zmerjala. Občinske volitve v Spodnji Šiški. Dne 5. maja se vrše v Spodnji Šiški nadomestne občinske volitve iz tretjega razreda, kjer je vlada razveljavila šest socialističnih in en napreden mandat. V tretjem razredu je zmagalo, kakor znano, pri zadnjih občinskih volitvah devet socialistov z večino dveh do štirih glasov in en naprednjak. Za napredne kandidate je bito oddanih 400 do 402, za socialiste 400 do 405 glasov. Denar ali življenje. Dne 12. t. m. popoldne je prišel v gostilno Lovrenca Verbeka pri Sv. Duhupri Škofji Loki neki tujec, ki se je natančno informiral v graJščini Zabniei pri Škofji Loki. Ko je tujec zvedel, da graščaka ni doma, si je kupil še eno svečo in nato okolu osme ure zve-.er izginil. Kmalu nato je hotel vstopiti nekdo v grad. Stari hišnik, Franc Debeljak, ki je mislil, da je prišla njegova hčerka domov, je odprl vrata. Tujec, ki je bil oborožen z nožem, je hi šnika zgrabil za vrat, ga davil in zavpil: »Denar ali pa življenje.« Tekom boja je padla hišniku luč iz roke, nakar sta se oba nekaj časa borila v temi. Debeljak se je rešil in šelklicati na pomoč. Ko se je vrnil, razbojnika že ni bilo več. Orožniki so šli takoj nasilneža iskat in ga tudi vjeli. Izročili so ga okrajnemu sodišču v Škofji Loki. Ropar je prisilni kaznjenec Rudolf Nahrfarhrt, ki je dne 11. t. m. pobegnil iz prisilne delavnice v Ljubljani. Smrtna nesreča. Pretekli petek se je zgodila v Butajnovi pri Sv. Joštu velika nesreča. Tesar Martin Dormiš iz Stare Vrhnike je sekal hlode in hotel spraviti neki hlod na tesarsko klop. Hlod je zdrčal, razbil klop, na kateri sta bila še dva druga hloda in potegnil še Dor-miša seboj. Dormiš je zadobil tako težke poškodbe, da je obležal na mestu mrtev. Nezgode. Žagarju Antonu Bauki v Domžalah je dne 17. t. m. žaga odrezala na desni roki tri prste. — V Žlebah pri Medvodah si je delavec Franc Čarman zlomil levo nogo. Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 23., sredo 24_. in četrtek 25. aprila 1912.: 1. Zimski šport v Švici (Športna slika iz St. Moritza. Ve-lezanimivo.) 2. Proroški vodnjak (Koloriran trik.) 3. Indijanci in traperji. (Zanimiva arne-rikanska drama jezdecev. Samo popoldan.) 4. Tudi ženitna ponudba. (Krasna amerikanska veseloigra.) 5. Des demona. (Tragedija umetnika. Nordiskfilm, učinkovitost. Samo zvečer.) 6. Maks Linder proti Nik Winter. (Velezanimi-va, komično učinkovitost. Obe imeni jamčita za velikansko komiko. 450 m dolg film. Smeha ne konca ne kraja.) Trst in Primorje. Brezobzirno vračajmo! Iz Gorice nam poročajo: Slovenci na Goriškem smo vse pre-obzirni do naših narodnih nasprotnikov. Je že res. da se med seboj koljemo na prav ne-naroden način in da imajo od tega le Italijani koristi, vendar ne moremo mi odobravati našega boja tako od napredne kakor od klerikalne strani. V naprednih vrstah in posebno političnih krogih vlada nekaka zaspanost in malomarnost, ki napredni ideji na Goriškem mnogo škoduje; na klerikalni strani pa vlada zloba in uporabljanje podlih sredstev v boju, ter večno narodno izdajstvo. Ako se bodo naši naprednjaki tako malo brigali za ljudske težnje, tedaj nam bode na Goriškem kmalu pričakovati še neznosnejših razmer kakor na Kranjskem. Pa kako. ko so v nekaterih ozirih podobni prav po pičici klerikalcem ali so pa še slabejši, ker sami podpirajo narodno nezavednost in mlačnost, kakor hitro jim gre za njih žep. In pod takim vodstvom in pritiskom ni čuda. če postanejo narodno mlačne tudi občine in nje vrhovni funkcijonarji. ko vidijo tak zgled v vodilnih možeh. Zadnji čas razpošilja trgovska obrtna zbornica na županstva vprašalne pole za sestavo volilnih imenikov. A največja impertinenca je to, da dobe slovenska županstva laške vprašalne pole in županstva to mirno prenesejo. Tukaj naj bi raje stranke zastavile svoj vpliv, da si ne damo tako enostavno vzeti naših pravic in da županstva prično dosledno vračati vse akte, ki ne prihajajo v slovenskem jeziku. Dokler borno pa mi sami hlapčevali, pa ne bodemo narodno nikjer zmagovali. Slovenska županstva naj se pa sama zavejo, kaj je njih dolžnost, in ni potreba čakati šele, da se vzdramijo narodni voditelji, ki bi prvi morali inte-resirati se za stvar. H koncu sezone slovenskega gledališča v Trstu. Iz Trsta smo prejeli: Velecenjeni gospod urednik! Kakor sem videl v vašem cenjenem listu, ste mnogo pozornosti posvečali tudi našemu gledališču. Res je, krasen je bil napredek gledališča in obeta se nam v prihodnjem letu še lepši razvoj. Vsi smo in moramo biti hvaležni odboru »Dramatičnega društva«. ki se zelo trudi za povzdigo slovenskega gledališča v Trstu in kakor se nam o-beta. bode drugo leto slovensko gledališče v Trstu skoro na višji stopnji od ljubljanskega. Eno pa ne moremo odobravati pri našem gledališču in ta bi bila potreba namreč priporočati odbor,u »Dramatičnega društva«, da namreč uprizori več izvirnih domačih stvari tudi. Je že lepo. da se sega po tujem — boljšem, a vsled tega še ne smemo sebe tako zanemarjati in zapostavljati, da se dosledno o-gibljemo domačih slovenskih, narodnih stvari, ker žalosten je bolj pogled na letošnjo sezono našega gledališča v tem oziru. Ob činske volitve v Tržiču so se pričele z včerajšnjim dnem. Volilna borba je bila huda. V tretjem razredu je slovenska opozicija precej močna. Rezultat še ni znan. Kako se ustanavljajo na Goriškem absti-nentska društva. V Mirnu je bila ustanovitev abstinentskega društva in pri tej priliki se je neki zidar N. tako napil, da ni mogel iti drugi dan na delo. Ko je prišel zopet čez dva dni potem k mojstru, se je upravičil, da se je pri abstinentih preveč napil, vsled česar da je bil bolan. Vsaka neumnost ima svoje meje. V Tolminu je umrl vsled vnetja obisti c. kr. okr. orožniški stražmojster Fr. Svoboda. »Jeftejeva prisega«. Dne 4. maja t. 1. priredi podružnica »Glasbene Matice« v Trstu peti koncert. Poleg drugih del se poje tudi Hugolin - Sattnerjeva »Jeftejeva prisega«. Sodeluje tudi član ljubljanskega gledališča gosp. Josip Križaj. Litografi so nehali štrajkati. Kakor smo poročali pred enim mesecem in pol. je izbruhnila med litografi v Trstu stavka, ker jim delodajalci niso hoteli ugoditi v njih zahtevah. Po enem in pol mesecu so se pa pogodili gospodarji z delavci in isti so zopet nastopili službe. Gospodarji so imeli vsled stavke občutno škodo. Samomor strojnika. Ko je dospel Lloy-dov parnik »Carniolia« v Trst, je kapitan Ia-dije naznanil pri oblasti, da se je drugi strojnik Stafucca, star 43 let utopil eno uro, pred-no je dospel parnik v luko. Vzrok samomora je ta, da je bil pri pomaknjenju v višji plačilni razred krivično prezrt. Ta svoj vzrok je tudi napisal, predno je skočil v morje. Našli so pismo v njegovi kabini. Požar na Ježici. Štiri hiše zgorele. Dve gospodarski poslopji in osem ko?olc<;v iničeiiili. Ježica gori. Včeraj zvečer okolu pol šeste ure je zagrmel iz ljubljanskega gradu top. Ustrelilo je enkrat. Občinstva se je takoj polastila velika razburjenost, ker je stalo še pod vtisom av-tomobilne nesreče, ki se je dogodila v nedeljo ponoči pred artilerijsko vojašnico na Dunajski cesti. Kje gori! si slišal po vseli ulicah. Enkratni strel je naznanjal vsem ljudem, da se je zgodila nesreča v ljubljanski okolici. Ljudje so splošno mislili, da gori kje v trnovski o-kolici ali pa na Barju. Toda mahoma se je raznesel po Ljubljani glas. da je Ježica v plamenu. Okolu šeste ure zvečer je že drvela nepregledna masa ljudi po Dunajski cesti proti Posavju. Na potu si zapazil gruče ljudi, ki so se ustavili 'pred cestnim kamnom pred artilerijsko vojašnico, kjer se je v nedeljo zgodila ona strašna nesreča. Debatirali so nekaj časa in ugibali, nato pa pospešili svojo pot proti Posavju. Naš poročevalec se je takoj podal na lice mesta in se natančno informiral o Vzrokih in posledicah velikanskega požarja. Takoj po prehodu čez železniški prelaz na Dunajski cesti je bilo opaziti velikanske oblake dima, ki so se vlekli proti Šmarni gori in še daleč naprej. Kleče gore! so govorili ljudje, kar je bilo čisto razumljivo. Oblaki dima so se valili proti Šmarni gori, tako da je vsakdo mislil, da gori v Klečah. Čimbolj smo se bližali Posavju, tem večji in gostejši dim. Videti je bilo že plamene, ki so mogočno švigali proti nebu. V bližini gostilne pri »Urbančku« je bilo videti, kakor da gori v Mali vasi. Ježica v plamenu. Velika nevarnost. Na potu od artilerijske vojašnice proti Mali vasi je divjal strašen vihar in vsakdo je spoznal da mora biti velikanska nevarnost. V Mali vasi je bilo že opaziti mogočni plamen, ki je švigal iz gorečih hiš. Na kraj nesreče je bilo že zbranih na stotine ljudi, domačinov in Ljubljančanov, ki so prihiteli na pomoč. Nevarnost je bila v resnici zelo velika, ker je divjal silen vihar in je v okolici pogorišča vrh tega še cela vrsta s slamo kritih hiš. Le neumornemu delu gasilcev je pripisovati, da ni zgorela cela obširna vas. Kako ie nastal ogenj. Na kraju pogorišča je bil strašen prizor. Ogenj je razsajal kakor je mogel in zavzemal vedno večje dimenzije. Iskre so švigale daleč naokolu in zažigale bližnje kozolce. Nebo je bilo krvavo rudeče, zraven pa je še vedno razsajal veter. Ogenj je nastal pri Gorišku. Kakor smo zvedeli od domačinov, so pekli tamkaj kruh in so se vnele saje. nakar je nastal ogenj. Drugi zopet pripovedujejo, da je veter puhnil ogenj iz ognjišča, vsled česar se je hiša na mestu vnela. Na Ježici je bilo vse mirno. Ko je pričela goreti Goriškova hiša, sosedje niti vedeli niso, v kaki nevarnosti se nahajajo. Družba Ljubljančanov, ki je bila na Ježici, je slučajno zapazila od daleč ogenj in alarmirala vse vaščane. V par sekundah se je ogenj razširil že tudi na sosednja poslopja. Vnele so se še sledeče hiše: Štremf-ljeva, Čerinova, , in Brajerjeva. Vaščanov se je polastila strašna panika. Vse je hitelo na kraj nesreče in pričelo klicati na pomoč. V zmedenosti so nesrečneži nosili najprej iz hiš butare in razne druge manj vredne stvari. V hišah zgorelih je bila v podstrešju spravljena slama, ki je le še razširila in povečala ogenj. Prizadeti posestniki so takoj^ iz hlevov spodili živino in odnesli pohištvo. Živino so večinoma odpeljali pred Alešovo gostilno, deloma pa se je pasla oziroma podila po sosednjih poljih in travnikih. Ko je prišlo na kraj nesreče gasilno društvo iz Ježice, že ni bilo mogoče več rešiti vnetih poslopij. O nesreči so bila takoj obveščena gasilna društva v Stožicah, Ga-meljih in v Ljubljani, ki so na mestu odšle proti Ježici. Iz Ljubljane so se odpeljali trije oddelki gasilcev, ki so potem vodili rešilno akcijo. Ko je Goriškova žena, vdova, zvedela o nesreči, je takoj odšla v hišo, da reši svojo hranilnično knjigo. Ogenj se je med tem časom že tako razširil, da ni mogla ven, ker so bila vrata tudi v plamenu. Ljudje so potem iztrgali železno ograjo iz oken in jo vso opraskano potegnili iz hiše. Vojaki na licu mesta. Ko so v artelirijski vojašnici zvedeli o požaru na Ježici, je takoj odšel na lice mesta ■oddelek vojakov, obstoječ iz 30 mož, pod poveljstvom poročnika Stollerja. +*-> ^1* Navzoči so bili tudi oficirji vitez Mehlen, Weil3 in Walland. Neki narednik je takoj udrl v gorečo hišo Čerinovo in rešil kar je bilo mogoče. Vojaštvo je pred vsem skrbelo za red. zraven pa neumorno in z vso požrtvovalnostjo pomagalo pri rešilni akciji. Tu si videl vojaka, ki je držal cevi. drugi je zopet razbijal in podiral goreče kozolce, tretji pomagal pri podiranju gorečih hiš, da se tako prepreči še večja katastrofa. Ljubljansko gasilno društvo. Ljubljansko gasilno društvo se je zopet pokazalo v vsej svoji vrlosti. Ko so došli na lice mesta ljubljanski gasilci, so takoj sprevideli. da ni mogoče rešiti nobene vnete hiše, ■vsled česar so se omejili na defenzivo. Pričeli so takoj podirati strehe in zgornje dele hiš in zmetali ves materijal na tla. katerega so potem drugi gasili. Na ta način so tudi preprečili, da se ni ogenj razširil tudi na desno stran Dunajske ceste in na sosednje hiše. O-kolu pol osme ure zvečer je dospela iz Ljubljane še parna brizgalna, nakar se je gasilcem konečno posrečilo odstraniti vsako nevarnost. Gasilci so bili na kraju nesreče še do desete ure zvečer, domača požarna bramba pa še celo noč. Kaj je zgorelo. Zgorele _so sledeče hiše: Goriškova, "Štremfljeva, Čerinova in Brajerjeva. Popolnoma ali deloma uničenih je bilo osem kozolcev. ki so stali v okolici gorečih hiš. Zgorela sta tudi dva hleva. V Goriškovi hiši se je zadušilo tudi tele. katero so pa takoj zaklali. Iz neke goreče hiše so v zadnjem trenutku rešili kobilo z žrebetom. Polili so obe živini z vodo in nato pognali iz hleva. Kakor rečeno, le neumorni požrtvovalnosti, trudu in naporu vseli gasilcev, topničarskih vojakov in orožnikov, katerih je prišlo 20 iz Ljubljane, se je zahvaliti, da se ni zgodila še večja nesreča in ni zgorela vsa vas. Škoda je zelo velika in se še ne more natančno preceniti. Zavarovalnina je zelo nizka. Konečno moramo še omeniti, da se je gasilno društvo iz Ježice izkazalo kot popolnoma nesposobno. Govori se celo, da je prišlo na kraj nesreče društvo iz Gameljev kakor pa iz Stožic. Vrh tega v začetku tudi ni dobro funkcioniral hidrant in še slabejše brizgalna. Na kraju nesreče je vladal vrh tega tudi do prihoda vojakov in drugih gasilcev preveliki nered. Naglašamo, da so gaslici iz Ježice storili svojo dolžnost, toda načelstvo bi morali biti pri taki nesreči na namestu in tudi skrbeti, da je vse v redu. Avtomobilska nesreča. Včeraj se je vršil na kraju, kjer se je v nedeljo zgodila strašna avtomobilna nesreča, ki je zahtevala tudi smrtno žrtev, sodni lokalni ogled pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. viteza Grasellija. Komisija je premerila kraj in zaslišala tudi voznika, ki je največ zakrivil na strašni katastrofi. Komisija je •ogledala težko poškodovani avtomobil in naročila izvedencu, inženirju g. Hilleju, da kon-■statira na avtomobilu in vozu poškodbe. Voznik vjet. Voznika mesarskega voza, ki je po nesreči pobegnil, je orožniška patrulja vjela še isto noč. Piše se Blaž Podgoršek. Doma je iz Male vasi. Podgoršek je usodepolnega dne peljal par izletnikov iz Ježice nazaj v Ljubljano in se nato vračal domov brez luči. Izjavil je. da mu niti na misel ni prišlo, ko je zagledal avtomobil, da se ne bo mogel ogniti. Ko je zapazil, da je katastrofa že neizogibna, se je udal v usodo. Obdukcija gdč. Mici Keržičeve. "V mrtvašnici so zajedno včeraj obducirali smrtno ponesrečenko gospodično; Mici Ker-zicevo. Zdravniki so konstatirali smrtno poškodbo na glavi. Nesrečno žrtev bodo pokopali danes ob en četrt na 5. uri popoldne in jo prepeljali na pokopališče v Dravlje, kjer leži tudi njen pied dvema letoma umrli oče. Kako se dvigajo potopljene ladije. Parnik »Titanic« leži sedaj v globočinah morja. Okoli 3000 metrov globoko, v njem leže dragocenosti, denar, papirji, demanti v vrednosti okoli pol milijarde kroti. Ali se bo dal parnik dvigniti, ali bo kdaj mogoče dobiti njegove vrednosti, ki leže sedajzakopane v morju, kakor zaklad? Morje je na različnih krajih različno globoko. Največja globočina znaša 10 kilometrov. Na onem mestu, kjer se je potopil »Titanic« je morje globoko okoli 3000 metrov. Vpraša nje je. ali je šel parnik takoj prav do dna, — — potapljajoča se stvar vzame navadno poševno smer — ali je obtičal v blatu. Pogosto se je zgodilo, da niso mogli od potopljenih la dij najti nobenega sledu — čez desetletja pa so valovi sami prinesli ostanke ladije k bregu. Tako so pred par leti na bretonjski obali našli ostanke potopljene ladije, ki se je potopila pred mnogo leti. Ali bo morje samo kdaj prineslo ostanke parnika »Titanic« zopet na dan — kdo ve. Najbrže nikoli. Vprašanje pa je. če ga bodo mogle dvigniti človeške sile iz morskih globočin. Kadar se kaka ladija potopi, se skuša takoj z raznimi pripravami dvigniti celo ladijo ali pa vsaj to. kar je v nji vrednega. Najenostavnejše je seveda, ako se da ladija oziroma Posamezni predmeti dvigniti z verigami in vrvmi. Potapljač privleče ladijo na verigi oz. Vrvi in več ladij izvleče potopljeno ladijo na Vrh oziroma k bregu, kjer se spravi na suho. Toda kako priti do ladije? To ni vselej mogoče. Če je ladija pregloboko ne more nihče do nje. Človek — potapljač se more potopiti le 50 metrov, ker le do te globočine more človeško telo vzdržati pritisk morja. Misliti si moramo. da ima voda v globočini 10 metrov pritiska za en kg na en kvadratni centimeter. V globočini 50 metrov ima voda pritisk 5 kg na kvadratni centimeter; na celega človeka pa ima voda v globočini 50 metrov tak pritisk, da Komaj morejo še notranje sile vzdržati proti pritisku vode. Nižje v morju bi človeka popolnoma zmečkalo. Potapljači se potapljajo ali v takozvanih potapljalnih zvonih, ali v primerni obleki; na glavi imajo trdo krogljo podobno kapi, po kateri prejemajo zrak. Ladija se torej dvigne na ta način, da se spuste potapljači na dno, da dobro zapro vse prostore pri ladiji in potem skušajo vanjo napumpati zrak. Ako se to posreči — začne ladija sama vstajati. Ako pa ni mogoče ladije tako trdo zapreti, da bi se m!o-glo v njeno notranjost napumpati zrak, potem spuste v morje velike cilindre ali krogle, ti so zgoraj napolnjene z vodo. Te privežejo trdno k potopljeni ladiji. in potem iz njih iz-pumpajo vodo — oziroma napumpajo z zra-