Na delo za naše časopise! 7adnie volitve so nrinesle JSDS v Slove.niK iakn leoe Drav zadovolii-»ve usneh?. Stranka ie dobila nri teh volitvah toliko mandatov, kakor še nikdar noorei in tnno(/o več elasov. kakor smo !*! 1 bili vaieni Iz oreišnilii V naših vrstah »e mnotro ?ntel«ae»- ce. ki zno delati, a na žalost ne dela dovoli, kakor bi lahko. Upamo tla bo Doslei bolie. Toda tudi nrenrost delavec nai se ne olaš* n&iiiH&tl za list mr vrstic. Res. da ne bo vse tiskano kar nam bodete Doslali. ker nam oro-stor ne dovolimo vsega mnocro bo oa le. Tudi informacila ali obvest-lo J© let. S Donosom lahko trdimo da stran-kioi nsnehi n'so v zadnii vrsti zaslu-ea stranMneea časoolsia. Res le in up onnrekamo temu da e tudi'ustna apitariia izvršila svoie delo s:iaino. da ie vsak Se tako skromen asritatov naše stranke marlfvo in zadovoJiivo vršil svoio dolžnost, a ravno tako ie res. da so uidi naSi listi vrššii svoio dožnost v nolni meri. Razloček med ustmeno asritaciio in med listom ie na velik: AeUator Dride ostane eno uro ali dve in zooet pte. list oa ostane. List >e vsakdanii agitator. iroHv l:sta ne oreneiia.. Pošta nrinese vsjjk dan aeitatorta v hišo. In ne samo aeitatoria — to >e straoska stvar, amnak list liudstvo stalno uči. Ust ohrani duševno zvezo med stranhniml orista«. Koikor močnega in tesneiša »e ta zveza, toliko močneiSa. kreokeiša in so|i()neiša ie stranka. Zato na »e sveta dolžnost vsakeca urista*a na$e stranke, da Dodnlra 11» naS. amoak svol lastni Ist iz ka-teresa bo .*rnal dan za dnem kot iz bosrateira vira vse. kaT mu »e treba vedeti v nolitičnem. »usnjarskem in itigkovnem oziru. na 13 ^in sa da obdržati dnevna* vez med nfim in med. stranko. Kjerkoli ie le movoCe. na» bo ta vez dnevna Kier oa to n? ctosepJivo lain naručarte vsai tednik ali strokovni list. Glavno orožje in slavna oomoč v Dol tfčnem boiu. ki nikdar ne nresta-Iie amnak se nadalje vsak dan le seveda dnevnik. Mi slovenskega vlavnesa trlasila JSDS »Nanrei«-a ne bomo hvalili sami. Samohvala :e srrda Tol'ko Da lahko rečemo da »e lisi dober da zadovoliuie vse naiva?-neSe mitrebe dnevne nolitike toda bil h? Ul’k o 5© veliko bollSl če h) sta. lo Sfev In onih. Irt w naročeni na list. le v količka! usodnem razmeriu do lenega in bnoozantnecra števila naSln volilcev. To število le treba spraviti v sklad. Mi moramo delati z vsemi sredstvi, in tu pride v Drvi vrsti v noštev časonisie. da se število naš:h volilcev do orihodniih volitev ne bo zmanišalo. amnak novečalo Eno slavnih takih sredstev le š*r. tenle naSeea »iavneea elasila »Na-orel«. Na tri načine lahko Domorete da se vaše Plavno glasilo razširi oo veča in okreni: Ust DOtrebuie v Drvi vrsti sotrud-nlkov. Že v artnimentih. ki so običajni slede izbere cosoodarskih Dano?. M se nai sociializira'o in ki iih ie treba odklonit*, oreti nevarnost da se socializacija !zvede krivo: z birokrati-•zaciio. Kai ie birokrat;zaci. — Na nodlflsl vo*‘inlh rezultatov ve danes lahifo vsak kV nafti *o|'lol plasGvl in kier so naši vol-tnl plasov! up sme nikier manikat' »Nanrei«-a! .Ako ?a ne zmore naročiti en sajn. nai se združita dva. al’ na trite ali več amnak »Naorel* ne sme mandati v nobeni vasi. kier ie bilo Jemalo na» £h voiilcev. Kierkoii se nahaiatojiaše krafev-ne ali strokovne orsanizaclie nat no-skrbe čim nrel da se uvede natob-sežneiša av'tac'1a za nabiranle naročnikov »Naoreia«. Kier oa kraievnlh oreanizacii še td. fant nai se nrjrede shod'*, kater h namen nai bo dvoi^n: nrvič ustanoviti kraievno orsanlza-dio drueič oa nabVanie naročnkev za »Nanrei«. Oni na ki ^sled težkih materiiain:% razmer ne of^«iUi mf Čeh na roko. Z združenimi močmi bw»oxloKesfi mnopo. Učhno se od svoffli nasorot-nikov. y\ oredobro npznaio velikanski nomen dnevuesa časontela rw irtvn-ielo za niepovo vzdržavanie osrom-ne svote. Ml ne raznolasamo z velikim denariem zalo oa m«ra tesa na» doniesfhi v?traino te neumorno as!-tur iško delo za naše Itete. sicer Ofomnemu navalu nam nasnrotntti s.trank na nas ne bomo tako lahko kos. Sodrusi in sodružice! Kmetie in delavci! DelaHe z vsemi močmi da se naš dnevnik sNanrei« kolikor motreče razširi. Naročaite berite or'no-EDČaite in asifiraite Zlasti sedat, ko se bl:ža novo leto in ie navada naročnine obnavliati n’kar ne oozsblte. da imate svoi dnevnik 'n svoie tednike] Po volilni zmasi mora Driti tudi časonšf na zmasa! Posebnih t>redn?sov ni ootrebno za n^ivatno nrdietie Ker so toret vsi Drivatni cosoodarski obrati svobodni zeto nomeni Dotrebna kontrola na-nram oblast! še večio obremenitev, obrat oa oostane tako v orimeri s privatnim obratov nesibčen. Zaradi-tc^a ne sme biti sociial zaclia nreure-ditev sosnodarskesa obrata v oblast. kakor ie bilo to Dri železnicah (na orimer 'z voiaškth raz losov). Dalie* Vsak narod ima svoio bi-rokraciio. Narodni značai odloča tudi o obliki in intenzivnosti birokratizacij. Seveda, ceromni aoarat ore-obraznie tudi liudi: toda nasprotno oa vnliva tudi sposobnost za birokratizem ori funkciioniraniu tesa aoara-ta. Tu se zoDet ookaže kake oredno-sfi ie oolit:čni upravni aoarat ziastt za poslovanle oodreienih organov, stro- vn postopanre oo direktivah defo oo Dredoisih: za sosnoetarski obrat, zlasti vudstvo. če se'izroči birokraciji, ie na tok artarat v škodo. Končno: Birokratizacija le za raz-vie kar vnarrsi kot nezanesljivo. Zarad:teya ne prenehaio označevati nasprotniki sociializaciio kot oodr-žavlienie. to ie kot iznremembo v oisan državne .sile in oblasti, katere stebri sta bili odriekdal. Beseda no-državiienie na moti. Ni vsako Dodr-žavMenie to se nravi nrenos na vsakokrat v držav* sosooduiočo »sdIOŠ-nost* bir;_nkratiznciia. Država ie v svoii obliki nravtako malo kot kaka dru'ja družabna oblika po svoiem značaiu kai stanovitnega. Avtoritativna oblastna država ie sociiološko n^kai diu-resa kakor »narodna delovna država«, da rabim ta izraz Antona Menseria. »Sociiaiizaciio« avtoritativno oblastne države smo soo-znali v voini doveli: prisilno sosoo-darstvo ob čim .strožii voiaški oblastven: kf/Rccntraciii. Sociializactla ^narodne delovne diržave« daleč nima namena, da ustvare noVe oblast Na-snrotno to Te: za demokratizaeJto. r»reanizacilo narodnesa stospodarsiva in za'delovno liudstvo. Ta seveda ne more — s tem prihaiamo zooet k vorašanin oreanlzaciie — neposredno voditi sospodarstva. Tudi ta mora vzsoliti orsane kakor vsak sosno-darski sistem. Toda ti orsanl ne bodo sarm>lflstno sosooduioči oodietniki. Kfl»«rt»n ie edini namen nrodu^cHe čim veči: dobiček, ne birokrati katerim >e vse uradno ura in tankovestno izoojnlsvartie predpisov v zadoščenle. češ. da so vestno izpolnil' svoio dolžnost. Ce vprašamo danes, kie so ti novi sociialni voditelii. moremo že v nekaterih industriiah ookazati na take osebnosti. Seveda ne v vseh industriiah. ker danes še živimo sredi kaoitalističnesa sospodarstva. ki le nstvarifn -5ele nodietnika in dekne-malca. ne na še tina vodi ret ia za vodstvo sociializTare iudustrMe. Imamo na pot. da izvolimo voditelia za so* ciial zirano industrtio in sa Izvežba-mo — kar se more zsoditi le v orea-ii!7aciii. ki to zahteva Ta orsan so simounravn' odbori Beseda samoupravni odbor ima danes no vsei pravici slab pomen, ker imenovani *oa-Tuetičn!« samonoravni odbori v resnici nič ne moreio postati, razen novo bo5išče na katerem se nodietmkl proti misli skupnesa sospodarstva — ka-kor Dač drugače ne more biti: z uspehom — bore. Podietnik sedi še v vseh obratih. je odsovoren za oro-soeh. niesov kapital dela. nosi morebitne izsube: sam »e strokovniak. sebi nasproti ira« same zastopnike, ki mu niso kos. Ne zastonnik lavnesa interesa, ne delavci in nastavltenci se ne moreio lot!ti odločilnih vprašani ne da bi iih nodnetnik informiral. to ie dp ne bi rsTjnere oresoial s svolinv' očmi Obravnave sociiali-začne komisiie o vplivu teh samo-unravnih odborov v oremosovnl-štvu so to iasno pokazale Navidezna »pariteta« »e le to: da se podiet-n^ki nonižalo narkrat na leto in raz-oravllaio s nai tnerii ki iim nt mo«o-če. zaoonasti notranii ustroi. ceto ne U.tt h^tvenosti indtistriie. Da postane samoupravni odbor za živlienie snosoben Prsan sociializaciie. se mora nasorotstvo. ki danes ovira samoupravne odbore in l!m iemUe možposi do -dela. odstraniti s tem da se odprav: inter«*s oodietnika na do-b:čku. To namerava predlagati nem- ška sociializačna koralsila. Predloe ne pomeni ne nodržavlienle ne biro-krat*zaciio. neso le prenos orodukcii-s^h oomočkov v roke družbe, če misel da ie taka sociializaciia potrebna prodre, tedai ie v zsorai navedenem obseau tudi takoi izvedljiva. Zakai orsaniz^torlčna stran vnrašania danes ob nalvišiem sta-ntn razvoia indnstrile ni več nerešljiva Beseda o organizaciji. Socialistična stranka mora biti sestavljena iz soetjalistov. To }e met;da tako jasno, «la ni treba dokazovati. Toda — kdo Je scchatlit? Marsikdo postavlja stvar na glavo pa misli: Socijaiist Je vsak pristaS socijailstične stranke. Te se s)!šj tako. kakor da bi bilo zelo naravno. Pa je vendaj 2mo*a. Nasprotniki se laliko ladovaljujeio s tein, da smatrajo la republikanca človeka, kig lasujc pri volitvah za republikanske kandidate, za demokrata pa tistega, ki daje svoj glas demokratičnemu kandidatu. Tako skromna pa ne sm« lo ne more biti socialistična stranka. Od tistega, M hoče veljati za socijallsta, se mora zahtevati mnogo več. Prvo, kat se k le mnogokrat narfa-5alo, ie organizacija. SocijalhU mora biti organiziran. Socijaina demokracija Je po-i?ti£na stranka; socljalist mora torej biti poHtiCno organiziran. Kdor «1 politično or-ganfcsiran, ni, socijallst In nima pravice, Imenovati se tako, pir Ce bi zobala) na vse shode, Če bi ba naisvestei&i član *vojc strokovne organizacije In če bi nosil najbolj rdeče krav»tc. ^ ^ 's. SocUaUst mor» M» 1»tttttae ylran. To ie prvi pogoj, ki te mor« m vsak načtt tejvelnjevati. Tu »e opravičuje noben Izgovor, Zakaj? ■ ■ Socialistična stranka Je stranka delavstva. To Je vee drngače. kakor pri drugih strankah, v katerih Je merodajno vodstvo. Politično združeno delavstvo — to le soclfcrtlslfCna stranka. Združitev pa ne sme viseti v sralra: Taka mora biti, da se lahko vkfl bi prime. Sta'na mora biti. Taka, da se lahko zanaSa sama nase. Taka združitev pa more biti te organizacija. Pravimo: Združitev zavednega delavstva le socijalistična stranka. Združitev pa seveda ni več vredna, če Je le na svetu, kakor kup desek ali prsti. Namen te zdrs-iitve je delo, In sicer tako delo, s kakrS-nhn se najbolj gotovo dosežejo cilji. Tor«sJ teka »družitev, ki spoznava svoie cilje. Irt najde pota ki sredstva In kl laliko uravna delo tako, da pride po (Močenih potili z najuspešnejšimi sredstvi do pravega cilja. 2iva združitev! Taka celota, ki dela z vsemi udi, z vsemi čutili, s vsem umom za skupni čili. Taka celota, kil ma vse ode, vsa Čutila, ves razum. Dek> za skupni cUJ Je raznovrstno. Le todaj se more opraviti, če se primemo razdeli bi če vsako pravlja svoje delo tako, da se delo vseh ndov natančno »lema. Le v organizaciji Je to mogoče. Zato Je organizacija predpogoj »motrenega so-cijalističnega dela in zato mora biti socila-Hst politično organiziran. Zakaj politično? Socijaina demokracija Se politična stranka. Ona ima opravljati politične naloge delavstva. Kapitalizem gospoduje v sedanji družbi s svojo gospodarsko mooto: toda oblika te moči je politična in dokler mu je delavstvo na tem polju ne izvije iz rok, se ne more osvoboditi. Delavstvo mora dobiti politično moč v svoje roke: tedaj šel« bo lahko dalo družbi tisto obliko, ki Jo potrebuje. Do politične moči ne more delavstvo priti drugače, kakor s političnim bojem. Političnega boja ne more voditi druga?*, kakor s politično organizacijo. Kdor n) član politične organizacije, le tor e) za socialistično stranko toliko vreden, kolikor muha, ki leta po araku pa sede sedaj sem zdaj tja. Kdo naj se bojuje za delavce, če se ne bodo bojevali delavci sami? To naj bi , pioudiirili tisti, U a« radi pobahajo: »So- cijaiist sem!« — kl pa niso člani političn« orKanizaciJe hi se brigajo zanjo toliko k« Ukor za lanski sneg. V čein ie moč sociiaiistične stranke!; Ne v mnogih takih, ki nosijo rdeče kravate 5n se biiejo po prsih, ampak samo v organizaciji. Deset organiziranih, kl so zaved-nf, kl Izpolnjujejo svoje dolžnosti in oprav* Ijajo socialistično delo, je več vredna, ka-* kor sto kričačev. To no) premislijo naši delavci: po tem naj se ravnalo. Kdor ni politično organizt« ran, ni In ne more biti socijalist Strašne številke iz Avstr!iske republike. Avstriiska strokovna komisiia lo Dodala na londonskem kongresu mednarodne strokovne zveze sdo-menico. ki srovori strašen eovor o seJanlem Doložain avstrilskesra Hud« stva. Vzrok sedanje bede ie v orvf vrsti seveda svetovna voina. toda trlavnl krivec tiči v šaint«rermainski mfrov* n? Doeodbl k? ie deželo z otrromno indu^trHo. a neorimerno manHlim Dr.rcdnim bogastvom zlasti na na oolistkih nridelkih navezala samo nase. Manika vseira: 520.000 ton žita b‘ morala driava uvoziti leto za letom iz tullne. da dostoino nreživi »o-sio.naselieno nrebivalstvo toda tak uvoz ie Drer.vunala vlada za bodočo leto na S5 mtlilonov dolariev al’ 42 In pol miliiard avstriiskih kron! In vse take obtmne številke držav« no more Izenačiti s svoiim izvozom ker ^ orimaniknle sredstev, da bi .mocla Izdelovat? • dovoltno množino indn-stnisklh nroduktov. n. or. Dremoaa. kl bi s« moralo biti dnevno 48.000 ton. a ca ie k ona! 28.000. Vsa s;)* pesDOdarske bede leži sevala na delavstvu, na državnih in zasebnih nameščencih. PoviSanie nlac ni v razmeriu s narasčaiofto dra^inia Tako le doh!val I. 1914 strokovno i*v«*2ban delavec na teden RO kron a oomožna delavka 12 K: da> nas dobiva nrvi 1100. dru?a 300 K. tnrel nribližno 20 krajen novišek. —• Toda kllotrram mesa ie stal 1914. L 1.95 K. danes oa 120 K (60kratno d "draženien Za tedensko olačo 36 K si mo^el nred voino oa Dunalu kuniti 120 litrov mleka, danes oa za 850 K' komai 81 1! Posledice teh razmer se kažeio v snfošni demoralizacii*’ bi telesnem Dronadanlu Ihdstva. StruDene bolezni de 5ir'lo s strahovito na^Pco in mu Glodalo fizično moč. Število smrti io naraslo za 100%, vsak četrti Dunai-čn^ umre n. Dr »a tuberkulozo! S tem stoil v obratnem sorazmeriu število oorodov. V letu 1919 se ie rodila komai ena net:na otrok v mj-meri z letom 1911. In še te otroke le žalost eledafi: Od 57.(100 otrok, ki so bili za neko redilno akc:lo zdravniško preiskani ie kazalo samo 4637 zado-VPlMvo zdravstveno statrie .. Telesna teža otrok le ood normalno mero: nrl netnaistltn;h valencih za celih 15 kff! Pri mladeničih od 15 do 20 letu »e Doskočilo število na tuberkuloz; obolelih za 160 odstotkov. Tako umira narod in bo Izginil če mu ne nriskočiio takol na oomoč. To oa le označeno v svoiem b:stvu v sklennih besednh si>omenlce avstrii-fiko str*i"vVne komisiie na mednarodno zvezo strokovnih orpanizaclit revi?»»a mrtvaške nopodbe v Sa'nt Oermaltm in nriklonitev NemčilM —• DaPe na menimo mi tudi v nonol-nom zdržaniu takih nenlodn!h eksne-rlmentov. kakor le nnmeščenl«* se-danie nesnosobne in brezglave klerikalne vlade orbti kateri «e le Ukazala nrelšnia socilalnodemckraSka vsal v toliko zmožna da ’c zahra-nila narašJanie liudske bede. ki se noraia sedai snet v vsei svoV strašni nagoti, Vp« §Hite z«ostalo naro>n!no za »NAPRFJ**, da se Vam njega pošiljanje ne ustav!. Načelnost sociializačnfga vprašanja. (Prof. Lederer. Heidelberg.) (Konec.) Kako sorlialzlraimo? Telefonska it. 312« Naročnina: Po pošti aU a dostavljanjem na dom sa celo eto K 240, za pol leta h 120, za A“*-4 K 60, za meeee K 20. Za Nemčijo celo teto K 312, sa ostaJo tujino in Ameriko K 360. Reklamacije aa list so poSinrne prosi«. 280. Itev. I*hs|a rasan neceli in ItroiHlItev vb* k dan cli DO. uri cio|iol<>ne. Uredništvo je v Ljubljani, Franf iSkaneka ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna. Dopise fran hirati in podpisati, sieei se ib ne priobči. Hoifopise se ne vrača. Oglas!: Prostor 1 mm X 55 mm po K l'50. Uradni razglasi, postano ler notice isti proeioi K 2*—. Pii večjem rsaročiiu popust. 6!ssiEo Jiiffostev. sodfalno - demokratiine stranke. DprsvniBtvo i« » Litibijant Frauči&kanska ulica št.^U, Učitelieka Hnksrna. Pnvl.mi iramo * MM mi. Posamezna lteo. 1 krene. V Lfubllani, v soboto 4. decembra 1920. Leto IV. Stran 2. Telegrami. v NAČRT O POKRAJINSKIH VLADAH, Belvrad. 3. Na seii ministrskega »veta so razora vliali v glavnem o oo-ikra?insk.?h najavah v naši državi. Ministri so bili edini v tem. da mora biti v naši državi 35 okrožii z 200 do 600.000 prebivalci. Na čelu take oblast? bo stal načelnik ali žuoan. Skupščine v teh novih okrožiih bi imele mnovo širši delokrog od srbskih okrožnih skunščin on stari ustavi od Jeta 1903. Uoravlialo bi posamezne stroke nokraiinske imrave. in sicer na noliu financ. Doliedelstva prosvete narodnega zdravstva, sociial->ne polirike itd. Pri seii so govorili tudi o notrebi ustanovitve pokraiin-skih odborov. Sklenili so. da bodo [pokrajinski odbori izvrševali skupno r. načelrrkom nokraiinsko samoupravo. Kakor se zdi bodo ti odbori nai-brže nafvlSii eksekutivni organi uprave v dotičnih oblastih. Vorašanie o delokrogu skunščm in odborov se reši še danes. Treba ie razpravljati o osta?'h členih ustave, ki se nanašalo *ia sodstvo, voisko in parlament. POSLOVNIK KONSTITUANTE. Bel grad. 3. Včerai nonoldne se ie [začelo delo za sestavo poslovnika za konstituanto. ki bo velial do tedai. dokler ie ne zameni parlament. Poslovnik bo entov v neka* dneh. Govori se da se večina članov parlamentarnega odseka strinia z vlado da mora biti novi poslovnik tako tz-dcfa« da bo omogočal čim naih’tret-še delo v konstituantf In nrenrečeval teHn?čne obstrukciie. Govor? se tudi. da se bo soreiela v noslovnlk točka, da vsi oni poslanci k' ne b? hoteli sodelovati pri delu konstitudme. izgube ntandat. POLITIČNE KOMBINACIJE GLEDE BODOČE VEČINE. Zagreb. 3. »Hrvat« objavlja IzBel-erada lnformac?5e da so kombinacije n sestavi centralne kakor tudi pokrajinskih vlad predmet splošnih razprav V radikalnih krogih se trdi. da ho Pašič vsekakor prevzel sestavo vlade V to svrho se bo Dovatal z irtantšimi strankami, da bi se mu tako posrečilo, da sestavi vlado brez demokratov. Rešitev pa se oričakule šbfe takrat, ko se bo videlo kakšna bo vrunaotia strank. Na sestanku s Paš:Čem m ProMčem ie zahteva! dr. Korošec, da se predsedstvo vlade v Dalmaciii podeli liudski Stranki, in si-cbr dr Dt*i'b'ču ker to zahteva izid Volitev v Dalmaciii. : »Pileč* noroča Iz Belerada da ovevladule mišflenle. da se bo moela sestav:ti redna večina no demokratski in radikaln? stranki. Temu bloku bi se notem pridružile stranke k? srt za narodno edinstvo. KomhjhtačHa o skuonem delu tad'kalcev in radlčev-cev ?e za sedal popolnoma Ižklhičena. Pelcrad. »Balkani niše kakor trdi no zanesljivih informačhah da se tri radikalc:h onaža tendenca, da stopilo v onozicilo in da ouste demokratom proste roke Prioravlleni so. ordn?sati novo vlado v vorašaniu ustave. Konstituanto v zmlslu zakona bo otvoril mhvster za konstituanto dr. Markovič, definitivno predsedni-štvo oa se bo volilo po verifikacijski debati SFORZA PRIDE V BELGRAD. Belsrrad. 3. V drugi polovici t. m. bo pršel v Belerad italiianski minister za zunanle stvari srrof Sforza. ki ie svoi poset že nriiavil oo našem poslaniku v Rimu. \ BLOKADA REKE. Duttai. 3. Kakor iavlia »Politische Korresnondenz«. ie kralievo Italiian-sko poslaništvo naznanilo zveznemu ministrstvu za zunanie posle da ie noveMstvo Pomorskih čet a troreniem Jadranu preglasilo efektivno blokado obale svobodne države reške ter otokov Krka in Raba in niiiu vode. Blokada se ie pričela dne 1. decembra ob desetih dopoldne. Nesovražn’m trgovskim ladiam se ie dovolil potrebni čas. da odplule to, ČEŠKOSLOVAŠKI PARLAMENT. Prava 3. »Narodna Politika« niše: Včeraišnia poeaiania z Nemci. ki so se vrš/la v Parlamentu. so se razbila ker ni bilo mogoče razoravliati o stvareh ki so iih Nemci zahteval? Češke stranke moraio sedai s potrpljenjem oa tud! odločno skrbeti za to. da se pravočasno snreime proračun, da se izovneio nrovizoriiu. ki bf ea Nemci taka radi dosegli. ZA SOCIALIZACIJO. Prag*, 3. K vgral&niu ioclalteadje rudnikov Izjavlja »Tribana«, da »e bo parlamentarna večin* Uroki* za socializacija rudarstva. Praga, 3. »Cas* lavtja, da Je uradul-Stvo kovinske industrije izdelalo novo kolektivno pogodbo, ki sto« na »tališču socializacije. KRIZA NA MADŽARSKEM. BudlntpeSta. 3. Uradni Ust pctofeCuH ostavko kabineta in poveritov provizoričnega vodstva postov istemu kabinetu. IZSELJEVANJE V AMERIKO. LDU WastikigtoR, 3. dec. (Brezžično.) Število oseb, ki prosilo za dovoljenje potovanja v Zedinjene države narašča vsak dan. Transportna sredstva nič več ne zadostujejo. V Palermu čaka 50.000 oseb, da se vkrcajo, dočlm se jih more peljali v Ameriko mesečno komaj 2.000. RAZNE VESTI. i r Pariz, 3. V Madridu stavka Usoč pre-dRniških delavcev. V Barceloni so bile velike demonstracije ob pogrebu bivšega poslanca Leyereta, kf je M Žrtev zavratnega napada. Stavka se ondi nadaljuje. V Saragosi so morali v sldkomih tvomicah na povelje namestništva delavci sopct na delo. Pariz, 3. Sosialistična poslanca Boti-cour k) PUime sta poslala ministrskemu predsednika LeyEuesu In madžarski vladi brzojavko! v kateri prosita za pomilošč nje obsojenih komunistov. Sodrugii AU se nahaja „NAPREJu v vseh javnih lokalih, v katere zahajate? Politične vesti. 4- Izpremembs v slovenski deželni vladi. G. dr. Žeriav ie že ored nekai dnevi odstODil kot Doverlenik za pravnsodie. Na niegovo mesto bo imenovan, kakor Doroča »Jutro«, e. dr. Ravnihar, dosedanii noverienik za sociialno skrbstvo. Kot Doverienik za sociialno skrbstvo na postane e. Adol Ribnikar. + Tuli diplomatie v Belgradn. Romunski poslank na našem dvoru sr Emanada le oosetil ministrskega predsednika dr .Vesniča. Vzrok tega noseia fe prihod romunskega zunanle-vn ministra Take Ionesca v Beograd. Take Ionescu oride v Becarad nai-b»*?e v drutrl oolovici decembra. Pričakale se tudi obisk bolgarskega ministrskega oredsedn‘ka Stambolii-skepa. 4- Francoski poslanik Pri Vesmču. Francoski poslanik se ie takoi do izidu vol:tev Darkrat zanoredoma iavil ori Vesniču in se zelo »zanimal« za volilni rezultat. — Hm hm! Nemci so v takih slučaiih rekli: 0’soaneen's was? - Posebno se ie interesiral za !z«d volitev na Hrvaškem, zlasti za Radiča. O tem bi mu Da utesnil neki n?evov kolega povedati ka? več. Tukai oa mi ne rečemo nič: gsoanvens was — s'cer bo zooet politična pre-IsksvH -i- Klerikalci in opoz clia Vesti o držanju SLS v bodoči kenštituanti so protislovne. Počim iavliaio iz Bel-vrada. da dr. Korošec Dridno kon-ferira z različnimi voditeiii strank ki Dridelo v obzir za stvarenie večinskega bloka v konštituanti piše na drutri strani »Večerni list« pod značilnim naslovom: »Pred važno odločitvijo «„ »Z naš mi načeli (avtono-rniia itd.) ie združena usoda vseea naševa nokreta. Zato smo mnenia. da za stranko ne more biti prav nkake-ea dvoma kako in kam nal se odloči. Nal oride kar hoče. — mi ne smemo onoustiti niti 7.a las od tetra kar smatramo da ie za nas. za našo deželo za naš rokret nuino in odrešilno Naš proletariiat bo z navdušenjem do-zdravil bol ki va bo .stranka začela in z vriskaiočim srcem bo pozdravil ooozicik). — Jo se vlasi čisto drugače kakor beltrraiske vesti. Iz teea nrotislovia sledi da se ie nemara v klerikalnih vrstah Doiavilo malo nesoglasje med tistim? ki orinadalo bo-vitelši struii in katere zadnii trenotnl neuspeh orecei boli in peče. in Da med tistimi, ki bi vkliuh zadniemu političnemu neusnehu še vseeno rad? ostali pri — koritu. To ie čisto zanimiva voiska. + Značilno za raz roj razmer ▼ Jugoslaviji kot enotni definitivno obstoje« državi je dejstvo, ki se Je zelo jasno izrazilo tiK(j pri volitvah v konstituanto. dejstvo namreč, da so vse. takozvane tzvenstran-karske skupine s svojimi kandidaturami propadle (Uvotlen ie bn kot isvenstraokar samo dr. Trumbič). Značilno pravimo, p* povsem naravno, kakor je naravno tudi to, da je recimo, tudi Hrvatska zajednica, stranka, ki se je naslanjala na gesla tradicije Hrvatstva Izšla iz volitev zelo štaba. (Dobila je le 11 mandatov.) To dejstvo priča, da se kake »izvenstrankarske« ali »plemenske« stranke v bodoče v narodno enotni državi ne bodo mogle več vzdržati. Potreba, ki nastane v ekonomski celoti, kakršno predstavlja edinstvena država, ie da se stranke preosnujejo v smer izključno gospodarske narave. To so povsem jasno pokazale volitve, kjer besede držav-nopravnostl, o centralizmu, federalizmu: avtonomiji, niso prav nič vlekle. Težišče, ki se je do pred najnovejši čas, nahajalo v polje ekonomskega in socijalnega vprašanja. Naš sociialno demokratični progTam temelji že od vsega početka na gospodarski podlagi, zato Je tudi trajen za vso dobo kapitalistične produkcije tja do ustva-ritve socijalističnega družabnega reda, dočim se druge stranice in strančice »dnevno« tzpreminjajo in menjavajo. Razvoj gre s pospeškom v tisto smer, ki jo predvideva socijalizent. + Radikale! hočejo razširiti parlamentarno zajednico. Radikalna belgrajska »Tribuna« upa, da se bodo Bunjevci in muslimani pridružili radikalcem in pravi, da In izključeno, da bodo Radičev« tudi pozvani v vlado. + Komunistična »Radnlčke tiovlnc« izjavljajo, da se bodo komunisti udeleževali deia v konstihiand. + Izid volitev v varaždinski županll? in v Medjlmorju. V volilnem okrožju varaždinskem z Medjimurjem je glasovalo 65.001 voiilec, Hrvatska zaiednica ie dobila 2330, demokrati 2S55, komunisti 2096, so-ctjabii demokrati 2064, klerikalci 2463, se-Uačka stranka 51932. frankov« 1261 glasov. Izvoljeni so bili: 1 demokrat (minister Križman), 1 klerikalec (dr. Velimir Dežellč) in 11 kandidatov seliačke stranke, med njim! kot nositeij liste Stjepan Radič. 4 Naknadne volitve. Rijoč poroča Iz Bdgrada: V somborskem okrožju Imajo radikalci en mandat manj, ker se morajo v nekaterih občinah še vršiti volitve Ta mandat dobe skoraj gotovo socijalisti. Naknadne volitve se bodo vršile v Doboju in Visokem (v sarajevskem okrožju), kjer bodo skoraj gotovo dobili težaki še eo mandat, + Hrvatska žajednlca obeta, da bo podpirala v konštituanti seljačko stranko. Hrvatskl zalednlčarji že računajo z revizijo svojega programa stranke. + Udeležba pri volitvah v Srbiji !e bila po poročilih srbskih listov jako slaba. Narod je ostal napram volitvam skoro popolnoma apatičen, ker se od vojnega tro-Ijenja in od neznosne draginje še ni dovolj popravil, Tej apatičnosti pripisujejo srbski volilne uspehe komunistov, katerim ni stal nasproti nikak uiedinieh meščanski blok. + Na pitrlbtlčno delo ie pozval pred nekaj dnevi predsednik vlade Vesnič srbske In preko teh tudi vse ostale časnikarje. — V Ljubljani se ie temu vabilu kot prvi odzval sedaj uradni list »Rdeči Prapor.« + Preskrbljena Reka. Listi Javljajo s Reke. da je reška regenza postavila vojno ladjo »Cortellazzo« pted reško pristanišče na stražo, da ne bi mogle ladje uhajati jz pristanišča. Preskrba cIvHnega prebivalstva Reke z živBI je baje zagotovljena. — seveda is Jugoslavije. -4 Italiianski socialisti o rapall-sKem rtomovorti. V ital jenskem parlamentu so ored car dnevi obširno ra7nravliali o ranallski ongodbi Minister za zunanie zadeve erof Sforza ki ?e nri tem oodal iziave o katerih smo že poročali. V razpravo oa so Doseerli še mnoei drutri govorniki in med niiml tudi sociialist CiccottN Scozzese. Na prvem mstu le oroto« st;ral proti ranalfskemu dopovorii. M ne ustvarja ničesar drueena kot nor Iredentizem. V očivled razmer in v. interesu miru oa zahteva, da se nal docrovor kliub temu lojalno izvede, Pola?a več važnosti na raznoloženie jugoslovanskega naroda v Italiii kakor pa na ranallski dogovor Zahteva snerazum Ital'ie 7 Jugoslaviio v svrho nobiiania angleško-francoske-vn fevdalizma ob iužnem Jadranu. 7a narodnostne manišine se zavzema v tem smislu, da na« hi dob:le avtonomne. H koncu izrazi bolazen. da le v raoaUskem dogovoru kal za bodoče volne ter naoiaša. da u'kakor ne more odobravati, da se male države ht narodi zanostavllaio-^ pariških oQ-god!>ah in to da nai hi t! narod5 služili le kot orodie v imoeriiarst čne svrh velesil. Potrebno ie. da se nrav vse noeodbe z raoaiisko vred revfdl-. ralo na oodlavi volie prizadetih narodov. + Z madjarsko kraljestvo. Vladna stranka je imela danes konferenco, katere so se udeležili skoraj vsi čianl stranke. V imenu Izvrševalnega odbora je držav« tajnik Moško stavil predlog, da stoji stran« ka na načelnem stališču neodvisne narod« ne kraljevine In da smatra pragmatično sankcijo za neveljavno. Vsi govorniki so se izrekli za neodvisno kraljevino. + Cerkveno vprašanje na Poljskem« Povodom razprave o ustavi v poljske« parlamentu se le razvila obširna debata # razmerju cerkve do državi. Katoliška stranka napenja vse sile, da bi si Izv oje-vala na Poliskem nekako privilegirano stališče. Zdi se, da bo to tud! dosegla. Iz stranke. Seja krajevnega odbora ljubljanskega^ bo danes ob 7. zvečer na Turjaškem trga št 4-1. Ker je dnevni red izredno važen, se prosijo vsi odborniki, da pridejo točno In zanesljivo. Sestanek zaupnikov la zaupnic v Ljubljani bo danes ob 8. zvečer ua Turjaškem trgu št. 4-1. eSstanka naj se udeleže tudi člani krajevnega odbora kt vsi sodrugl, ki so bi!i čuvarji volilnih Skrinjic. Prosi se z« zanesljivo In točno udeležbo. Nabiralci volilnega sklada, ki so nabirali z bloki ali polami za volilni sklad ljubljanske krajevne organizacije, sc pro^, sljo, da obračunalo nabrane zneske do nali pozneje konec prihodnjega tedna sodreži« Stusenovl, Turjaški trg: št 4.-1. Preostal* Moke in nabiratne pole je oddati. Vestnik Svobode« Dramatični odsek »Svobode« V16« Glince priredi dne 5. t. m. ob 6 ari zvečer v salonu g. Trauna Miklavžev večer. Darila se sprejemajo v nedeljo od 2 ure do 5 ure v salonu gospoda Trauna. Sodrtigf, sodružice vdeležite se tega večera polno, številno. Pevski odsek »Svoboda« priredi dna 7. decembra 1920. zabavni večer v velikt dvorani hotela »Union, s sledečim sporedom: godba, petie. šalliva pošta, srečolov In ples. Začetek ob 7. url zvečer. Vstopnina 15 K za osebo. Za mnogobrojno udeležbo se priporoča pripravljalni odbor. Obenem poživljamo vse sodruge pevcA da se pevskih vaj redno udeležujejo. ZLATOROG ;; Kdor rabi »ZLATOROG MILO“ podaljša trajnost svojega perila. ...i Glavno zastopstvo za Kranisko: . .1 R. BUNC in drug, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 7. Prva marib. tovarna mila, piele C. BROS, Maribor. ZLATOROG LISTEK. Zvonimir Kosem: Požigalec, Sečila sta na tonli peči in luščila fifcol Hfapec ‘e nuš.il iz kratke Dine. Jakob oa ie po^haval s svok) s vo plavo misij, baha — ali ne bo prinesla luči?« —- ie bruhnilo crrerale iz Jakoba ko se mu ie vsa iabian nretl oknom skrla v noč. »Rogovili s tistimi buvklinmi v neči da bo navsezadnje vse lonce prevrnila ... baba nora Pa nolič tcnkovca nal hi mi nrlnesla jtiaven luči. toliko sem že zaslužil da- nes . • sai luščim f žol 2e od lutra na-Diei da se mi koža luoi na prstih ..« »Koliko poličev na dan sl v?a izoil pa tam Jaka — kai?« se ?e obrnil k ttiemu hlapec. »In aji so ti tam koi s Drvim mrakom že svetili, da si lažie razločeval svoio zamreženo palačo? Ha-ha'... Star si že Jaka. ne dosti mlaiši od mene na eovorl* boli neumne cd vsakega otroka. .« »Kal ti veš. kako se 7?vf no svetu!« se ie rretevnil Jakob in zazdehalo se mu 'C »Amnak če verfnmeš ali ne Ma it in ek — leno ie bilo. in dolgčas mi ie zdal... ali razumeš?« »Dolečas?« se ie porogal hlanec. »Po tistih sedmih letih za zaklenjenimi vratmi in zamreženim oknom, kler <0 osivel in okoščenel. da si zdal boli podoben smrti kakor živemu človeku pa dolečas? ... N kar ne misli. Jaka. da imaš otroka pred seboi!« »Po pravici povedano: še sedem bi iih rad nrež vel tamkai!« ie zabevskal Jakob »Ali ni to nekai lepega: nič ni treba skrbeti ne za hrano ne za objeko. ne za kui iavo,.. Kai na nal si človek še želi? Vse ml' ie bilo tamkai novolii .. Zdai na sem tukal koma? teden dni — oa me že gledate postrani, kakor da nisem človek ampak zver. ki so io izpustili iz zven-niaka!« Hlancu se ie kihnilo. »He ti. Jaka — ali me poslušaš?« ie noioži Jakobu svoio lonatasto roko na ramo. »Od samih tv oh čenč se mi ie pričelo k?hati .. Kdo bi te ne gledal postrani! Sai se ti še fžola ne Hub? luščiti... Priklati se v iršo. meni nič tebi nič ne drber dan. no Boe da? stečo. leže na neč vse štir od sebe in eleda v stron ali na smrči v z;id: tako leži vse dni in noči. amnak nrvi ie nri skledi, kadar se nrikažeio mat? z iedin v sobo in zadnii odloži žlico... Litiba duša — ali sl znorel ?« Jakob se ie gromko zahohotal. »Kdo leži? Kdo ne lušči fižola? ... Hudemu spovedniku sem r>''?5e n^mah minil smeh: izpustil ie pehar, v katerem »e lušči! fižol, s kolen na neč in roke so mu omahn le ob suhih stegnih: ves se k; tresel od leze* »Kai si rekel? Jaz da bi kam šel? Jaz? Nikoli!« ie zamahnil z rokama okroo sebe in žile na vratu so se mu nanele »Kdo ima pravico, da bi mo pod:J od tod? Ali ti Martlnek? Ali ona — stata?... Nihče izmed vaiu me ne bo metal skozi vrata ... Kaine — nrei ko ie bil ŠP Mrežar živ, io bilo dobro ko sem nekamrikrat pomagal tukai mlat?t in soomladi o veliki koni garat v vinogradu!... Mal In zdai ko ie stari umrl ko so se razkropili otroc? no svetu in samotarita nri hiši samo še vidva — zdai hi Š9 na peč ne smel sesti? Zdal v tel hudi zimi bi si še rok in nog ne smet pogreti na neč:? ... Jaz — ki sem.bij ponrei tukai kakor doma!« (Daje./ f Btev. 28$. NAPREJ. Stran S, Dnevna kronika. r1' Poverjeništva se ukinejo? Ce bo Sprejet ustavni nairt v obliki, kakor ga namerava predložiti vlada konStituantl, Dotera seveda za mnogobroina poverjeništva ne bo več mesta, ampak jih bo treba nkiniti. To vprašanje je jako važno za •sromno število uradnikov, ki so sedaj zaposleni pri poverjeništvih, in katerih eksistenca je vsled tega v negotovosti. V kro-tih pri poverjeništvih nastavljenih uradnikov se to vprašanje razpravlja z neko gotovo nervoznostjo in prav nič se ne ve, če ne bo naša najbogatejša, a doslej toliko zaničevana Makedonija za marsikoga še *— obljubljena dežela! Sedemdesetletnica, Včeraj je slavij eden naših najboljših pisateljev, dr. Fran Detela, svojo sedemdesetletnico. Njegovo književno delovanje nam je podato že mnogo izbornih knjig zlasti iz ljudskega življenja Sivolasemu, a še vedno čilemu Pisatelju* kličemo: »Na mnoga leta!« Ljubljanske trgovine so bile pred Miklavžem za božič po navadi jako lepo in 'ikus.no opremljene. Letos Je tega malo. Zunanjega sijaja sicer ne pogrešamo, vse je lepo razvrščeno in spodobno postavljeno, ampak — kakovost izloženega blaga! Ta pa že presega dovoljene meje. Urednic dunajskega tednika »Zeit* ie nekoč o Avstriji zapisal besede: »Avstrija je debela, kjer se odlaga svetovno-zgodovinsu.1 Soder!« — Ko bi danes bil v Ljubljani, bi zapisa! pri površnem pogledu: »Ljubljana le mesto, kjer se odlaga svetovno-trgovski pofei!« — Mi ne razumemo slovenskih tr-Kovcev, zakaj pokupijo toliko ničvredne robe ravno od Italijanov, ki vendar niso ■ikaki producenti, ker nič nimajo, ampak fcamo navadni provizijski agentje za francosko in angleško blago, In to za blago »ajslahejše vrste. Mi mislimo, da b| bilo bolje nekoliko manj političnega vpitja proti Lahom, a nekoliko več smotrenega dela — tako n. pr. kakšen majhen bojkot ek ni n'č napačnega, in gre Cisto brez vpitja. Ljubljanski odjemalci bi pa kmalu uvideli, da le cenejše, če kupijo dobro obleko, ki «e »osi lahko nekaj let, za 5000 kron, kakor M Ce kupujejo Italijanski pofel po 2000— 3000 kron. katerega moraš če* pod leta za-•nat! na kup smeti. — Toliko našim tr-Sovtkim »ltalilanažem«. Priznamo pa, da h vendarle nekai trgovcev v Ljubljani, ki vedo, kaj Je Simplon-ekspres ta ki *e vodit ž njim mimo Trsta do originalnih virov. Upajmo, da nam bodo ti prinesli do prihodnjega Miklavža samo dobre in lepe re- OtVOrltev državne trgovske akademi. te V Ljubljani, V soboto, dne 4. t. m. se tlovesno otvorl državna trgovska akade-stija v avli I. državne gimnazije, Toma-Bo v a ulica št. 8, ob 11. uri. — Predavanja na abiturljentskem te. 8*1« se prično v ponedeljek 6. t m. ob z. popoldne Redni pouk v I. letniku akademije se prične istočasno. — Diiaštvu iz zasedenetra ozeni- Ih. Onuzariamo vse diiaštvo Iz zasedenega t^emlia. katero namerava Vpor^Mti bož:čne počitnice za obisk svoteea doma. da mu da italiianska delecacifa v Liubliani brezDlačen vizum za notovanie ond ooeoiem da voošlle vIopo rtfdnozneie do 8. t m. na naslov nodesane^a odseka kateri bo vlore dobiti na razpolago, ker do-slel *e ni bila no!:ti^nr' konsolidirana Amerikanci in Amrleži. ki nrldelo kot kanital:st; v Drvi vrsti v obzir so si rekli: »Mi že damo denar, toda ml moramo nairrel vedeti, komu ea damo' Vi nra.vite. da Pa damo Jueosla-vi* — toda kdo in kal ie Jusroslavila? Ali obstoii ali ne?, In če obstoii daneš; kdo nam Garantira da bo obstojala tudi iimi? l.e notfleite svoe noPtfčne razmere, oocleite svoto no-tr^nio razcaoano«t tn razkosanost in nofem nam noveite. kdo nam daie ooroStvo ?n kdo nam iamči. da dobimo svoi iznosoleni denar tudi vr-n;en? Ali ?a nam bo vračala Jueo-slavHa o kateri ne vemo če bo obstala ali ne9 Ali pa bo vračala Srbita sama? Ali Slovenci in Hrvatie? — Vidite nri nafbol^i voHi vam ne moremo ničesar nnsnditi. ker danes bi mi vedeM Je kdo nile nihče oa ne ve kdo bo pla?al«. — Tako so eovorili tuii kaniiaHstl in mi smo ostali Drez Ude nmooč' Sedai ie nolo?ai drugačen. Na mesto »nrovizoričnePa« Narodnesra 1’redstavn‘štva ie stonii ^ od liudstva i7voHeni državni zbor Ce bo ta državni zbor izrekel volio da bodi Jucoslaviia ena država, (brez oz:ra na nieno nolranio uoravo). se bo naš državni kredit v inostranstvu dvignil to se nravi- vednost tuiepa denaria oroti nagemu dinariu (oziroma kroni) bo mdla in dinar b^ začel leztt nav-zt or Skakanie vrednosti našeea de-nrria naoram ndemu bo notem imeJo lahko nedosledne Posoodarske Dosledne ne sam« za velike banke amoak ntdi za odsameznika. Mi dobivamo n. or oretežno večino indu-striisketra biaca od zunai iz Amerike Anp!i;e F^ancrie Nemške Avstrije in ni^ehno Slovenci dobivalo naiveč robe od svo':ti tutibol;š’h nrliateliev Iraliianov Danes velia oar Cevtiev ki :ih dobimo iz Franci ie 100 franco-sk ti frankov to no današniem raz-meritt med .hiarem in tran-om ckroplo 800 kron. ker ie 100 frankov iecnako 800 kron. Ce Le bo na dvignila cena dinariu. da bo n. nr. 100 frankov velialo le 500 ali 600 ali oa še muni kron norem e 'asno c?a bo tud; isf; nar čevMev velia) namesto 800 K ki>t danes samo 500 ali 600 ali na še mani kron. To velia tudi za blaeo vseh d rut* ih vrst. katero uvažamo. Kakor Intro na dob!mo od zunai ceneiše bla^o. bo morala naša industrija vse vole dosedanie kalknlacile temeliito revidirati. Potem na nastane v^rašanie. ki ie za delavstvo ve!e-važnepa nomena * Alj se bodo dale t«dTv.v sb.^aiii nadania bJa^cvnih ccn delavske v ^7de obdržati na doseda-nli višti-? To bo hud problem ki bo nnvzročil mnoeo boiev in to zelo hudih boiev. Zato konštituanta zn dejavne slo-ic ni samo nolitičneva amnak šc večjega gospodarskega oomena. ~ Agrarna reforma v češkoslovaški. Kakor poročajo češki časopisi, bo v Češkoslovaški razlaščene v svrho Izvedbe agrarne reforme v celoti 2,710.737 ha zemlje. Od tega odpade na češko 767.310 ha, Moravsko 730.174 ha, Šlc/ko 213303, * ostanek na Slovaško. In kaj bo pri nas? — (Madžarski petrolejski vrelci v an« gleških rokah. Madžarska vlada je sklenila z angleško tvrdko »Exp!oation Companr mited Londonc dogovor glede izkoriščanja petroleiskih vrelcev v Jugoslaviji. TvTdka bo delala s kapitalom 500.000 iuntov Ster-lingov. Z eno tretjino proizvodnje bo skozi dve leti razpolagala tvrdka. Tvrdka bo razpolagala tudi'z drugo tretjino, a ostanek bo pripadel madžarski d« V slučaju povoljnih Izidov se je tvrdka zavezala ustanoviti delniško društvo * glavnica 1. milijona funtov Steriingov. Ta pogodba velja 50 let, ter se bo podaljšala za nadalj-nih 25 let, če bodo investicijski stroški tekom prvih 20 lot presegli 4 milijone funte šter'.ingov. — Angleški znajo izrabiti položaj'. —. Nemško povračilo v novembra. Neko poročilo agencije Havas pravi: Nemške pošiljatve premoga iz naslova reparacij v novembru so dosegle že 2 mlllj. 058 968 ton. Razdelil se ie ta premog, kakor sledi: 1,520334 ton je dobila Franciia, 272 864 ton Italija, 265.770 ton Bolgarija Po svetu. — Prva avstrijska zbornica (Bundes-rat) sestoji iz 22 krščanskih socijalcev, 24 sociialnih demokratov In 3 vsenemcev. Vsenemci so v primeri z volitvami v narodno skupščino nazadovali Ut tieer v prilog socialnim demokratom. — Komunisti ua Grškem so dobili pri volttvah 14. novembra samo dva mandata Iz vzhodne Macedonlie, dasi Je v cel! državi zanje glasovalo okrog 120.000 Dudi. — Mednarodni kongres kombatentov. V Rimu Je bil t. t m. otvorjen kongres kombatentov, kateremu prisostvujejo reprezentanti Amerike, AngleSke, ltalile. Romunske, Francoske, Srbije ln Češkoslovaške. — Štrajfk preiskovalce* severnega te-Cala. Amund«n, znani preiskovalec w-vemega tečaja, je Javil iz Cascapa v Sibiriji, da je osobje na njegovi ladji »Maud* stopilo v itraik, ker mu tri hotel rviiati plač na 7500 frankov mesečno. — Viljemu M gre slabo! V nemškem državnem zbora Je sod. demokrat Heil-m<n črtic iz svojih mladih let, navadna izdaja 20 K, vezana 30 K, prednostna izdaja 40K. Vse te knjige so jako prikladne za Miklavževo in božično darilo j v veliko veselje pa so otrokom iudi ob vsaki dragi priliki. Naročajo se v nusi knjigarni in po vseh drugih knjigotržnicah. Noj se zahteva božični katalog najnovejših del od !g pf. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljublffni. §&rip©r©€a s« tvrtitta Jos. Peteline, i1"1;!"3,: tovarn ška zaloga šivalnih stroiev za rodbinsko rabo v vseli opremah, za obrtnike, krojače in čevljarje, materija! kot v mirni dobi na zalogi, original Singer eylinder stroji, dalje igle. ol;e ter posamezne dele za vso sisteme Šivalnih strojev. Dospela je velika p« ši!ika raznega galanterijskega, modnega in toaletnega blaga, jedilnega orodja, aluminijum žlic, finega čevljarskt-ga orodja, vezenine, tkanine itd. — (m IfflSfM M 4tiki is debeli. MT Opojsrmjo se gg. trgovci, okt talki in gosti aiCarjil UKAZ ni ampak ogromen dobiček naredite. ako Se danes naročite JkMrovan cenik ali grtsie v v veletrgovino R. STERMECKI, CELJE it. 314, katera je dobila ogromne množine snkna, par-benta, volne, cefirja, druka in raznega manufakturnega blaga iz inozemstva ter prodaja po čudovita nizkih cenah. .1.7: THV »Učlttljekc v Uitbftn^ S t