GIAS NARODA.
List slovenskih delavcev v Ameriki
s-ber^. ao. _JSTo-c^ Yor3ž!7 29. j-uLlija 1899.	. Leto tttt
Brezozirna politika.
Komaj so se odahnili gospodje v Waahingtonu od prvega strahu radi drznosti časnikarskih poročevalcev, kteri so amerikanekemu občinstvu glede vojevanja na Filipinah t»dprli oči, poprijeli so se takoj svoje stare taktike uamreč: vse prezirati, kar se jim oficijelno ne poroča in le oficijelno objaviti, kar se jim v njihovi kratkovidni politiki primerno dozdeva. Toda konečno se mora vendar splošni nevolji ol>činstva kaj žrtvovati. In ta žrti'V ni b, 1 nihče drugi, nego vojni minister Alger. Sevede je ljudstvo to žrtev že dalj časa pričakovalo. Vsakdo je vedel, da se republikanci z Algerjem na čelu vojnega ministerstva ne morejo podati v volilno borbo. Ako amerikansko ljudstvo še tako potrpežljivo prenaša ravnanje svojih uradnikov, ima vendar vse svoje meje in tudi od Algerjfi si ne bi več d.»lg<> pustilo vae d 'pasti. Da je sedaj odstranjen, pripisovati je le objavam, ktere so časnikarski poročevalci, akoraviio le i»o ovinkih, toda sigurno poslali v Zjed. države. Zato pa ta žrtev nikakor ni pripravna, naval splošne nezadovoljnosti omejiti.
(ilavna stvar pa ostane, in sieer, da je sedaj vendar enkrat, glede vojske, prišla resnica na dan. In sicer ne samo po poročevalcih, kajti isti so le v splošnem govorili pridržava i posameznosti zasć. Ali prostovoljci, kteri so iz Filipiu sedaj dospeli v Californijo, polni neizrekljivega srda proti tamošnji mi vojaškimi poveljniki in proti domači vladi, gotovo ne bodo brzdali svoja čutila. Kar bode sedaj izvedel svet ni vstanu nobena censura iu nol>eu drugi način zatiranja popačiti ali prikriti. Že iz tega, kar •o do sedaj prostovoljci izpovedali, ■h da sklepati, kaj je v tem oziru 6« pričakovati in bržkone podali nam bodo sliko razmer ua Filipinah, da se neugodnejše največji j>e-•iaimti niso nadejali. Jednoglasno se iiražajo prostovoljci posebno o dveh točkah in sicer: da se vrši vojevanje na najbolj nezmožen način in da iz vojaškega stališča ni Ai nikakega uspeha in drugič da Filipine sploh niso vredne krvi in denarja, kolikor se je za nje do sedaj žrtvovalo Izmed stotin izjav, ktere mo bile do sedaj objavljene, ni uajti niti jedue, ktera bi bila v tih točkah različna od gorenjih nazorov, pač pa uinogo tacih, ktere iste po-»iem pr*+«egajo m prerokujejo, da
Razmotrivanje pod crto.
hie Krre Lance.
V vsaki itevilki „Glas Naroda" §* nahajajo naznanila pod naslovom „Kje je?*% povprašujočih po Slovencih, kt-rih sled so sorodniki, prijatelji tu, znanci izgubili.
Kaj j« vladar vzrok, da v tej veliki d»ieli toliko naših rojakov tgiu«? Znamenito bi bilo vedeti, koliko jih je, kteri ua to vprašanje naznanijo svoje naslove i u koliko jib ostane, kteri ostanejo za vedno sgubljeni, kakor bi jih ,,zemlja podrla."
Za vaaeega Slovenca, kteri ni v«Ač angleškega jezika, je nevarno po Ameriki popotovati. Poglejmo D. pr. na tukajšnje železnice. Ne-ograjeui kolodvori se navadno razprostirajo po veliko oralov zemlje. HeiUvilno se vrste in križajo tiri, vlak za vlakom prihaja in odhaja neprenehoma. Tu je treba dob-o paziti, da človek ne pride pod kaki vlak, osobito to velja v deževnem iu soegienem vremena. Želesnične proge niso tako ograjene, kakor v stare j domovini, čuvaji ua krii-pc-tib so Is redkokrat nastavljeni iu
Amerikanci otokov ne bodo nikdar popolnoma podjarmili.
In vendar to vse še ni najslabejše. Ljudje Bploh proti velikimi uspehi, bodisi v dobrem ali slabem uiso zelo občutljivi. Ako pa pridejo ua dan posameznosti, ktere vzbujajo njih Čut, ker so jim bolj umevne in ker se jih Človeško bolj tičejo, nego velike razloke, potem se smemo zanesti, da vsled tega njihovo stališče dobi praktično lice, kjer koli mogoče, v tem slučaju torej ua polji javnega političnega življenja. In te posameznosti bodo, o tem smo prepričani, na m^rodajnim krogom zelo neprijeten način prišle na dan. Prostovoljci so bar naravnost opomnili, da žele biti popred odpuščeni predno Bvetu o tem pripovedujejo povesti, kako se na Filipinah godi. Se jih vež.* gotova subordinacija, kteri se ne morejo popolno odtegniti. Toda v malo dnevih bndo odpuščeni in p^tern se je na-dejati prav zanimivih podrobnostij.
Temu nasproti se obnaša zvezna vlada ravno tako. kakor veliki ptič noj, kt'-ri misli, <la ni zanj nikake nevarnosti, ako nobene ne viui, ko Vtakne glavo globoko v peBek. To je skoraj najbolj sigarno znamenje
0	popolni nezmožnosti te družbe politikarjev. Nas samo zanima, ako se bode temu nasproti delavno ljudstvo ravno tako nezmožnim pokazalo, svojo lastno osodo vzeti v roke, kakor do sedaj. Že v prihodnjih mesecih se bode o tem odločilo.
Iz našil ml kolonij.
K o n j i š t v o za Filipine.
\V a s h i n g t o n, D. C., 25. ju-lija. Vojni svet je Bklenil generalu Otisu poslati osem oddelkov kon-jištva, kteri bode potem imel 5000 mož konjice na razpolago. Izven tega bod< ustanovili konjiški polk prostovoljcev, P» ;množenje bodo ra- ' bili v jeseni, ko bodo vojevanje nadaljevali. M.slijoda bode koujištvo ložje arvilo za umikajočim se sovražnikom nego zamorejo pešci. Ako se bod ■ to upanje v očigled mnogih moevirjev in tropičuega rastlinstva izpolnila treba, je počakati.
Z o p e t ,,z m a g a*'.
\V a s h i n g t o u, 25. julija. General (»tis brzojavija vojuemu oddelku, da je 70 mož močno krdelo na Negros zasačilo 450 mož brcječo roparsko četo, kterih je 115 usmr-
navadno le napis „Beware of the locomotive" (,Varuj se parostroja') opominja p tovalca na vedno pretečo nevarnost.
Novodošl^c, kteri potuje po tukajšnjih železnicah, je radi teh od-nošajev stot rim nevarnostim podvrže u iu število Slovencev, kteri so grozno smrt pod kolesi železuičnih vozov uačli, j« morebiti jako veliko. Ž-i večkrat je ,,GL N." priobčil te vrste nesreče, zadevajoče naše rojake. Vsak, kdor potuje po amerikanskih ž. menicah naj torej pazi neprestano, ker lahkomiselno, predrzno prezirauje človeškega življenja po amenških železnicah presega vse meje. Hoditi čez velike kolodvore, polu« premikujočih se vlakov, le zato, da &i prikrajša kdo malo korakov pota, to je vedno z smrtno nevarnostjo sklenjeno
Enaka nevarnost preti vsakemu, kteri ui navajen se po velikih ameriških mestihjgibati. Tukaj se osobni
1	u pezni promet vrši tako brezobzirno hitro, da človek „nosi svoje življenje v r.-kkh", (kakor se Ame-rikauec izraža) če križa kako ulico. Pač je torej verjetno, da je tudi po velikih ameriških mestih marsikteri naših rojakov našel prezgodnjo smrt
tilo, mnogo pa ranilo. Amerikanci so uplenili nekaj pušk, revolverjev iu ročnega orožja kakor tudi precejšno "alogo živeža. Amerikanci so zgubili samo jednega mrtvega in jednega ranjenega. Otis misli, da bode ta zmaga imela velik morali-čen učinek na prebivalstvo na Ne-grosu.
Po nekem drugem poročilu tu o boju ne more biti nikakega govora, ampak bilo je najbrže le klanje ne-oboroženih ljudi. Kajti ssoraj neverjetno je, da bi se 450 oboroženih ljudi dalo posekati, ne da bi se postavili v bran in VBaj polovico svojih morilcev ranili. Sijajna ,,zmaga" bode res, kakor Otis meni imela velik moraličen učinek na dosedaj mirovno prebivalstvo na NegroBU.
Zdravstvene razmere.
Manila, 26. julija. Glavni zdravnik Woodhill se je pri vojnem oddelku pritožil radi nezadostnega števila zdravnikov iu strežnikov v Manili in radi pomanjkanja zdravilnih sredstev in bolnišnic. Glavni zdravnik odvrača vsako uadaljno odgovornost, ako takoj ue predru-gaeijo Blužbo v bolnišnicah. General Otis mu je prepovedal kaj pre-drugačiti. 20 odstotkov armade leži sedaj bolnih v bolnišnicah iu taborih. Večina vojakov ima grižo in ta bolezen je posledica neprikladne in preveč močne hrane, ktero dobivajo vojaki v tropičnem podnebju. Vojaki na Filipinah do bivajo isto hrano, kakor oni v Alaski.
Filipinci v Zjed. državah.
San Francisco, 26. julija. Moštvo prevožue ladije ,,Indiana", ktera je včeraj z 338 bolniki tu dospela, obstoji skoraj popolnoma iz Filipincev, med temi dva abituri-jenta vseučelišča v Manili. Med ljudmi na parniku je dožlo tudi število Filipincev moških in žensk, kteri nameravajo v Omahi in dru-zih razstavah služiti denar toda dvomljivo je, da bi jim dovolili izkrcanje.
Dr. Daywalt iz San Franciece, kteri je bil kot vojaški zdravnik na Filipinah se je sedaj povruil domov. Opazoval je na otočju, da so domačini proti ranam večinoma neobčutljivi. Nekemu Filipincu je v boju krogla prebila oko in zdrobila čeljust. Obvezali so ga, toda odtrgal je obvezo i u dva dui pozneje učil jahali konja, kakor ne bi imel nevarne luknje v glavi. Zdravnik je še o več jednakih slučajih vedel poročati.
in pokopališče med onimi, kteri so pozabljeni, nepoznani in zapuščeni končali tega življenja hudo pot
Časniki take poulične nesreče kratko omenijo, nobeden ee ne briga za ponesrečenega — pozabljen je, ko ga zagrebe lopata. Ako je imel pri sebi popotni list ali pisanja, kazajoča njegovo ime, se ono zapiše v knjigo ponesrečenih. To je vse. Policija ali druge oblasti ne bodo stvar smatrale dosti važno, da bi ptujo vlado, okraj ali občino o tej zadevi obvestile. Ako je imel po temu potu ponesrečen pri sebi denar, je tudi ta za vedno zgubljen. Ta zgine navadno na potu v mrt- j vašnico.
Na ta način pridejo v naznanil ne predale „Glas Naroda" vprašanja: „Kje je?" Pač osodepolne so ta vprašauja za marsiktere in za-nje sreča ali nesreča odvisi od kakovosti odgovora nanje.
Slovenci imajo navado v Ameriki svoja imena ali po angleškem izgovoru pisati ali pa si prav nove imena — angleške — pridejati. H prvemu je sloveuski delavec v Ameriki takorekoč prisiljen. Ako vstopi v kako delo in ga vprašajo v pisarni po imena, slednje angleškim uše-
Vojakom dela sedaj nek drzen roparski načelnik po imenu Rios mnogo posla. Ropa po deželi in mori vse, kteri ga ne podpirajo. Sest domačih policajev, kteri so se z njim hoteli pogajati, je dal posekati. Vojaki californijskega polka so zasledovali tolovaja 25 milj daleč toda zaman.
Za volitve prezgodaj.
il a v a n a, 26. julija. Danes se je vršilo pet javnih zborovanj, da bi proglasili potrebo volitev za al-caide in drug« nove municipalne uradnike. Govorili so Juan Gal-berto, Gomez, Manuel Sauguillv in drugi znani govorniki. Govorili bo mimo iu Amerikancev niso napadali. Obiasti mislijo, da je sedaj še prezgodaj za volitve. Najpred bi se moralo ljudstvo šteti in potem določiti, kdo naj voli. Kubanci žele, da bi se volitve vršile prihodno jes. n. Polkovnik Garcia je rekel, sedajna vojaška vlada na otoku se ne strinja s željami prebivalstva, ker nima nikake dotike z ljudstvom in tudi ne gleda ua splošne potrebščine.
I' panje in bojazen.
H a v a n a, 27. julija. Večina časnikov je mnenja, da je predsednik McKinley skleni' Kubo v kratkem času sami sebi prepustiti. Del časnikarstva priporoča, da se ločijo vse razmere k Zjed. državam; drugi časopisi, kakor ,,La Lucha" zahtevajo nasprotno somo obširno avtonomijo, Zjed. države pa naj bi izvrševale nekak protektorat. Naturalizirani Amerikanci so odločno proti vsaki neodvisuosti, ker se boje, da bi jih izgnali iz dežele, ali pa primorali se odpovedati amerikanskim meščanskim pravicam, lmoviti ljudje istotako zahtevajo, da ostane amerikanska vojna moč v
deželi.
0 t i s o v o trinoštvo.
London, 27. julija. Nek poročevalec piše v privatnem prismu sledeče: Nič se še ue more vedeti kdaj bode konpc vojske. Censura je od dne do dne bolj nadležna. General Otis je nedavno določil, da se ima vsa&o poročilo glede mornarice najprej njenemu poveljniku in še le. ako jo ta odobri predložiti ceusuri. Poročevalci so se tega naveličali, tembolj ker se morajo podati iz mesta v smrtno nevarnost, ako hočejo kaj zvedeti. Zanesljivih poročil sploh ne smejo odposlati, ker so le ono poročati sme, kar Ot isu dopade. Nemogoče je o pose m vse drugače doni kakor slovenskim, vsled tega delovodja ali pisar zapiše ime si »v. delavca po-pol jo pokvarjeno v knjigo in ga tako tudi nazivija, kadar dobiva plačo iu pri drugih prilikah. Kmalu se slovenski delavec navadi na popačeno ime in je obdrži, tudi če delo, kjer so mu ga dali, zapusti Ako pride v drugo delo, ga navadno tu še malo prekrstijo iu slednjič ne ve, kako se prav za prav piše.
Vsak slovenski delavec, kteri je na več krajih delal, bode vedel, da jaz to ne pretiram in da je to res tako. Zopet drugi premen j ujejo iz lastne volje svoja imena in sicer si pridevajo angleška imena. To je jako slaba navada in Človeku se vsiljuje misel, da za tem ne tiči nič dobrega. Pošten človek se svojega p štenega imena ue sme sramovati in za vsacega naj bode ime, ktero so mu njegovi Btariši dali, najdražje in najlepše.
Radi praktičnosti in lahkega izgovarjanja slovenskih imen angle-ško-govorečim, kteri nam delo iu kruh dajejo, je slovenski delavec prisiljen v Ameriki svoje ime po angleškem običaju pisati in izgovarjati. Dobro pa bi bilo, da se to
ložaju resnico pisati. Zaloge in odpornost Filipincev amerikanski časopisi veliko premalo cenijo in mi ne moremo poročati istine, ako bi to storili, tožili bi nas radi iz dajstva. Tudi ne smemo poročati, da so amerikanski vojaki jednoglasno proti vojski. Prostovoljci bi se bili enkral kmalu spuntali, in pri-godile bi se bile senzacijonelne reči, ako bi jih ne bili poslali domov. Poročila o bolniškem stanju v bolnišnicah nam pod nikakim pogojem ne dovolijo.
M a u i 1 a, 27. julija. General Otis je izdal proklamacijo, da se na otoku Negros vpelje provizo-rična ustava, dokler kongres o tem ne odloči. Po »ej ustavi stoji na čelu administracije vojni governer, kterega imenuje glavni governer Filipin. Barcolod je določeno glavnim mestom. Vojni governer imenuje tajnike za zaklad, notranje zadeve, poljedelstvo iu pouk, kakor tudi glavnega pravdnika in avdi-torja. Civilui governer podpira voj-uega governerja v civilnih- zadevah in imeuuje civilne uradnike. Njegova plača je določena na 600d me-hikauskih dolarjev, ona tajnikov pa 3000 na leto. Volilno pravico ima vsak moški prebivalec, kteri je spoluil 21 leto, zna pisati in brati v angleškem, španskem ali visa-gaškem jeziku, ima premoženja v vrednosti $500 ali pa v najerašči-ui zemljišča v vrednosti S1000. Vojni governer urejuje vse potrebno glede volitev; ima ovržno pravico vsih sklepov soveta, kar ostane dokončno, aka glavni ^veraer Filipin potrdi.
Calambo osvojili.
Manila, 27. julija. General Hali je osvojil Calambo, ob južni strani Laguna de Bay in razdjal telegrafičuo postajo, ktera je vezala sovražne oddelke na severu in jugu. Amerikanci bo zgubili v bitki štiri mrtve in jednajst ranjenih. Filipinci so se umaknili proti jugu in vzeli seboj ranjence in 25 mrtvih, kakor tudi 40 španskih vjetnikov. Pozueje so Amerikanci odvzeli sovražniku 35 vjetnikov, med temi 5 žensk. Kakih 100 prebivalcev je zapustilo mesto ob prihodu Amerikancev. Naložili bo svojo imovino na vozove vpregli bivole in odrinili proti jugu.
ŠM " Slovenci! Ako pošiljate denar v staro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser& Co.
tako godi, da se po angleščeno ime bolj ko mogoče bliža v izgovoru slovenskemu izreku. Vselej pa tudi to ne velja. Ime Golobič n. pr. ne- i kteri pišejo Golobi teh. To daje povod pouličnim porednežem, da kri. čijo nad njim: biteh, biteh, ali pa ga še celo sin* take vrste imenujejo. Ako se enaka imena pišejo brez vejice na črki c, torej ict je najbolje. Amerikanec bi n. pr. potem Golobic izgovoril Golobik.
Amerikanec ne ve, kaj bi z slovenskimi črkami in naglasi č, š, ž storil. Ako se 6 nahaja v sredi imena, ga je najbolje pisati teh, š naj se piše sh. V angleščini se glas ž ne nahaja, izvzemši v nekterih iz francoščine izvirajočih besedah. Najbolje je, da se tudi ž enako š piše, namreč sh. Ime Žumer bi ae pisal Shumer, kar bo Amerikanec Šnmer izgovoril.
To so le najbolj površni nasveti kako bi se naj slovenska imena v Ameriki pisala, da jih angleško govoreči zamorejo izgovoriti in da še vedno ohrauijo slovensko nagi as je. Se v6, da vsak Slovenec, kteri se povrne v domovino mora zopet rabiti pisavo, ktera je pravilno slovenska. XKonec prihodnjič.)
Dopisi.
Leadville, Colo., 19. julija.
Suprime Court je ovrgel postavo o osem urnem delu. V par dnevih se bode delo zopet pričelo in sicer po 10 in 12 ur na dan. Pravijo, da bodo oderuhi zvišali plačo delavcem za 10 odstotkov: da bi se le uresničilo, toda kaj malo je upanja, pa saj bodemo videli konec meseca ako ne popred. V rudokopi h prav pridno delajo, do sedaj je pa v mar-aikterem delo počivalo, ker nikamor niso rude pošiljali. Ako bodo res zvišali plačo, potem se bo za-mnglo v Leadville šeživeti, drugače pa ne, ker človek vendar ue more delati za samo hrano. Tudi je tu vse dražje, nego drugod na pr. kakor v Denveru ali vPuebli. Največja nadloga ubozega delavca pa je tu hud in nezdrav zrak in jako škodljivi topiinišk' dim. Delo je tudi od leta do leta težje in vedno več dela nakladajo ubogemu trpinu, da je primorau vleči, kakor dolgo-ušesna žival. Pozdrav vsem rojakom po širnej Ameriki.
John Skala.
Razne vesti.
Učinek biiz^alnic.
Binghampton, 2">. julija. Pred jetnišnico se je izbrala včeraj 2000 glav broječa množica, ter zahtevala, da se jej izročita zamorca Robert Wade in Robert Russell, ktera sta umorila rabina Louis Ginsberga. Najpreje so poskušali z napačnim požarnim alarmom ljudstvo prevarati. Ker se pa to ni posrečilo, marveč množica bila nasprotno le še bolj razburjena, ukazal je šerif z brizgalnicami brizgati mrzlo vodo na muožico. Učinek je bil velikansk pa tudi zelo smešen, kajti v največji naglosti se je razpršila množica.
Brutalen oče.
Radi krutega ravnanja z svojo 11 letno hčerko je te dni v Hoboke-nu, N. J., sodnik obsodil Karol Olsena na 30 dni zapora in mu za-pretil ojstro kazen, ako bode še kdaj zatožen jednakega prestopka. Katcor Olsenovi sosedje pripovedu-jejo, je ta otroka radi najmanjšega vzroka do krvi pretepal. Tudi te dni je deklico neusmiljeno pretepal. Nek policaj je čul otroka obupno kričati, hitel v stanovanje in našel malo mučeuico v pomilovanja vrednem stanu. Iz ust in nosa je ubogemu otroku tekla kri i u po vsem životu je našel pozueje zdravnik znamenja brutaluega pretepanja.
. . Ako . . želite
najboljše
zahtevajte]
Superior ,
StOCk • ■ Pivo ktero • 1 — . . je izvrstno . . glede čistosti. Naprodaj . . povsodi.
sosca imn co.,
LASE LINDEN, - . MICH.
Entered as second clas matter a t »Jie New York, N. Y. Post office Jctober 2. 1893
„GLAS NARODA".
L»iat slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdajate ij in urednik: Published by
F. SAKSEfL. 109 Greenwich St. New York City.
tfa leto velja list za Ameriko $3.—,
?a pol leta..............$1.50,
Zla Evropo za vse leto . . - gld. 7.—, „ „ „ pol leta . . - . „ 3.60,
, „ „ Č3trt leta . . . „ 1.75.
V	Evropo pošiljamo list skupno
dve številki,
„Glas Naroda" izhaja vsako s-edo in soboto.
„GLAS NARODA"
(„VoiCE O F THE PEOPLE")
VVill be isued every Wednesday and Saturday.
Subscription yearly $3.
Advertisements on agreement.
Za oglase do 10 vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti Bb ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli poslati po M on Order.
Pii spremembi kraja naročnikov rroBimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo uasl jvnika.
„ Dopisom in pošiljatvam naredite laaalovom:
„Glas Naroda",
109 Greenwich St. New York City.
ć'udno potovanje bilke.
V Jersey City, N. J. je pred dvema mesecoma 17 mesecev stara Margareta Dooley odtrgala od metle, s ktero seje igrala bilko in jo pogoltnila. Na čudno davenjeotroka je prihitela mati iu videla, ko je ravno zadnji konec bilke izginol v otročjem grlu. Vse sredstva bilko odstraniti so bile zaman, ker je pa otrok ostal navidezno zdrav, in vesel mater ni dulje vznemirjalo in kmalu pozabila na dogodek. Pred tednom dni se je otroku ravno med pleči naredila gnojna pika, ktera se je te dni predrla in z gnojem vred prišla je na dan ona bilka, ktero je pred dvema mesecjma pogoltnila. Bilka je bila pet palcev dolga.
Zamorski skabi.
Pittsburg, Pa., 27. julija.
V	,,Puddling" oddelku v plaužu tvrdke Spaug Chalsaut & Co. kjer je bilo od 1. julija vsled štrajka „Puddlerjev" zaprto, so danes pričeli delo s zamorskimi skabi. Štrajkarji se niso nadejali zamorcev zato ni prišlo do nemirov, ko so skabe peljali v plavž. Toda vse jedno še lahko nastanejo homatije, ker so „fiuisherji" pretili, ostaviti delo, ako nastanijo zamorce.
Drsen porot nik.
\V i 1 k e s b a r e, Pa.t 26. julija. 8. B. Bennett, oče poročnikaBen-netta od 9. polka milice ima pri Yatesville premog'>kop, kterega delavci »o te dni predložili razne pritožbe. Bennet ui hotel nič dovoliti iu ljudje bo pričeli štrajk. Nato je v«el poročnik štiri inože od milice in jih peljal nad štrajkarje. Zapo-vedal jim je takoj iti na delo, kar •o delavci iz bojazni pred bodali tudi Btorili. Vojaki so z nasajenimi bodali oatali še nekaj časa ob uhodu v jamo, da bo bo prepričali, ako •užnji res delajo. Skušali so zadevo prikriti, toda poveljnik potka je vse zvedel in ukrenil preiskavo proti drznemu poročniku.
Razstrelba v preniogokopo.
Bro vnsville, Pa., 25 julija.
V	premogokopu Redstoue Coal Čil & Gas Co. v Grindstone 5 milj od tod »e je vč«raj pripetila razstrelba treskajočih plinov, med tem ko je bilo 70 premogarjev večinoma Slovakov pri delu. Dva moža sta bila osmrtena, dva hudo poškodovana, dva pa pogrešajo in sta najbrže tudi mrtva.
Kisajeiei v jekleni kletki.
C o 1 u m b u b, O., 27. julija. V tukajšnji državni jetniflnici so štiri
nepoboljšive kaznjence vtaknili v nalašč za nje zgrajeno jekleno kletko. Hudodelci so znani pod imenom „jetniški vragi", kterih se je vse balo. Vsak član tega kvarteta je bil radi umora obsojen v dosmrtno ječo, upiral se pa v kljub naj-ostrejših posilnih sredstev prijeti za kako delo. Večkrat so se dejansko uprli in paznike z noži in revolverji, ktere so jim v boju iztrgali iz rok, hudo ranili. Kakor divje zveri so jih sedaj zaprli v jekleno kletko. Jetniški nadzornik je baje krvoločnike skupaj zaprl v nadi, da se medsebojno podavijo. Kakor beani so se branili, ko bo jih tirali v kletko.
jL'anadčani prete.
Toronto, O n t., 26. julija. „Globe", glasilo canadske vlade piše, ako Zjed. države proti Canadi ne bodo bo j pravično postopale, bode vlada sir Lauriera dogovarjanje prenehala. Zjed. države poBe-dajo milijone akrov dežele, ktera spada h Canadi in Laurier bode na vsak način zahteval, da se reši mejuo vprašanje po razsodišču, predno prične druga pogajanja, ktera bi uredila razmere med obema deželama.
Nedolžen obsojen.
\V aut oma, Wis., 25. julija. Iz severnega dela države Wisconsin je nek mož pisal okrajuemu sodišču pismo, v kterem piše, da vsled vednega očitanja vesti mora obstati, da je pred desetimi leti radi uuaora svoje žene k smrti obsojeni Ferdinand Knack, nedolžen in da j* oq (pisalec pisma) morilec.
Knackova prva žena je nagle smrti umrla in mesec dni pozneje oženil se je z drugo. Pričeli so sumničiti in preiskava je dognala, da je žena umrla vsled zastruplje-nja z strihninom. Knacka so zaprli, krivim spoznali in obsodili v dosmrtno jeeo. Mož, kteri se je sedaj sam obtožil zločinstva trdi, da je bil Čestilec žene pred njeno poroko in jej iz maščevanja, ker ga ni marala, poe:al zastrupljenih sladčic. Oblasti bodo to zadevo dalje preiskovale.
Slovenski delavci zmagali.
t t i c a, 111., 24. julija. Slovenski delavci so zmagali pri štrajku. Pri tukajšnji tovarni za cement dela več Slovencev- Do sedaj so plačevali po 81.35 za deseturno delo. V dosego višje plače se je pričel minoli teden štrajk. Janez Pelko je bil vodja štrajkarjev, J. Culjan pa posredovalec. Štrajkarji so dosegli, da jim bodo s 1. avgustom zvišali plačo na $1.50.
Čin blaznega.
Brazil, Ind., 27. julija. V blazni krvoločnosti je Charles Wolfangel umoril Bvojo ženo iu dvoje otrok, potem pa si še sam segel po življenju. Wolfangel je slednji čas kazal znamenja blaznosti in pretil svojo družino umoriti Včerajšno noč je uresničil pretenje. Blazni mož je napadal svojce, med tem ko so mirno spali in z sekiro umoril ženo in otr ) lu. Potem j« zgran-J ^jster nož iu si prerezil vrat. Umorjena otroka sta bila 8 oziroma 12 h-t stara. Jed^a hčerka je uši.. b_urti, ker je slučajno ni bilo doma.
Lineanje.
Jackson, Miss.. 27. ju,;ja, Kakor se iz Rankina p^r ,ča sjtuni linčali zamorca Stauley llaye0a. Gnjusobni človek je poskušal oskruniti AlicoCorley, 14 let et^ro hčerko nekega belopoltnega farmarja, 4 milje od Brandona. Trkoj se je število farmarjev podalo ua kor>jih zasledovat beguna, kterega bo o polunoči na potu proti Greenfieldu dohiteli. Zagromeli so streli in » d mnogih krogel j zadet zvrnil se Je zamorec na tla. Farmerji bo nato odjahali pustivši ležati truplo ua poti.
Montgomery, Ala,, 27 julija. Iz Alaga blizu meje države Georgije se poroča, da so Ch&rks Mačka, jednega glavnih zločincev pri napadu na gospo Ogletree pri Iron City vjeli in preko mej« v Georgijo pripeljali. Tam so čuli da je tudi nek drugi udeleženec hudodelstva vjet, zato so hoteli počakati, da bi oba skupaj obesili. Toda linčarjem je trajalo čakanje predolgo in obesili so Mačka, ko je
vse obstal, na neko drevo. Pri Bainbridge so našli na železniškem tiru trupla zamorcev Johnson iu Clark, ktera so brezdvomo linčali, ker sta bila tudi obdolžena udeležbe omenjenega hudodelstva.
Žalujoča ndova in njen ranjki.
K d o x v i 11 e, Tenn., 26. julija. Neka ,,žalujoča vdova" in njen ,,ranjki" sta „Mutual Life Iisu-rence Co." osleparila za $20.000.
Tom. Chase je bil po vsi zatočni državi Tennesse poznat in spoštovan človek. Ko se je meseca febru-varija raznesla žalostna vett, da je nagle smrti umrl, so ostalo ,vdovo' splošno pomilovali. Toda v njeno tolažbo je bilo življenje „ranjkega" visoko zavarovano. Zavarovalniška družba ni začetkom nič slabega slutila in izplačala „vdovi" zavarovalnino v znesku 620.000. Sedaj se je pa izvedelo, da Chase ni umrl, marveč, da se veseli najboljšega zdravja.
\adejajo se splošnega štrajka.
Chattanooga, Tenn., 27. julija. Electric Street Rail\vay Co. je odslovila pet ljudi, ker so bili člani neke snuječe se unije. Vse delavske organizacije so se potegnile za može radi česar se je nadejati da nastane splošen štrajk in da se ustavi promet na vseh pouličnih železnicah.
Brez delavcev ne morejo pričeti.
D e n w e r, Colo., 26. julija. Poslovodji radotopilnic so svoje delavce pozvali, takt j iti nadelo, oru-gače bodo dobili ljudi iz Kansa^a, Missourija in druzih držav. V tukajšnji ,,Globe Plant" in v tovar-■ rli v Puebli in Leadville bi morali včeraj z delom pričeti in ogi ji 60 bili že Lt^ni, toda delavcev ni bilo v tovarni. Poslovodje so trdili, da imajo na polah nad sto ljudi, kteri bi radi delali, ako se ne bi bali unijskih delavcev. Zato so najeli V3č deputijev, ktere so v bliz ni topilnic postavili na stražo, toda nikogar ni bilo na delo. Kakor videti, bodo morali poslovodje privoliti v zahteve unijskih delavcev, ali pa iz druzih krajev importirati ska-be. Ako se zgodi slednje, potem ee je bati resnih nemirov.
Pameten šerif.
D e n v e r, Colo., 27. julija. Šerif Jones je odkloni! dati poslovodjem tukajšnih rudotopilnic še 100 deputijev za varstveno služI o v Globeville. Zato hočejo poslovodji prositi governerja, da pošlje vojake, ker so skabi na potu iz Missourija in Kansasa in se je bati, da bodo štrajkarji skušali prepečiti njihov uvoz. Tudi Pinkertonce so pobta-vili v službo.
Okostje velikanskega knšearja.
Omaha, Neb , 26. junija. Amerikanski učenjaki, kteri so se nedavno podali na preiskovalno potovanje v Wyoming, kjer se nahajajo znamenita polja, na kterih so našli že mnogo okostij, so imeli te dni z svojimi delavci velik vspeh. Našli so v zemeljski plasti okostje brontosaurusa, nekega 70 čevljev dolgega, velikanskega ku-šarja, kakoršni so v pradavnih časih lazili po zemlji. V isti okolici države Wyoming so pred desetimi leti našli okostje nekega bron tau-rusa, ktero je profesor March skupaj sestavil in se sedaj nahaja v Yale muzeju. V Wyomingu so našli tudi že okostje neke druge pošasti, ktera je bila gotovo 130 čevljev dolga in 35 čevljev visoka.
Linčarji še vedno pri delu.
Bainsbridge, Ga,, 26. julija. V Decatur in Early couutyju vlada v zvezi z nedavno linčarijo zamorcev Še vedno velika razburjenost. Nekega zamorca so grozovito oskrunili in potem obesili. Trupli dveh zamorcev so našli poleg železničnega 'ira v pokrajini, kjer so vladali nemiri, bila sta najbrže tudi linčana. Tolpa linčarjev zalezuje še pet druzih zamorcev, kteri so baje v zvezi z nasilnim činom proti družini Ogletree. Kakor videti, tolpa ne bode dala preje miru, dokler tudi ostalih pet zamorcev ne bode linča nih.
Evropejgke in druge vesti.
Pariz, 24. julija. Kabinet je včeraj razmotrival vprašanje o trgovinski pogodbi med Francosko in Zjed. državami. Trgovinski mini-
ster Millerand je bil pooblaščen izvršiti neke modifikacije v prid francosk« ga poljedelstva. Pogodbo bodo podpisali, kakor hitro poslanec Porter dobi pooblastilo od svoje vlade.
D u o a j, 25. julija. Kakor se iz Pulja brzo javlja, se je na torpe-devki „Adler" pri etila razstrelba. Jeden častnik in štirje možje so bili usmrteni.
L o n d o u, 25. julija. Iz Praetori-je se brzojavlja, da so Uitlanderjem sporočili, da britiške oblasti od zahtev Sir Alfred Milnerja ne bodo odnehale. Ako je temu tako zna vzbruhniti kriza v bližnjih dnevih. Jednako poročajo poročevalci ,,Te-legraphu", A'iglija ne bode ne pričice odnehala od svojih zahtev, ker je prepričala, da zamore dognati volilno pravico po petletnem bivanja v deželi in primerno zastopništvo.
Madrid, 25. julija. Iz San Se-bastiano ee poroča, da se je tam pri izvrševanju prizideka novo ozidje ženskega samostana podrio in šest redovnic pod razvalinami zaBulo. Delavci odstranjujejo razvaline z vsim le možnim pospeševanjem.
Pariz, 26. julija. Med tem ko v Haagu zboruje mirovna konferenca se zbirajo na daljnem iztoku preteči vojekini oblaki. Kakor „Po-iir:que Coloniale'4 poroča se oboro žujete Ruska in Japonska, ker na Koreji pr^ti ruzpor.
K a p s t a d t, 26. julija. Vest, daje Kiii^er, prodoeduiii jugoafri-k.inske rei>ublike, resignoval, tu dospela poročila potrjujejo.
Stephans Johannes Kriiger je rojen Boerec. Porodil se je 1. 1S25, in raštel kakor drug: boerski dečki, pastsi je namreč ovc« in delal razna farmerska dela in se zgodaj vadil v jahanju in streljauju. V vojski za neodvisnost proti Veliki britani-ji 1. lsSO—SI. bilje višji poveljnik. Ko se je 1. 1881. ustanovila Boeren republika bilje njen prvi predsednik in bil štirikrat zopet voljen, slednjič 1. 1S9S. za uradno dobo petih let.
Kriiger je med svojim ljudstvom znan kot „Dam Paul". Kar njegov značaj zadeva, prekoša Boerce glede njihove trmoglavosti in trpežne vstrajnosti. Kakor njegovo ljudstvo ima tudi on strogo verske nazore in mnpnje glede osobne nravnosti in priprostosti. Kakor vsi Boerci bil je nezaupljiv proti vsim inozemcem posebno Angležem in sovražnik vsakih novostij.
Rim, 26. julija. Papež je naročil kolegiju kardiualov pregledati nauke krščanskega socijalizma, ter preprečiti ako bi vsled pomanjkljive zazumnosti vprašanja nastali krivi nauki. Med tem časom bo pa trti Semerri prepovedali nadaljevati svoja predavanja o krščanskem socijalizmu.
Pa r iz, 26. julija. Kakor statistični dokazi kažejo bode letos po vsem Francoskem dobra letina; posebno dobra pa glede pridelka pšenice. I lude nevihte z točo so včeraj v raznih departJmentih uničile deluma pridelek. Več ljudi je bilo od strele ubitih. Tudi je strela udarila večkrat v cerkve in druga poslopja. Zrak v Parizu in okoiici je napolnjen z elektriko.
Madrid, 27. julija. Pri neki debati radi proračuna za armado jp rekel general \Veyler včeraj v senatu, glede nedavnih izgredov v Barceloni, le z prekucijo je prenovitev Španije in očiščenje političnega obzorja pričakovati. On sam sicer želi da se ohrani v armadi strogi red in ako se Bedaj ne poslu-žijo energičnih sredstev se bodo vojaki puntali. Sedajne stanje ni stanovitno in ljudstvo bodena vsak način z vojaki potegnilo. Minister notrajnih zadev senor Dato je grajal \Veylerja radi izraza tacih misli češ iste so demagogične in naperjene na to, osobno častihlepnost pospeševati. Zato pa armada urtukaj marveč da služi deželi in kdor jo hujska, bode čutil vso ojstrost postave.
London, 27. julija. PrivatDim p- tom Bi- brzojavlja, da je postal predsednik republike San Domingo general D. Uliases Heureux včeraj popoludne v Moča, žrtev zavratne-ga umora. Jzrok je bržkone iskati v kaki politični spletki.
Alejandro Wos y Gil tukajšui
glavni konzul za San Domingo tudi izvedel, da je predsedoik H>u-reux umorjen, toda posameznostij še nikakih ni dobil.
Aeureux je bil cd 1. 1886 predsednik republike San Domingo in od 1. 1893 so že trem zarotam prišli na dan, ktere so imele namen, ga odstraniti. Povod zarotam je bil vsekako ta, ker je Heureux ustavo tako prenaredil da je zamogel večkrat biti voljen predsednikom.
London, 27. julija. Veliko razburjeuost je provzročila tu skrivnostno zastrupljenje 28 gostov v Inns Court hotelu. Kakor trdijo je bil strup v kuhanjem sadju iz Amerike. F. W. Bartlett iz Phila-delphije in ueka druga osoba sta že umrla.
London, 27. julija. Dunajski poročevalec poroča ,,Daily Tele-graphu", da je radi davkov na raznih krajev Avstrije prišlo do izgredov. Na Dunaju, Gradecu in druzih krajih je prišlo do resnega sprijema z policijo in vojaštvom.
Na višavi.
(Konec.)
Tuj glas odgovarja zunaj: „Odprite in po rebri za mejo k nam tecite! Za našim vrtom Nande v krvi leži in se ne zav6?u
„Pomagajte!" vzklikne starka. Goreče treska odpade jej iz desnice. Potem prihiti dekla in obe tečeto po rebri proti Zgornjemu planincu, kličoč med potnm vse svetnike in svetu ice na pomoč.
Tema je bila zunaj, pot strm in koreninast. Sape je zmanjkovalo starejšej ženski, Po dolgem iskanji izpodtakne se dekla in pade na človeško truplo. Krik privabi kmalu Planinčevo družiuo. Hlapci i o dekle prihite z lučjo in najdejo Nan-deta nezavednega za vrtno ograjo. St->prav pozno v noči zavese Nande.
„Ali ao te, ali so te rokovnjači?" ogovarja ga mati, izpirajoč mu rano na glavi.
Mladeneč položi desnico na čelo, kakor da bi se hotel domisliti nekaj, potem pa reče polglasno:
„Uganjka mi je, čudež, kako se je zgodilo to. Za Planinčevo ograjo sem slonel domu grede, kar me zadene težek kamen, da omahnem na zemljo.''
Dalje ni mogel govoriti sin. Vročina mu je silila iz čela. Blesti jame. Imenoval je več potov Polonico in gospodinjo sosedo Planinko. Še isto noč prihiti Polonica Zgornjega planinca. K bolniku prisede in moči Nandetovo roko s solzami.
Proti jutru sa zave mladeoeč in prime Polonico za roko in jo vpraša: ,,Kdaj so se vrnoli sinoči mati?"
„Stoprav po večernem zvonenji," odgovori plaho deklica.
Dalje ne pozveduje bolnik, ampak bolj še zbledi v lice, nekaj nerazumljivega govoreč samemu sebi Crez nekoliko pa nadaljuje:
,,Polonica, ali veš, da Bi sirota na Bvetu zdaj. Ali poznaš svojega največjega sovražnika?"
Jok odgovarja temu vprašanju.
,,In vendar se imava rada, Polonica, in nič naju ne more ločiti na BVetu."
Tako je tolažil Nande deklico, ko je odhajala v jutro, in zaklical jeza njo: ,,Pa svojo mačeho mi pozdravi! Poroči jej, da je Blabo meril oni, ki je lučal kamenje v mojo glavo I"
Zd drugi dan je Nandetu toliko odleglo, da je vstal in hodil z zavezano glavo po dvorišči. Tedaj pa mu mati skrivaje v kuhinjo namigne in reče:
,,Zarubili nas bodo. Planinka se je baje v mesto peljala zaradi našega dolga." In temu še pristavi: ,,Nande, njene hiše se ogibaj in pozabi Polonico!
Očeta ti je uničil njen oče in žena bode naju. Glej priča mije Bog, da mu je plačal oče pred šestnajstimi leti, ko smo prišli 8em, to posestvo, in prisegel je veudar, da ni dobil novca. To nas je uničilo. Nande, moliva za očetovo dušo morda se je spozabil v resnici in zažgal potem njegove ogljenice. Po-
slednje ga jp spravilo v j reiflkoval-ui zapor, kjer pa ni u^akal sodbe."
Jok zapre besedo mate: i. Na koleni zdrsne, povzdigne roki in pravi : ,,Nande, če si otrok moj, najbolj nesrečne matere na svetu, ubogaj! Prokletstvo leži na Zgo-renjem in Spodnjem planinci. Kriva sem tega tudi jaz. Povem ti danes, pregrešila sem se zoper četrto zapoved božjo. Šla sem pred dvajsetimi leti skrivaje z doma b tvojim očetom. Stoprav v teh gorah našla sem kratek mir."
IV.
Javna prodaja je bila nekaj tednov pozneje pri Spodnjem planinci. Prodajalo se je njegovo posestvo. Ponosna soseda je izter-jevala po sodniji ostali dolg.
Le kopica gorskih gospodarjev je bila zbrana na razprodaji. Sosede ni bilo, tudi Nandeta ni videl n:hče že nekaj dnij. Ker se ni oglasil nikdo za kup, plačal je Poloničin oskrbnik poBestvo, meneč, da je najbolje, če se združi z d^načijo, od ktere se je bilo prodalo.---
Pol leta je bilo p .-znoje. O vdovi Zgornjega planinca ni bilo čuti glasu. Iu vendar je bilo veselo dopoldne na gorah. Šest voz svatov vozilo se je namreč na Šmturško goro. Praznovalo se je Nandetovo in Polonioino ženitovanje.
Prijetno je bilo gledati praznične goste, ki so dirjali po sicer slabej gorskej cesti navzdol. Na prvem najlepšem vozu sedela je nevesta Polonica poleg svojega druga. Poslednji je ravno mlademu vozniku zapovedoval, naj ^rez mr-stič nad kačjim breznom varno vozi, kar zagleda v dalji čudno opravljeno žensko, ki se ozira raz ceste v sto sežnjev globoki prepad. ' Dolgo se je ugibalo o čuduej ženski. Stoprav zadnji svet spozna v njej davno pogrešano — blazno nevestino mačeho.
Lepo je Planinčevo poslopje dandanes v vznožji gozda Vašeka. Izvrstna je tudi gospodinja, mati Polona, ki uživa ondi s svojim tm>-žem Nandetom po tolikih ovirah in neprijetnostih nekaljeno zakonsko srečo, ktere ne da za ves BVet, ki se" razprostira pod njo po holmih in dolinah na daleč okrog.
Drobnosti-
Cerkev zaprli. Okrajno glavarstvo v Gradišču ob Soči je bilo primorano dati zapreti tamošnjo cerkev, ker so se pokazale na oboku take razpoke, da se je bati, da se strop udere. Cerkev je zaprta iu ustavljeni vsi cerkveni obredi v njej. Proš ija za popravljanje cerkve leži
že dve leti pri namestništvu v Trstu. * * *
Davek za sanree. Druga zbornica heaenskega deželnega zbora je v pred nekaj dnevi sklenila, da se vpelje davek za samce. Do 25 odstotkov bodo morali plačati pol-noletui samci več davka, kakor oženjeni. „Mainzer Neueste Nach-ricbten" poročajo, da so heBenske dame radi tega davka jako veBele.
Predlog je stavil poslanec dr. Osau. * *
*
ZalostnauBoda. Pred nekaj dnevi je bil iz dunajskega deželno-soanega zapora izpuščen mož, ki je moral prebiti celih 25 mesecev v ječi, predno se je izkazala njegova nedolžnost. Usoda tega moža je tako žalostna, da mora vsacega pretresti. Fran Poltnik, rodom iz Gre-binja pri Velikovcu, seje prod nekaj leti naselil v Barceloni, kjer je kupčeval z vini. Ko bi bil mož vedel, da je Španska popolnoma klerikalna država, in da v klerikalnih državah ne poznajo ne pravice ne pravičnosti, bi bil gotovo raje na Koroškem ulice pometal, kakor da je šel v Barcelono. Dne 11. maja . 1. 1897. je bil PoltDik na podlagi neke brezimne obdolžitve aretovan. Vrgli so ga v dva štirjaška metra dolgo, popoluoma temno luknjo, kjer ni bilo niti stola, da bi bil nanj sedel, niti slamnice, da bi bil nanjo legel. Moral je na golem kamnu ležati. Ne da bi bil zaslišan, ne da bi s^ mu bilo povedalo, zakaj je sploh aretovan, pustili so ga v tem grobu s 72 dnij. Tedaj je obolel stari jetoi- ^ ški zdravnik in na njegovo mesto je prišel drugi. Ta je našel Potnika
Jugoslovanska Katoliška Jednota.
URADNIKI: Predsednik: JožeKAgnič, Box 266; Podpredsednik: Jopi p Pjczoirc;
I.	tajnik: Ivan Govž«, Box 106;
II.	„ John Globokar ; Blagaj.: Mati/a Agnič, Box 266.
PRBGLEDOVALCI KNJIG: J OH« Habjajn ; J oh u PftrtiBN, Box 286 ;
John Lovim ;
vai stanujoči v ELY, St. Louis Co.
Minn.
K društvu sv. Cirila in Metoda Itev. 9 v Calumetu, Micb, pristopili udje: Tomez Nikolaj, Johu Mutz, Janarček Anton iu Fugina Jakob. Sprejeti v Jugo« lov. Kat. Jed noto 2<>. julija 189«.». DruStvo šteje 21 udov.
Od društva Srca Jezusa štev. 2 v Ely, Minu., odstopil dne 16. julija Virant Autou. Društvo Šteje 95 udov.	Iv. Govže, L tajnik.
Glasilo: „GLAS NARODA"'
bolnega ua smrt ua kamenitih tleh ležati in je preskrbel, da je bil prepeljan v bolnico. Zdrav in krepak je prišel v ječo, preselil pa ee j« v bolnico na pol mrtev. Po preteku petnajstih mesecev se je konečno španskemu sodniku primerno zdelo, povedati Poltuiku, da ga izroči — avstrijskemu sodišču na Duuaju. Due 9. avgusta lanskega leta so Poltnika pripeljali na Dunaj, in tu j»* siromak še le izvedel, zakaj se že 1."» mesecev nahaja v zaporu. Neki Joać Galcana v Barceloni ga je de-nunciral, da je načelnik tiste sleparske družite, ki razpošilja povsem svetu pisma, v kterih naznanja, da vč za zakopan zaklad, tu da ga hoče prejemniki: pisma prodati. Poltuik je pojasnil, da je ta Galcaua bil njegov tekmec pri nekem dekletu v Barceloni in da ga je iz ljubosumnosti deuuuciral, on, Poltuik, po da ui v nikaki zvezi s tistimi sle parji. Preiskava, ki je na Dunaju trsjala nad jeduo leto, je dognala, da je Poltuik govoril resnico, daje bilo ovadba populnoma neutemeljena, iu da je bil Poltuik celih 25 mesecev po nedolžnem zaprt. Dne lii. junija je dunajsko sodišče ustavilo preiskavo in izpustila Poltnika iz zapora. Revežu, kteremu je brez-vestnost klerikalne španske justice uničila eksistenco, ki je v ječi prišel ob zdravje, ki je toliko po nedolžnem pretrpel, dali bo — 20 gl. beri: dvajset goldinarjev podpore
i u ga pahnili na cesto.
* *
*
Grozna nesreča pri pre-mogokopu. Kakor javljajo iz Odese, je vsled neprevidnosti nekega delavca eksplodiral v premo-gokopu Krivi rog zaboj z dinamitom ter ubil 44 delavcev, 20 pa jib težko ranil.
* * *
V Barceloni so proglasili obsedno stanje, ker ae izgredi ponavljajo. Na stopnicah neke hiše bo bili zažgali petardo, na orožnike so Btreljali i revolverji, kamenje bo metali v hiše in prodajaluice. Tako je tudi drugodi. Mesto Valencijo bo razdelili ua tri okraje, kterih vsakega nadzoruje višji častnik, ki je
odgovoren za red.
* *
*
Opica — biciklist. Neki profesor Garner je potoval po Afriki ter je pripeljal seboj na Angleško opico ,,Konzula", ki je izvrsten biciklist. Najpreje se je opica vozila na triciklu, a sedaj vozi na biciklu kakor človek. Največje veselje ji dela zvonec, b kterim zvoni skoraj neprestano, zato pa ne povozi nikogar.
* * *
Štiri tisoč konj potrebuje general Otis na Filipiuah. Z jednim samim konjem bi se bil ■voječasuo angleški kralj Richard
III.	zadovolil in na bojišču pri Boswotbu bi bil rad dal kraljestvo sa konja Kraljestva tudi Otis ne more dati za potrebne konje, toda kar to zadeva je tudi kralj Richard r smrtni stiski več obljubil, nego
bil izpolniti zamogel.
* *
*
Ovna z petimi rogovi ima nek farmer Wm. Harston po imenu v Cedar Springs pokrajini države Kentucky.
II. glavno zborovanje
Jugoslovanske Katol. Jeinote y Ely Minn.,
dne 17. in 18. julija 1899.
G. Pezdirc predlaga, da ostane pri starem gledč zgube obeh rok, nog ali očes in splača cela usmrtnina. (Sprejeto.)
(i. Mat. Agnič predlaga, da bi se udom splačalo za zgubo ene roke, ali noge $300, za zgubo enega očesa po $150 in to iz njegove smrtne podpore. (Sprejeto.)
G. Pezdirc predlaga, da naj se vsak mesec pobira 50 centov ases-menta, ako pa to ne zadostuje, pa razdeli višji asesment na vse člane. (Sprejeto.)	a
Alinea d) G. predsednik AgniČ predlaga, da bi se za umrlim članom plačala podpora prej ko mogoče, toda v teku 90 dni se mora izplačati. (Sprejeto.)
Premor za 15 minut.
Čl ena VII. ostane nespremenjena točka A., pod točko B. „Blagajnik" se spremeni opomba pod alinea 5.: Knjige zaključijo dne 1. junija ; občni zbor J. S. K. J. pa se naj v bodoče vrši dnć 5. julija. Točka C): Plača uradnikov J. S. K. J.
G. Mandel predlaga, da se v bodoče plača predsedniku $25. (Sprej.) G. (ilobok&r predlaga, da bi podpredsednik tudi v bodoče delal
brezplačno. (Sprejeto.)
C. Habjan predlaga, da se vsled obilega dela plača poviša I. tajniku
na $75 na leto. (Sprejeto.)
G. (ilobokar predlaga, da se blagajniku plača nadalje $75 na leto.
(Sprejeto.)
(i. Pezdirc predlaga, ker bode moral tudi II. tajnik marljivo delati, da se mu določi plače Jio. (Sprejeto.)
G. Pezdirc predlaga, der ima I. nadzornik veliko odgovornost glede pazenja na knjige, delovanje odbora in dati bonds, da naj dobi na leto $5.
(Sprejeto.)
Členi VIII., IX. in X. ostanejo nespremenjeni.
Člen XI. G. Globokar predlaga, da bi se glavno zborovanje J. S. K. J. vršilo drugo leto. (Sprejeto.)
V finančni odbor so bili izvoljeni gg. J. Pezdirc, Joe Mantel in John
Habjan.
Predlagana mesta za prihodnje zborovanje J. S. R. J. so bila :
Omaha, Neb., Ely, Minn. Sprejet je bil Kly, Minn.
Glede bondov: G. Mat. Agnič predlaga, da naj predsednik položi Š1000 boncla. (Sprejeto.)
G. Lovšin predlaga, da naj da I. tajnik $2000 bonda. (Sprejeto. ) G. Mavrin predlaga, da naj blagajnik položi S4000 bonda. (Sprejeto.) G. Globokar predlaga, da naj da II. tajnik $500 bonda. (Sprejeto.) G. Globokar predlaga, da naj da I. nadzornik $300 bonda. (Sprejeto.) Zborovanje se je izreklo, da se kupi po kolikor mogoče nizkej ceni ognjevarna blagajnica (fireproof safe).
G. (Ilobokar predlaga, da bi se dovolila svota v nakup blagajnice (safe) od S50 do $75. (Sprejeto.)
Prišlo je do razgovarjanj- glede plačila Jednotinega glasila. (1. Sakser se odločno izrazi, da ne zahteva niti centa in bode za njo v bod o še Še bolj deloval, ker vidi, da se pravilno postopa in je J. S. K. J. podpore potrebna.
(i. < ilobokar zahteva, da se to napiše v zapisnik, da ne bi kak naslednik dosedanjega lastnika ,,GIas Naroda" ne zahteval plače, ker umr-ljivim ljudem se lahko kaka nezgoda pripeti, kar Bog ne daj. (Sprejeto.)
(i. predsednik Agnič predlaga, da se uredniku ,,Glas Naroda" zakliče trikratni ,,slava" za njegovo dobrovoljno delovanje v poslednjem letu. (Se zgodi.)
G. Govže priporoča, da bi rojaki delovali in agitirali za „Glas Naroda", ker ako 011 uas podpira, zakaj bi mi njega ne podpirali.
G. M. Agnič predlaga, da naj se da zapisnikarju $10 nagrade za delo. G- (ilobokar predlaga, da naj se mu da $15. (Sprejeto.) G. Sakser se zahvali za priznanje in odkloni sprejeti nagrado. Rev. Smerekar je blagovolil služiti dve slovesne službe božje, dnć 17. julija za žive člane, dne 18. julija za umrle čiane J. S. K. J. in se odreče vsakej plači, ker je to že preje obljubil storiti.
G. predsednik AgniČ predlaga, da se tudi Rev. Smerekarju zakliče trikratni ,,slava". (Se zgodi.)
G. Globokar predlaga, da naj zbor dovoli še za dve slovesni maši proti plačilu. (Sprejeto.)
Konec zborovanja prvega dne, to je 17. julija ob ~)VA. popoludne.
Nadaljevonje zborovanja dne 18. julija ob 9. uri dopoludne. Navzoči so vsi uradniki J. S. K. J. in delegatje, kakor prvi dan. G. Habjan, I. nadzornik, naznanja, da so pregledovalci računov našli vse knjige in račune v redu. kakor tudi gotovino v znesku Si 245.35. 51000 izpla a blagajnik te dni za dva smrtna slučaja v Ely, Minn., zato je novce iz banke potegnil.
C'., predsednik Agnič predlaga, da naj bi vsak novo pristopivŠi ud, kteri ima žmo v starem kraju, se izkazal z spričevalom ali pismom gosp. župnika, da je zdrava in potem bode Jednota še le priznala, da grč ženi podpora v slučaju smrti.
G. Kotze predlaga, da bi se dale tiskati oporoke (testamenti) in razposlali vsem društvom.
G. Pezdirc predlaga, da bi J. S. R. J. hranila zapečatene oporoke in se te ne sinejo preje odpreti, nego po smrti uda; ako pa želi kak član oporoko spremeniti, to lahko stori vsaki čas in plača za tiskovino in poštne stroške 10 centov. (Sprejeto.) Volitev odbora.
Predsed. Joe Agnič predlaga, da bi sprejela posel pisarjev gg. Sakser in Lovšin, ter stari finančni odbor.
Staremu odboru se zakliče trikrat ,,slava" za njegov trud in delovanje. Izid volitve :
Predsednikom je bil izvoljen z veliko večino glasov g. Josip AgniČ. Podpredsednikom je bil izvoljen z veliko večino glasov Jos. Pezdirc. Prvim tajnikom je izvoljen Ivan Govže. Drugim tajnikom: John Globokar. Blagajnikom: Mat. AgniČ.
1. nadzornikom John Habjan, ostalim nadzornikom: John Lovšin in John Prešern.	.	g
G. Globokar je predlagal, da bi odborniki J. S. K. J. dobili po na dan odškodnine za zamujeni čas.	0
G. Habjan predlaga, da bi dobili po £4, ker imajo poleg zamude dnevnega zaslužka še druge sicer nenavadne stroške. (Sprejeto. ) G. Mat. Agnič omenja gledč bonda zastopnikov društev. G. Globokar predlaga, da bi društva svojim zastopnikom preskrbela bond v znesku S1000 in to v teku meseca. (Sprejeto.)
G. Globokar predlaga, da bi se dalo tiskati 500 posebnih iztisov zapisnika občnega zbora iz glasila in ista razdelila med člane.
G. Globokar je p/edlagal predsednika Agniča, da bi predelal pravila po zapisniku. (Sprejeto.)
G. Kotze je predlagal, da bi se mu dala nagrada za zamudo Časa $5. (Sprejeto.)
Ronec seje ob 11^. ure z molitvijo Očenaš itd.	Fk. Sakser.
Zapisnik potrjen in podpisan :
Josip Agnič, predsednik. John Govže, tajnik.	Mat. Agnič, blagajnik.
Umrli so med letom :
Anton Gregorčič, Ely Minn., umrl dnć 8. septembra 1898. Anton Godič, Orient, Colo., umrl dnć 9. oktobra 1898. Frank Mlekuž, Thomas, W. Va., umrl dnć 20. oktobra 180S. Josip Štefanec, Sparta, Minn., umrl dne 26. oktobra 1898. Mihael Butala, Sparta, Minn., umrl dnć 26. oktobra 1898. Peter Prijatelj, Ely, Minn., umrl 17. novembra 1898. Mihael Hribernik, La Sale, 111., umrl 6. januvarija 1899. Frank Hribar, Ely. Minn., umrl dnć 14. aprila 1899. Marija Vesel, Sodražica, Kranjsko, umrla dnć 10. marca 1899. Terezija Boh, Mala Ligojna pri Ljubljani, umrla dnć 27. dec. 1898. Neža Turk, Thomas, W. Va., umrla dnć 24. maja 1899. Josip A,gni£, predsednik.	John Govže, L tajnik.
Iz ljubosumnosti je poginila te dni neka papiga v Shelby-ville, Ind. Poročuik G. F. Goodrich od 161. indijanskega polka prostovoljcev je prinesel iz Havane krasno papigo, ktera je vzbudila ljubosumnost domač« papige. Staro papigo so imeli v družini že več let, od tistega časa pa, ko je prišla njena lepša tekmovalka v hišo, prezirala je vsako hrano, dokler jo niso nekega jutra našli mrtvo v kletki.
* * *
Iz japonskih modrih izrekov. Nek star učitelj je razdelil človeštvo v štiri vrste:*
Prva vrsta pravi: ,,Kar je mojega, je moje in kar je tvojega je tudi moje*'.
Druga vrsta pravi: „Kar je mojega je moje iu kar je tvojega je tvoje".
Tretja vrsta pravi: ,,Kar je mojega je tvoje, ako je moje tudi kar je tvojpga".
Četrta vrsta pravi: ,,Kar je mojega je tudi tvoje".
K prvi vrsti spadajo vsi sleparji in tatovi. K drugi vrsti je prištevati iste, kteri pred vsim skrbe sami za se drugih pa ne nadlegujejo; k tretji vrsti spadajo ljudje, kteri se zanašajo na medseNojno prijateljstvo in radodarnoBt in k četrti vrsti taki, kteri eo pripravljeni za Bvojega bližnjega kaj žrtvovati
ne da bi m.slili na vračilo.
* *
*
Častnike naše armade na Filipinah so oskrbeli z daljuo-gledi. To je znamenje, da v mero-dajoib krogih vendar uvidijo, da je podjarmenje Filipincev še jako
da leč.
* * *
V Zjed. državah izdelajo na 1 to približno 20,000.000 umetnih zob in blizu §1,000.000 zlata porabijo ua leto za zalivanje votlih zob. V New Yorku delujejo zobozdravniki, kteri imajo $8000 do «15.000 letnih duhodKov. Njihovi naročniki bo le bogati ljudje, kte-rim računajo za umetne zobe 8200
do $500.
* * *
Na čelu vojnega oddelka, hoče predsednik, kakor \vashigton-ski časopisi poročajo, postaviti, ne morda izkušenega vojaka, ampak prefriganega advokata. In ravno sedaj zahteva položaj da bi 11a čelu vojnega ministerstva stal mož, kteri je v vsih strokah vojaštva dobro podkovan. Tudi pošten jurist z najboljšimi nameni, bi v aedajnem kritičnem času, ne bil kos področju vojnega miuiaterstva i tudi v drugem oziru ravno tako sigurno na-vravil fiasko, kakor zloglasni spekulant kterega bode nadomestil.
* * *
Sporazumljenje z Filipinci. vsled kterega bi se istim zagotovilo, da smejo sami vladati otoke pod amerikanskim protektoratom, ni nič kaj po všeči washiug-tonskim požrešnim pohtikarjem. Tisoče jih preži na mastu^ službe v daljni Aziji in zato Be morajo na Filipinah še dalje bojevati. In za tako družbo in tako politiko mora potrpežljivo ljudstvo Visoke vojne davke še dalje plačevati.
* *
*
Kolikor bolj se obravnave tako zvane mirovne konference v Haagu bližajo koncu, toliko bolj vidno se kaže „švindel". Kar začetkom sklenili, ali vsaj rekli da je sklenjeno, sedaj zopet razveljavijo, da sedaj od vsi>ga zborovanja ni kaj pokazati. Edini vspeh je videti pobožna želja ktero izraža, od fnucoske strani vložena, sledeča rezolucija. „Komisija je muenja, da je zelo želeti zmatijšauja vojaškega bremena, kteri hudo teži narode, ker bi se s tem pospeševalo materi-jeluo in moralično blagostanje človeškega naroda". Lepe besede, druzega nič, in delegatje se bodo povrnili domov, ne da bi kaj opravili.
* • *
Najhitrejši železuični vlak preko Amerike je „Imperial Limited44 od Canadian Pacific železnice, kteri 3000 milj daljave med Vaucouverom in Montrealom prevozi v 100 urah. To je 12 ur manj, nego potrebujejo najhitrejši vlaki Union Pacific železnice med
San Franciacom in New Yorkom. • • *
Ne j starejši prebivalci v East Moriches, L. I., se ne spominjajo, da bi bilo kdaj v prejšuih letih toliko žab na potih stezah, poljih iu sploh ua vseh krajih, kakor letos. Komaj je mogoče storiti korak ne da bi človek stopil na kako žival.
* * *
V državi Maesachuseta so v minolih treh letih pobili 10.-979 glav bolne živine, za ktero je morala država plačati lastnikom 8366.805 odškodnine.
Listnica uredništva.
Roj h kom odpošljemo sedaj za 840 95 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana.
Kje stat
JOHN LANI in soproga FRAN R A , CIMERMANA. Prvi doma iz Pija-ve gorice na Dolenjskem in oženjen je odpeljal drugo z dvema deklice-ma. Ako kdo rojakov vč za imenovano dvojico naj izvoli to naznaniti Franku Cimermanu, uOX 31S Eveletb, Minn.
Kje Je!
JOŽEF FRANKO, doma iz Jelše, župnija Št. Jernej na Dolenjskem, pred osmimi leti je šel v južne Ameriko v Brazilijo, potem nisem o njem nič čul do pred štirimi meseci, pred 4 meseci je bil v Wash-ingtonupri avstrijskem poslanstvu, a od tedaj nič ne vem o njem. Ako kdo rojakov kaj v6 o njem, naj blagovoli to naznaniti njegovemu bratu Frank F r a n k o, Box 124 Bio-cton, Ala.	(k j| )
Kje je?
ŠTEFAN FINK, doma iz Sel pri Dragatušu, v Ameriki ježe vdrugič, pred petimi leti je im^l saloon na Biwahjku, Minn. Njpgov naslov bi rad zvedel: MikePerušič, Biack
Diamond, VVash.	(30. ag.)
Kje je?
JANEZ ZEVNIK, doma iz Brega, župnije Šmartno pri Kranju; rad bi mu naznanil žalostuo novico o smrti dveh sestra, in to o mojej umrlej soprogi Margareti iu v stari domovini umrlej Mariji. Ako kdo rojakov ve za naslov gorej imenovanega je uaprošen, da ga blagovoli naznaniti :Bartol Jerala, Jur-dine, Park Co., Mont., ali ,,Glas Narodu".	(31. jj )
NAZNANILO
Rojakom nazuanjam, da imam veliko zalogo povestnili, poučnih in šaljivih
krasno vezanib molitreuikov ra*ue
velikosti. Moj cenik knjig pošljeni vsakomu brezplačno kdor mi zanj
p^še. Dalje pošiljam tudi s k ri n j e za čas ko duhoven obišče bolnika z sv. zakramenti za umirajoče, to je vse pripravno, 2 svečnika, sveči, sv. razpelo itd., to je vse v iepo z bar-žuuom prevlečene j škatlji splavljeno, prejšnja cena je bila 86, a sedaj jo dam za S4.25, samo da svoje stroške dobim. Knjige pošiljam poštnine prosto, ako se mi denar naprej pošlje, za mala naročila se mi lahko pošljejo štempsi. Podobice za v molitvenike pošiljam brezplačno, samo za 2 centa štemps naj Se mi dupušije. Kdor oi 10 p. .vestnih knjig ob enem naroči,dobi eno povrh.
Z spoštovanjem
MATH. POGORELC,
920 N. Chicago St., Joliet, 111.
Francoska parobrodna dražba
Compapie Generale
TraMtatfiB.
Direktna črta do HA VRE - PARIŠ
ŠVICO - lNNSBttUK (Avatna).
Parniki odpljnjejo vsako soboto ob 10.
uri dopoludne iz pristanišča štv. 42 North River, ob Morton Street:
La Touraine	5. avg.
La Champagne 12. ,, La Bretagne	19. ,,
La Normaudie 26. ,, La Touraine	2. sept.
La Champagne 9. ,, La Gascogne	16. ,,
La Bretagne	23. ,,
La Touraine	30. „
La Normaudie	7. oct.
La Champagne 14. „ La Gascogne	21. „
Prvi razred kaj i te do Havre veljajo $55 in višje.
Glavna agencija za Zjed. države in Canado: 32 BR0ADWAY, NEW YORK.
KNJIGE*
ktere imamo v naši zalogi in jih odpošljemo poštnine prosto, ako se nam znesek naprej pošlje:
Molitvene knjige:
Sveta nebesa, zlata obreza, 31.
„ „ v usnje vezane, 70ct. Rafael, zlata obreza, 81.
„ v usnje vezane, 80 ct. Kruh nebeški, zlata obreza, $1.20 ,, ,, v usuje vezane, 90ct. Jezus na križu, zlata obreza, $1.
,, „ „ v usu j. vezana, 80 ct. Presveto srce Jezusovo, zl. obr., $1.10 » ,, „ v usnje vez., 90 ct. Zvonček nebeški, zlata obreza, 80ct.
,,	„ v usnje vez., 55. ct.
Kruh angeljeki, v usnje vez., 65 ct.
j- „ v platno vez., 42ct. Spomin na Jezusa, zlata obr., 98ct.
» ,, „ v usnje vez.,55 ct. Pravi služabnik Marijin,zl.ob. §1.10 »	„ v usnjeSO ct.
Naša ljuba Gospa, v uns. vez., 90ct.
Druge bIov. knjige:
Zgodbe sv. pisma, 40 ct. Evaugelij, 50 ct. dve ti' pisni o, 6 zvezkov., $5. Stari testament, L>5 ct. Veliki katekizem, 45 ct. Mali „ 6 ct. • Abecednik veliki, 25 ct.
,,	mali, lii^ct.
Slovarček nemško-siovenski (Pau-
lin), 35 ct. Slovarček angleški (Paulin), 35 ct. Hitri račuuar, 40 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80. Hubad pripovedke I., II., in III.
zvezek po 20 ct. Cvetina Borograjska 35 ct. Princ Evgen Sa vojski 24 ct. Sveti Izidor, 25 ct. Sveta Notburga 18 ct. Nikolaj Zrinski, 20 ct. Sveta Germanu 12 ct. Pripovedke za mladino 18 ct. Zlati jul>il<-j ces. Franc Josipa 35 C. Naš cesar Franc Jožef I. 25 ct. Marjetica, 50 ct. Gozd'jvnik, I. m II. del, 50 ct. Močni baron Raubar, 25 ct. Orni bratji*, 20 ct. Cesar Maksmilijan 20 ct. Sto pripovedek za mladino 20 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 24 ct. Sveta Genovefa, nova 16 ct. Eno leto med Indijanci, 20 c t. Andrej Hofer, nova izdaja 20 ct.
»» » Btara ,, 14 ct. Nas dom I. in II. zv., 20 ct. Pagliaruzi I., II. iQ III. zv., 50. ct. Zbirka ljubimskih pisem, 30 ct. Mati Božja ua Blejskem jezeru, lOct. A ve Marija, 10 ct.
Vina na prodaj.
Dobra rodeča in črna vina po 40 do
55 centov galona s posodo vred. Dobra bela viDa po 55 do 05 centov
galona s pos do vred. Z naročilom naj vsakdo pošlje tudi novce ali Money Order.
NIK. RADOVICH,
702 Vermont Street.,
San Francisco, Cal.
Josip Losar v East Helena, Mont.
priporoča svoje
grocerijsko blago
kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni.
Slovencem iu Hrvatom v Leadville, Colo., in okolici, kakor onim, kteri sem pridejo priporočam svoj
^saloon^
400 Elm Str., Leadville, Colo.
Vedno točim fino, sveže PIVO, dobra VINA, izvrstni AVHISKEY, ter prodajam fine SMODKE. Pri meni se Slovenci in Hrvatje shajajo in dobi vsako druščino med njimi. Za obilen obisk se priporočam z veleštovanjem	*
IGNAC MIKLICH.
Podpisani priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo urejeni
8ALOOAT,
kterega odprem dne 1. januarja 1899. Vedno »bodem točil razno IZVRSTNO PIVO; fino DOMA NAPRAVLJENO VINO: dober WHISKEY in druge LIKERE, ter predajal dobre SMODKE.
Z spoštovanjem
John Barich,
DOLAR BAY, MICH.
Vsem Slovencem v Allegheny, Pitteburgu in okolici ee toplo priporoča
STROGO SOLIDNA
A
CHAS. R. WEITERSHAUSEN,
212 Ohio Street_Allegheny, Pa.
Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno inje solidna v izplačanju škode; ima svojega KOTARV PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila, kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v staro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOZ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte.
»ar GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI.
IGN. TANCIG, slovenski fotograf,
v Calumetu, Mich.
Be uljndnp priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male iu velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broches za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno darila ob raznih prilikah.
Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 25 centov naprej.
Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objeduem slikani. Z spoštovanjem udani
IGNATIUS TANCIG,
CALUMET,	MICHIGAN.
Ustanovljena 1884!
THE CARNIOLIA CIGAR FACT0RY,
F. A. Duschek, lastnik.
Priporoča posestnikom Beer Salonov 111 grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako n i z kej ceni.
Edini isdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „Kranjska lepota Cigars" z barvano sliko.
Zaloga izvrstnih dolgih viržink z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Priče list). NaroČila se vestno in točno izvršujejo.
Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročili pošiljam po Expresu
&rosto iu se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, oney Order aii cln;k p^šlj" z naročbo vred. N rci se tudi lahko odpošljejo na „Glas Naroda". Moj naslov je:
F. A. DTJSCHE&
OFFICE: 1323 2ud Ave.,	NEW YORK, CITY.
Svoji k svojim! t0T Spretni ageotj* se sprejno proti ugodnim pobojem.
Podpisani se priporočam vsem Slovencem in Hrvatom v Omahi in okolici, da obiščejo prvi sloven-• ki
1024 South 13. St,, Omaha, Neb.
Vedno sem pripravljen vsakomu dobro postreči z dobro pijačo., finim w h i s key e m in izvrstnimi smodkami. Tudi imam lepo urejene preuočišča; ako kdo sem pride in ne vč kam, naj se le pri meni oglasi, in zadovoljen bode z vsem. Moj •aloon je le tri bloke od postaje (dipe).
JOSEPH PEZDIRTZ, 1024 South 13. St., Omaha, Neb.
Vsem roiakom priporočam moj
SALiOON
1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL.,
v ktere m bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi
kegljišče.
S pozdravom in odličnim spoštovanjem
ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, IU.
John Golob,
izdelovalec
umetnih orgelj
se priporoča za izdelovanje iu popravo KRANJSKIH HARMONIK. Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati S5 „are". Boljše vrste od $45 do / >8100. Pri naročilih od 850 do / §100 je treba dati polovico na račun. Glasovi so iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačno.
John Golob,
' 203 Bridge Street, JOLIET, 111.
'Ž
Spričevala:
%	Matija Bezek imam že štiri leta harmo-
,	nike na 4 glasove in sem zelo zadovoljen
'/	2 n jimi, ter so še setlaj dobre; igram zelo
j	veliko na nje. Rojaki, nebojite se, da bi
'	bili prevarani; h. rmonike so lahke za igra-
^	nje, le po izdelane in dovolj po ceni. To
'	potrdim.
Marko Telak imam harmonike le pet let od g. Goloba na 4 glasove; veljajo me 75 t- dolarjev, ali ne dam jih sedaj za one, ktere so narejene v starem kraju in veljajo '50 gold., rabim jih pa že .pet let. „	M. Teschak.
Podpisani imam harmonikeod g. J. Goloba že Sest let, zanje sem dal $40 in so še sedaj boljše kakor ooe iz »tare dežele, klere stanejo najvišjo ceno, rabim jih pa ob vsakej priliki.
Martin Trlep, Joliet, 111. Podpisani Michael Klobučar potrjujem, da so harmonike Izdelane od g. J. Goloba liTratno delo, jaz le na nje igram 4 leta, dal sem za nje $25 in še sedaj jih ne dam zaradi njih glasu za $30.	Mike Klobučar, Joliet, I1L
Mat. Frankovi? potrjujem, da dela, ktere Izdeluje g. J. Golob so fina; jaz sem kupi od njega harmonike pred 4 leti in dal za nje $45 in še danes imajo lepši glas kakor najboljše b stare dežele; docedaj ie niso potrebovale poprave Math. Frankorlch, Calumet, Mich.
Silvester Strametz, ravnatelj mestne godbe (Citizen Consolidated Band) potrjujem, da harmonike izdelane po John Goloba imajo čiste, pravilne glasove in se zamorejo uporabiti fn vsakej godbi na lic«, trobente ali piičalL	G. Stiamcc.
Edino slovensko podjetje!
Pozor
Slovenci!
FR S AKSER & CO.
/'„Glas USTazcočLa.")
Posreduje rojakom prevožnje listke za najboljše parnike po najnižjih cenah. Dobro poučimo potujoče, imamo izvrstno zvezo
v Kvropi. Ako se kakemu potniku prip ti kaka neprilika, bodisi v Evropi ali tukaj v llargge < >tri - (Castle Garden) posredujemo, da ga puste naprej potovati, kar druiri agentje n za i':1! nemorejo storiti in so mnogokrat potniki vrnjeni. Na to naj posebno pazijo oni, kteri za koga listek kupijo. — I >alje preskrbimo iu proti : 11110 rojakom vožnje listke v Evropo ali staro domovii ) za vse parobrodne družbe in železnice po " edinjenih državah najceneje. — !'•»- no v staro domovimo
cL O IO_ Si JO 3 O	,
bodisi na zasobne osobe ali hranili > > najnižji ceni in jako hitro, ker imamo dobre, solidne zveze. Sleherni teden odpošljemo po 10.000 do 15.000 goldinarjev in množina stori. !a ' ko ceni delamo.
Vsak rojak potujoč v si to ■ ovii o naj kupi vozni listek pri nas v New Yorku, ker 1 remnogokrat se zgodi, da kupijo listek kje na zapadu v Nkw Vork pa vsled k:kc „-i: z:	za'-; ule ali nezgode samo kako uro prepozno dospejo, parnik odrine točno in ti ljudje morajo potem
na svoje stroške Čakati t o več : 1 v . 1 1. .> si tukaj kaj lahko pomagajo. Enako je s potnik; iz stare domovine sem Ameriko, na zapadu ali v Evropi kupljeni potnik je pre; š.vu sam s i a'<o ga zadržujejo pred naselbinsko oblastjo ko dospe v Xkw Vork, med tem, ko mi za nase potnike vse mogoče storimo in i.i še nijeden nazaj poslan, toraj po čemu si delati nepotrebne -krbi in strah : za potnike, kteri potujejo brez našega posredovanja in niso nam rn <nani, ; a se ne moremo truditi, ker je čas predrag.
Naše denarno pošiljanje v Turu domovino je na zelo solidnej podlagi in vsako pošiljatev odpošljemo s prvim hitrim parnikom. Odposlali smo pa že rojakom
nad 3 milijone goldinarjev avstr. velj.
Toraj vse prednosti govore se v vseh teh zadevah obrniti le do :
FR. SAKSER & C O.
(„GLAS NARODA")
109 Greenwich Street, NewYork.
Kdor potuje v staro domovino naj nam brzojavi dohod v XEW VORK in po kterej železnici pride, najbolje da brzojavi iz BUFFALE, ali OSWEGE. MONTREALA, CH1 "A(iK itd., ker iz teh krajev vozijo redno v NEW VORK. Vsakdo naj preje vpraša, kdaj pride v NEW VORK in po kterej železnici, da ga naš človek pride počakati, z malo svotico si dolarje prihrani. Vedno naj vsakdo pazi na številko 109 Greenwich St«
KNAUTH, NACHOO & KUEHNE
No. 11 Willian Street. Prodaja in pošilja na vse del*- svMa denarna nakaznice, menji«'^, in dolžna pisma.
Iiposlnje in izterjnje zapn^ine in dolffcve.
T^Slika predstavlja
srebrno uro
z jednim pokrovom na vijak (Schrgube), na kterem je udelana zlata podoba, bodisi: lokomotiva, j l^u ali konj, in staiip z dobrim, E 1 g i u k^lesovjem
na 7 kamnov samo.. . ^13.50
in na 15 kamnov samo §>15.00
Na zahtevanje razp ciljajo ce-'niki frankovani.
Poštena postrežba in o-mstvo za robo je moje geslo.
Za obilo naročbe priporočam z vsem poštovanjem :
Jakob Stonich,
&9. E.	STREET, CfllCAGO. ILL
Podpisani priporoča vsem Slovencem svoj krasno vrejeni
Ho tel JPloren ce
177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y.
Vedno bodem točil razno izvrstno sveže pivo, posebnost pravo importirano plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem gostom proti zmerni ceni; na razpolaganje je lepo
Posebno se priporočam rojakom za razne p vezanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči.
Slovenci obiščete me obilokrat 1
Svoji k svojim!
Se spoštovanjem
Frank Gole,
hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklvn, N. Y.
Mestna hranilnica ljubljanska
obrestuje tudi nadalje hranilne vloge
po 4.0|o
brez odbitja novega rentnega davka.
Denar —- tudi amerikanski — Be jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Glas Naroda".
HRVATSKE DOMOVINE SIN
glasoviti i u proslavljeni zdravnik
BFMiWMmmn
sedaj nastanjeni zdravnik na
So. East ccrner 10. Walnut Str.,
KANSAS CITY, M0.
kateri je predsednik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik zdravniškega društva n jeden najpriljnbljenejši zdravnik zaradi svojih zn: 'žuoBti pri tamošnjem ljudstvu,
priporoča se slovenskemu občinstvu
za zđravljenjs vsakovrstnih Dtranjil Mor tli vaji Mm.
Glasoviti in pro-	postal je predsed
slavljeni zdrav-	nik dveh večjih
nik, ki se je iz-	medicinskih za-
učil in prejel di-	vodov in dobil je
plomo na slove-	glas Bvetovnega
čih zdravniških	zdravnika. Radi
vseučiliščih vBe-	tega naj se vsa-
ču, Monakovem,	kdo, ki boleha
New Yorku, Phi-	vsled onemoglo-
ladelfiji itd. itd.	sti, ali na prsih,
je bil rojen v Sa-	ušesih, očeh, ali
moboru na Hr-	srcu, želodcu,vo-
vatskem, ima 25	denici, mrzlici,
letno zdravniško	glavobolu, nadu-
skušnjo, zdravi	hi, kataru, pluč-
najtežje in naj-	niči, oslabelosti,
opasnejše čl ove-	vsako vrstnihžen
ške bolezni. Pri-	skih bolez ih
šel je mlad v to	itd. — naj obišče
deželo, z žulji in	ali Be pismeno v
bogatim znan-	Dr. G. IVAN POHEK,	materinem jezi-
jemin skušnjami	ku obrne na svojega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na
stotixLe ±n si^oi^iazLO
nevarno bolnih oBeb ozdravil, posebno pa mti je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku,	Kansas City, Mo. '
Štovani gospod!	1
Naznanjam Vam. da sem Vaša zdravila porabil, iti Bem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem ^ se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. Karol Blažina, ^^^^^^^^^__Ferry,
Dr. G. fVA^POHBK
se je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: s	v tem je nedosegljiv.
kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker ueče da bi kdo trošil po nepotrebnem, svoj krvavo
zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ.
Vsa pisma naslovite na:
Dr. G. IVAN POHEK,
So. East 10. Walont Str.,
KANSAS CfTY,
MlSSOUBt. J