revija za tehnično in
znanstveno dejavnost mladine

72/73

TIM

Naročniki TIMa, ne pozabite prebrati in izbrati nekaj iz
našega knjižnega programa — to so knjige za vas!

Jules Verne, Pet tednov v balonu — v 80 dneh okoli sveta

452 strani, cena 46,00 din

Jules Verne, Jangada — Dve leti na počitnicah
640 strani, cena 60,00 din

Jules Verne, Potovanje v sredino zemlje — Dogodivščine kapitana Hatterasa
600 strani, cena 65,00 din

Jules Verne, Mathias Sandorf, roman v dveh delih
500 strani, cena 70,00 din

Knjige so polne napetih dogodivščin, ki jih doživljajo pisateljevi junaki,
med njimi tudi otroci vaših let, na vseh celinah naše zemlje, od sever¬
nega tečaja do skrivnostnih pragozdov Južne Amerike, v našem primorju
od Buj do Splita, pa v vroči Indiji in v Afriki. Z njimi si boste ogledovali
vsa čuda sveta, ob njih spoznavali čudne in nenavadne običaje v tujih
deželah, se bali za svoje junake in se veselili njihovih zmag in uspehov.

Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih neposredno naročite v založbi.
Naš naslov poznate — knjige pa boste naročili tako, da se ob naročilu
podpiše tudi eden od vaših staršev. Če pošljete naročilo neposredno na
našo založbo, imate 15 % popusta (če ste seveda reden naročnik TIMa —
na šoli ali pa na osebni naslov).

Preberite, izberite, naročite — ne bo vam žal!

TIM — REVIJA ZA TEHNIČNO IN ZNANSTVENO DEJAVNOST MLADINE

Izdaja Tehniška založba Slovenije — Ureja uredniški odbor: Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan
Kralj, Drago Mehora, Tone Pavlovčič, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič, Tončka Zupančič, odgovorna
urednica Anka Vesel, oblikovanje in tehnično urejevanje Vašo Kovačič. TIM izhaja 10-krat letno.
Letna naročnina 35 din, posamezna štev. 3,50 din. Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi
pot 6, pp 541-X. Tekoči račun 50103-603-50480 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk, Kočevje.

Naslovna stran foto Albin Božič

Oproščeni plačila temeljnega davka od prometa proizvodov na podlagi mnenja Republiškega
sekretariata za prosveto in kulturo SRS št. 421-2/72 dne 15. 8. 1972.

# IGRA >-►

=3 IN DELO

Ste že kdaj stopili v sobo, polno robotov, večjih
in manjših, tolikšnih kot je na primer vaš
kuža Sultan, ali velikanov, ki bi jih lahko za¬
menjal ža medveda, ali neverjetno migetajočih,
da se človeku ob pogledu nanje kar zmegli
pred očmi? Morda se vam je to zgodilo kdaj v
sanjah, ko vas je kakšna napeta vesoljska zgod¬
ba spremljala še v posteljo.

Meni pa se je to zgodilo v resnici, sredi belega
dopoldneva in sredi bele Bele krajine. Bilo je
to na Vinici, ki jo po imenu zanesljivo poznate
— tu se je rodil naš veliki pesnik slovenske
moderne, Oton Župančič. Breze in steljniki, ki
tako spokojno še dandanašnji obdajajo ta kraj,
bi pač težko napovedali človeku, ki se napoti
v viniško šolo, da skriva le-ta v sebi železna
robotska srca in možgane. Pa je kljub temu
res tako. Viniška šola in njeni šolarji ne
slove le po tem, da imajo najaktivnejši klub
OZN v Sloveniji, nemara bodo vsi skupaj za¬
sloveli tudi po svojih robotih. In tudi robotskih
zgodbah. Kajti na tej šoli vam bi lahko povedali
veliko zgodb: o pasji (beri robotski) družini
Mukija, o Miicki in Janezu kajpak (ki imata ali
sta imela železni srci) pa še o medvedu, ki
še nima pravega imena in z eno šapo ziblje,
z drugo pa pahlja drobceno punčko v zibelki.
Ta medved-pestunja ni tak, da bi se ga ustra¬
šili, saj so ga domiselne krožkarice tovariša
Antona Trohe oblekle v rumeno haljico z vse¬
mi žepki in trakovi, ki jih mora imeti »teta«, ki
varuje malčke. Mimo tega, da ziblje punčko,
medved (ali medvedka, to se še ne ve), tudi
pomenljivo zavija z očmi in sem in tja obisko¬
valcu pokaže jezik, in niti ne tako kratkega,
verjemite!

V tej robotski delavnici tudi že dlje časa pri¬
pravljajo posebno veselje drugošolčkom. Mor¬
da bodo že prihodnjo jesen z robota odbrali,
če so prav seštevali. Število lučk na zunanji
strani in splet tiskanega vezja v robotovi no¬
tranjosti kaže, kako hudo bodo morali mladi
Viničani napeti možgane, da jih to železno stra¬
šilo ne bi spravilo v zadrego in sramoto.

Tovariš Troha, ne morem si kaj, da ne bi bila
zares prevzeta nad to množico robotov in vse¬
ga drugega, kar polni vašo delavnico. Imate za
to »elektronsko delavnico« na tej šoli mar
kakšno posebno »ugodno ozračje«?

Menite, da nas kdo posebej opremlja z
aparaturami in vsem potrebnim instrumen-
tarijem ali drugim materialom? Niti malo
ne! Vse, kar vidite izdelanega, smo kupili

sami, toda veliko tudi dobimo. In veste, kdo
so naši dobavitelji? Avtomehaniki nam od¬
stopijo kak obrabljen brisalec šip, sem in
tja komu dokončno odpove pralni stroj pa
nam podari programator, skratka tisto, kar
bi praviloma romalo v odpad, zaživi v naši
delavnici pod rokami naših krožkarjev v
novi obliki — najsi bo to leteči krožnik,
raketa, balon na topli zrak ali robot. Vedno
pa takšna najdba »zaživi« po svoje: ah leti,
ali se vrti ali hodi, ali pa preverja znanje
učencev, kot bo to nekoč počel naš robot-
programator.

Oprostite malce čudnemu vprašanju — kje pa
kupujete ideje za vaše naprave?

Ravno to je tisto — idej imamo neskončno
veliko, kar za izvoz kot se temu reče —
zato pa manj denarja in včasih tudi premalo
časa.

Tako torej: denarja bolj malo, časa na videz
premalo (police in predali v vaši delavnici go¬
vore drugače), kaj pa delovnih rok in predvsem
umnih glavic — teh ne manjka?

Nikakor ne. Zavzetih in delavoljnih krožkaric
je veliko in kar vsak dan bi se pod večer
najraje zbrale v delavnici, da bi nadaljevale
z vsemi začetimi napravami.

Dejali ste krožkarice, sem prav slišala?

Res je, v letošnjem letu smo bogati z dekli¬
cami — kar po deset deklet se zbere ob
naši domenjeni uri (ob petih popoldne), če
bom le imel toliko časa, da bi nadaljevali z
delom. Kot vidite, je danes prisoten en
sam predstavnik močnejšega spola, naš Du¬
šan Kordiš namreč.

Kaj pravi, Dušan, zakaj si danes edini prime¬
rek moškega rodu v tem »elektronskem« krož¬
ku?

Pri nas nekateri fantički samo žogo radi
brcajo, vsaj jaz poznam kar precej takih.

Dekleta, pa ve kaj povejte o delu v krožku
— a naj vas predstavim bralcem TIMa z imeni,
videli vas bodo tako na sliki: Ivanka Špehar,
Jožica in Ivanka Benec, Marjetka Adlešič in kar
tri z istim priimkom — Rezika, Roza in Marija
Balkovec.

TIM 337

Zelo rade se zbiramo popoldne na šoli. De¬
lamo skupaj z našiim tovarišem Troho, kot
na primer zdajle tole elektronsko pestunjo,
pa tudi posamezno, za oceno v predmetu,
izdelujemo kar tu v šoli. Medve z Jožico
delava traktor, ki smo ga izbrali za model
tega leta.

Robot, ki ga zdaj dokončujete, je že zahtevna
naprava. Najbrž za začetnike pretrd oreh, mar
ne?

Seveda. V krožku smo začele s sestavljen¬
kami, nato smo delale modele po TIMu, po¬
tem je prišla na vrsto preprosta elektronika
— izdelava elektromotorja, elektromagneta
in podobnega. Izdelovati robota ni tako tež¬
ko, seveda pa je potrebno osnovno znanje
o elektroniki, vezave, potreben je načrt.
Veliko nam razloži tovariš, a precej beremo
tudi knjige in revije s tako vsebino.

Potemtakem izdelati robota mi nobena posebna
umetnija?

Še malo ne. Tovariš naredi načrt in nam
razloži, potem začnemo. Marsikaj si izmi¬
slimo in dopolnimo med delom. Sploh je
najlepše pri takem delu, da lahko to in ono
stvar same dodamo.

Kaj se Vam zdi najbolj dragoceno in največ
vredno za mlade tehnike pri njihovem udejstvo¬
vanju v krožku, tovariš Troha?

Kaj vse pomeni delo v krožku našim otro¬
kom, je kar težko našteti. Naš kraj je brez
industrije, veliko staršev naših šolarjev
dela v tujini in tako je to eden od redkih
načinov, da se otroci seznanjajo s sodobno
tehniko in z dosežki znanosti. Pridobijo si
znanje, ki bi ga drugače težko dosegli.
Marsikomu pomeni ta aktivnost tudi usme¬
ritev za življenjski poklic. Nasploh pa je
navada, da naši krožkarji še potem, ko že
zapustijo šolo, radi in zvesto obiskujejo
šolo in delavnico, kjer so prebili toliko ve¬
selih in zanimivih uric. Seveda je kar pra¬
viloma res tudi to, da z otroci, ki tako
živo in zaneseno domala ves svoj prosti
čas prebijejo v delavnici, ne v šoli in tudi
doma ni težav.

Najbolj dragocena pa je pri tem njihova
lastna ustvarjalnost ali vsaj soustvarjalnost.
Otrokova domišljija se ob gradnji še tako
preproste rakete ali vesoljske ladje spro¬
šča in dobiva oprijemljive, stvarne oblike.
Mislim, da otrokovo ustvarjalnost v glavnem
premalo upoštevamo. Ta kritika, če že tako
hočete, velja tudi TIMu. Menim, da imate
s področja elektronike včasih preveč zah¬
tevne načrte in da je samo modelarstvo pre¬
ozko področje za otrokovo tehniško ustvar¬
jalnost. Več bi bilo treba dati pobud, zamisli
in pri tem ne bi smeli pozabiti, da vsi
otroci nimajo toliko denarja, da bi lahko
material kupili, naši pa sploh ne. Zato pa
naj bi načrti upoštevali takšno gradivo, ki
ga je moč dobiti skoraj zastonj ali čisto
zastonj. Za čuda mnogo stvari se da na¬
praviti iz odvržene plastične steklenice,
že odsluženega elektromotorčka ali zame¬
njanega avtomobilskega dela.

Če vas bo kdaj pot zanesla tja na mejo naše
ožje domovine, na Vinico, vas bo že oko samo
popeljalo v šolo. Pred njo se razkazuje domala
kot radar velika vetrnica, skozi stekleno steno
boste ugledali maketo belokranjske domačije,
v vseh podrobnostih verne resnični hiši in na¬
pravam in ljudem v nošah okoli nje; oko se
vam bo ustavljalo na fotografijah in plaketah,
spočilo se vam bo na zelenju in cvetju, ki
bohotno polni hodnike in sobe. Tam na svetli,
južni strani pa je še posebno mikaven prostor:
delavnica robotov in raket in letečih krožnikov
in vesoljskih postaj. Roboti so pač roboti: ko
jih priključiš na električni tok, zamežikajo nji¬
hove rdeče oči, okorni gibi premaknejo njihove
ude. Njihovo kovinsko srce ne bo udarilo nič
hitreje, ko boste stopili v to nenavadno delav¬
nico. Zato pa vas bodo prijazno in z veselim
srcem in s tisoč zamislimi in načrti sprejeli to¬
variš Troha in njegovi mladi, delovni krožkarji.

TIM 338

PRVI KORAKI

PREŠANE RASTLINE ZA
OKRAS NAŠEGA DOMA

SONJA ŠEGULA

V ČASU RASTI IN CVETJA Sl VEDNO ŽE¬
LIMO NEKAJ TEGA BOGASTVA PRIHRANITI
ZA POZNEJŠI, JESENSKI IN ZIMSKI ČAS.
TODA ODREZANIM ALI ODTRGANIM RAST¬
LINAM JE V VAZI ODMERJENO LE KRATKO
ŽIVLJENJE.

ZA DALJŠI ČAS JIH OHRANIMO EDINO S
SUŠENJEM OZIROMA PREŠANJEM. TAKŠ¬
NE RASTLINE SO DOLGO OBSTOJNE IN
UPORABNE.

CVET OBLOŽIMO S SPODNJE IN ZGORNJE
STRANI S TOLIKO MAJHNIMI LISTIČI PIVNIKA,
KOLIKOR ZNAŠA DEBELINA CVETA

NABIRATI ZAČNEMO — PREDVSEM CVE¬
TLICE — ŽE ZGODAJ SPOMLADI. VEČINA
VRTNIH CVETLIC, KOT SO TULIPANI, HIA-
CINTE, VRTNICE, NAGELJNI, NI PREMERNA
ZA PREŠANJE. VZELI BOMO ZVONČEK,
TROBENTICO, PLJUČNIK, JETRNIK, PASJI
ZOB, MOČVIRSKI TULIPAN IN ŠE KAJ. KAS¬
NEJE PA ŠE VELIKO MARJETICO, KUKA¬
VIČJO LUČCO, PLAVICO, KOKALJ, RIPEČO
ZLATICO, NAJRAZLIČNEJŠE TRAVE, PRA¬
PROTI IN LEPO OBLIKOVANO LISTJE DREVES
IN GRMOV. PAZILI BOMO, DA CVETJA NE
BOMO RUVALI S KORENINAMI. VSEM ZA¬
ŠČITENIM RASTLINAM PA SE BOMO SE¬
VEDA ODREKLI.

NAJUSPEŠNEJE IN NAJHITREJE BOMO
RASTLINE POSUŠILI, ČE JIH BOMO POLO¬
ŽILI MED DVA PIVNIKA.

NA SPODNJEGA SKRBNO IN NATANČNO
NAMESTIMO RASTLINO. PRI CVETOVIH PA¬
ZIMO, DA CVETNIH LISTOV NE PREKRIVA¬
MO IN DA SO LEPO ZRAVNANI. TO VELJA
SICER TUDI ZA ZELENE DELE RASTLIN.
CVETOVE, KOT NPR. MARJETICO, ŠE POSE¬
BEJ PODLAGAMO, KOT KAŽE SLIKA. TO
NAREDIMO ZATO, KER JE CVETNO SREDI¬
ŠČE DEBELEJŠE IN BI DOBILI PRI STISKA¬
NJU ALI ZGRBANČENE CVETNE LISTE ALI
PA ZMEČKANE PRAŠNIKE. TUDI PRI RO¬
ŽAH, KI IMAJO NEKOLIKO DEBELEJŠE PEC¬
LJE, RAVNAMO ENAKO. Z DRUGIM PIVNI¬
KOM NATO RASTLINE PREKRIJEMO IN ŠE
OBLOŽIMO S ČASOPISNIM PAPIRJEM. SE¬
DAJ DAMO VSE SKUPAJ MED DVE DEŠČI¬
CI IN NA VRHU ENAKOMERNO OBTEŽIMO
— LAHKO KAR S KUPOM KNJIG. V DVEH

CVETLICE — RIPEČA ZLATICA, PASJI PETERŠILJ,
KOKALJ, TROBENTICA, PASJA TRAVA IN STO-
KLASA

TIM 339

DO TREH TEDNIH BODO RASTLINE SUHE.
ZA PREŠANJE IMAMO TUDI POSEBNE PRE¬
ŠE, KI SE JIH POSLUŽUJEJO PRIRODOSLOV-
Ci ZA SVOJE ZBIRKE ALI HERBARIJE.

ZA NAŠ NAMEN JE PA PREPROSTEJŠI NA¬
ČIN PREŠANJA ENAKO UČINKOVIT. LE DO¬
VOLJ NATANČNI MORAMO BITI, TAKO PRI
NAČINU PREŠANJA KOT PRI ČASU SUŠE¬
NJA. SAMO LEPE IN POPOLNOMA SUHE
RASTLINE SO UPORABNE. UREJAMO JIH
NATO MED DEBELEJŠO LEPENKO IN ŠIPO
ALI MED DVE STEKLENI ŠIPI, MED ŠIPO
IN PROZORNO SAMOLEPNO FOLIJO ALI
MED LEPENKO IN FOLIJO. LEPILO UPORAB¬
LJAMO PRI TEM KOMAJ OPAZNO.

SENČNIK

MORDA IMATE OKNO Z MANJŠIMI ŠIPA¬
MI? POIZKUSITE Z MALO LEPILA PRITRDITI
NANJ RASTLINE IN POTEGNITE ČEZNJE FO¬
LIJO. TUDI OB NAJBOLJ SIVIH MEGLENIH
DNEH SE BOMO VEDNO ZNOVA RAZVE¬
SELILI TEGA NEŽNEGA KLICA POMLADI.

PLOČEVINA

LEPENKA

STEKlD

j J PLOČEVINA

POGLED S STRANI

CVETLICE IN TRAVE, SAMO CVETOVE, SA¬
MO LISTJE ALI SAMO TRAVE OBLIKUJE¬
MO V ŠOPKE, V VODORAVNE VRSTE ALI
RAZTRESEMO.

RAVNAMO SE PAČ PO TEM, KAKŠNE
VRSTE OKRAS NAMERAVAMO NAREDITI.
ŠOPEK BOMO SESTAVILI, ČE GA ŽELIMO
IMETI NA STENI KOT SLIKO. TUDI VODO¬
RAVNA RAZPOREDITEV NE BO NAPAČNA
— ČE BOMO SKUŠALI ČIMBOLJ PRIKAZA¬
TI DELČEK TRAVNIKA. TAKIH SLIK NIKOLI

NE UOKVIRJAMO. VODORAVNO RAZPORE¬
DITEV UPORABLJAMO TUDI ZA SENČNIK
IZ PAPIRJA, KI GA NATO PREVLEČEMO S
FOLIJO.

PODSTAVEK ZA KOZAREC

NA SLIKI IMATE ŠE PODSTAVEK ZA KOZA¬
REC. OSNOVA JE LAHKO IZ PLASTIKE ALI
KARTONA. NA TO RAZPOREDIMO KAKRŠ¬
NOKOLI RASTLINICO, JO RAHLO PRILEPI¬
MO IN PREVLEČEMO S FOLIJO.

POMLAD JE TU. IN CVETLICE IN ZELENJE.
SAMO MAJHEN, ČISTO MAJHEN DELČEK
VSE TE LEPOTE BI RADI IMELI VEDNO PRED
OČMI. MORDA VAM BO USPELO.

RASTLINE RAZVRSTIMO NA LEPENKO ALI STEK¬
LO IN JIH TU PA TAM SAMO NA LAHKO PRILE¬
PIMO. RAZVRŠČENE IN PRITRJENE RASTLINE
PREKRIJEMO S ŠIPO ALI FOLIJO. ODREŽEMO
ŠTIRI KOŠČKE TANJŠE PLOČEVINE 2 X 5 CM
VELIKE. TE PLOŠČICE UPOGNEMO ZGORAJ IN
SPODAJ TESNO ČEZ ROB SLIKE, TAKO DA
LEPENKA IN STEKLO DRŽITA SKUPAJ. DA SE
NAM VRVICA ZA OBEŠANJE OB STEKLU NE
STRGA, JO NAPELJEMO V ENEM, IN TOČNO
ČEZ PLOŠČICE.

TIM 340

PRI KROJAČU

Tončka Zupančič

Dobiti nov suknjič ni kar tako. Mama je
za Aleša kupila mehko volneno blago svetle
barve, da bo kot nalašč za pomlad. Suknjič
mu bo sešil krojač. Ko sta bila z mamo
prvič pri njem, ga je s krojaškim metrom
izmeril. Z mamo sta se domenila, da bo suk¬
njič še tisti teden ukrojil in pripravil za
mero. Aleš je obljubil Polonci, da ga bo
smela spremljati, ko bo šel suknjič pomerit.
A ravno tisti dan je deževalo.

Polonca se stiska pod dežnikom, Aleš pa
skače iz luže v lužo. Kaj mu mar dež! Noge
mu tičijo v gumijastih škornjih, na glavi ima
nepremočljivo kapo in ves je skrit v dež¬
nem plašču. Od Polončinega krilca pa kar
kaplja in tudi v usnjenih čevljih je že mo¬
kro. če se ne bi obiska pri krojaču tako
veselila, bi je Aleš gotovo ne spravil iz hiše
v tako slabem vremenu.

Polonca razmišlja: vodne kapljice z dežnega
plašča spolzijo. Blago dežnega plašča torej
ne vpija vlage. Tudi gumijasti škornji ne vpi¬
jajo vlage. Tudi gosto tkano blago dežnika
ne vpija dežnih kapljic. Izberite pravilen
odgovor in narišite puščico od dežnika k
pravilnemu stavku:

Dežnik, dežni plašč in gumijaste škornje
nosimo,

da nas ščitijo pred mrazom
da nas ščitijo pred dežjem
da nas ščitijo pred soncem

MV

pravimo poskus: s kosom sveče drgnite po
časopisnem papirju toliko časa, da bo vsa
površina prekrita z voskom. Vzemite še ne-
povoskan časopisni papir in oba držite pod
vodnim curkom. Prečrtajte nepravilno be¬
sedo in prebrali boste pravilen stavek:

Ijic.

Ali napravimo z voskanjem tudi blago ne¬
premočljivo? Vzemite kos stare bombažne
krpe in še to preskusite. Taborniki že vedo,
kaj bodo napravili, ko jim bo poleti kapljalo
v šotor.

Opazujmo blago dežnega plašča. Na spod¬
nji strani ima tenko gumijasto prevleko, ki
preprečuje vodnim kapljicam vdor v notra¬
njost. Napravimo poizkus: kapljico vode ka¬
nite na steklen kozarec, na leseno kuhalnico,
na bombažni robček, na polivinilsko vrečko,
na časopisni papir, že po nekaj minutah bo
kapljica izginila ali pa bo ostala na mestu
nespremenjena.

Med naštetimi tvarinami obkrožite tiste, ki
vlago vpijajo:

steklo, les, bombažno blago, polivinil, papir.

Najhitreje je kapljico vpil časopisni papir.
Vpija vodo tudi drug papir? Ste že kdaj pili
čaj ali mleko iz papirnatega kozarca? Zakaj
ne vpije kapljic čaja papirnati kozarec? Na¬

Pogovarjali smo se o tem, kako zaščitimo
z različnimi prevlekami blago in papir pred
vlago. Zakaj so bili Polončini čevlji premo¬
čeni? Ali tudi usnje vpija vlago? Ali lahko
tudi usnje zaščitimo pred vlago in napra¬
vimo nepremočljivo? Gotovo imate kje v
bližini pri roki belo kremo za čevlje. Nama¬
žite z njo kos časopisnega papirja in ga
zmočite. Kapljice zdrsijo po papirju. Aleš od
tega poskusa naprej bolj pogosto čisti in
maže svoje čevlje. Polonca pa opravi to kar
za vso družino.

Pri krojaču mora Aleš počakati, da bo pri¬
šel na vrsto. S Polonco sedeta na stol in
opazujeta. V veliki krojaški delavnici stoji
mnogo miz, obešalnikov in šivalnih strojev.

TIM 341

Krojači sede in šivajo: eni s šivanko v ro¬
ki, drugi pri stroju. Na mizah je poleg blaga
polno predmetov. Obkrožite njihova pravilna
imena:
šivanka
škarje
nož
bucika
šivanka
šivalni stroj
naprstnik
kozarec
natikalo
merilnik
krojaški meter
metrska palica

Vsem narisanim predmetom pravimo orodja/
/stroji.

Škarje, šivanka, naprstnik, krojaški meter

Dopolni stavek: S škarjami .

S šivanko .;. Skozi šivanki-

no uho vdenemo ...;. Naprst¬
nik nosimo na . Krojaški

meter je platnen, da .....

Najbolj so Aleša zanimali šivalni stroji. Tu¬
di njegova mama ima šivalni stroj, a je od
teh nekoliko drugačen. Kadar mama šiva,
mora poganjati svoj stroj z nogami, kar je
zelo utrudljivo. Krojač je z nogo le pritisnil
na stikalo, in že je blago kar zdrsnilo pod
šivanko. Njegov stroj poganja elektrika. Od
elektromotorja do stroja je speljan kratek
jermen. Obe kolesi, ki jermen nosita, ima¬
ta po obodu žleb. Aleš ve: če bi jermen

sneli, bi se vrtelo samo kolo na elektromo¬
torju, kolo na stroju pa bi mirovalo. Krojač
ne bi mogel šivati. Tudi na maminem stro¬
ju sta dve kolesi in jermen. Ko sta nekoč s
Polonco stroj opazovala, sta napravila mo¬
delčke iz Lego kock in skušala vrteti več
kolesc hkrati.

Vse modele lahko sestavite tudi iz delov,
ki so v sestavljanki MEHANOTEHNIKE.
Sestavite prvi model. Zavrtite večje kolo
v smeri puščice. Dobro opazujte manjše ko¬
lo in vanj narišite, v katero smer se vrti.

Zavrtite večje kolo čisto počasi enkrat, in
štejte, kolikokrat se bo zavrtelo manjše ko¬
lo. Kako veliko drugo kolo moramo izbrati,
da se bo tudi enkrat zavrtelo kot prvo:
manjše / večje / enako veliko.

Vstavite jermen križno. Zavrtite kolo. Je
nastala kakšna sprememba v hitrosti vrte¬
nja ali v smeri vrtenja drugega kolesa?
Dobro opazujte in sestavite naslednje štiri
modele. Je med njimi kakšna razlika? Zakaj
smo vstavili tretje kolo? Bi lahko vse tri
povezali z istim jermenom?

Ugank je dovolj. Z natančnim opazovanjem
boste lahko vse uspešno rešili.

TIM 342

Z ZMAJEM
V POMLADNE DNI

Lojze Prvinšek

Zima se je z vsem, kar prinaša s seboj, za
nekaj mesecev poslovila od nas. Z njo sta
odšla sneg in mraz in tudi na mnoge zim¬
ske radosti bomo za nekaj časa pozabili.
V tem pomladnem času, v katerem se vse
v naravi nanovo prebuja, prihajajo z vedno
bolj toplimi dnevi tudi živahni pomladni ve¬
trovi. Nekaj podobnega se dogaja tudi v
jeseni, ko se ozračje znova ohlaja. Na krat¬
ko lahko ugotovimo, da je največ vetra
spomladi in jeseni. Zanimivo bi bilo zve¬
deti, zakaj je v naštetih letnih časih največ
vetra. Pri spoznavanju narave boste gotovo
kaj več slišali o tem. Zakaj nas tokrat prav
veter tako zanima? Prav gotovo zato, ker
smo se odločili, da bomo spuščali zmaje in
je pri tem poleg zmaja potreben tudi ve¬
ter.

Danes smo se namenili izdelati zmaja. Se¬
daj že vemo, da je za vsak izdelek treba
najprej lizbrati obliko, velikost, gradivo in
način izdelave. Zmaje ločimo po izdelavi na
ploščate v obliki pravokotnika, deltoida, pol¬
krožne oblike ali v obliki letal in ptic, da¬
lje na zmaje škatlaste oblike in na zmaje
v obliki letečih pošasti. Za zadnje, ki jih
imenujemo »kitajski zmaji«, so seveda naj¬
večji mojstri Kitajci. Mi se bomo odločili
za kaj bolj preprostega, in sicer za plošča¬
tega zmaja deltoidne oblike. To obliko pri
nas tudi največkrat vidimo. Za izdelavo takš¬
nega zmaja potrebujemo:

a) orodje — nož, škarje in ravnilo,

b) gradivo — dve letvici v prerezu 3x3
do 5 X 5 mm dolžine do 1 m, nekaj pol
tankega papirja, tanko in močno vrvico
ter lepilo za papir.

Najprej prirežemo obe letvici, eno daljšo
— na primer 80 cm, in drugo krajšo, v dol¬
žini 60 cm. Krajšo letvico pritrdimo z vrvi¬
co na zgornji tretjini daljše letvice in do¬
bimo tako iz letvic obliko križa. Na vseh
štirih koncih letvic zarežemo približno 2 cm
od koncev ne pregloboke zareze ter nato
prek zarez ovijemo 'in napnemo vrvco. Z

enakomerno napeto vrvco že dobimo ob¬
liko plošče deltoidnega zmaja. Potem papir
tako prirežemo, da za zarobitev dodamo še
po 3 do 4 cm. Okvir zmaja položimo na pa¬
pir, tega pa zapognemo in zalepimo prek
vrvice. Konci letvic segajo iz papirne pre¬
vleke (slika 1). Naslednja naloga je nave-

Slika 1

zava zmajeve plošče na vlečno vrvco. Če
bi ploščo privezali samo na eni točki, zmaja
ne bi mogli dvigniti v zrak. Privezati ga je
treba v treh točkah, in sicer na obeh koncih
krajše letvice in na krajšem oziroma spred¬
njem koncu daljše letvice. Vrvce, priveza¬
ne na tri točke zmajeve plošče, tvorijo
tako imenovano »tehtnico«, s katero umerja¬
mo težišče oziroma ravnotežni položaj zma¬
ja. Stranski vrvci sta enako dolgi — v na¬
šem primeru vsaka približno 40 do 50 cm.

TIM 343

Vrvca na krajšem koncu daljše letvice pa je
v tehtnico povezana tako, da jo lahko pri
preizkušanju zmaja skrajšamo ali podaljša¬
mo. Za osnovo je pravilno, če je sprednja
vrvca tako povezana v tehtnico, da tvori
z zmajevo ploščo kot od 35 do 50 stopinj
(slika 2 ].  Pri zmaju je pomemben tudi rep,
zlasti pri njegovem ravnotežju in stabilno¬
sti v zraku. Rep lahko ‘izdelamo v obliki ve¬
rige; iz papirnatih trakov zlepljamo obroč¬
ke in jih vežemo v verigo. Lahko pa izdela¬
mo rep tudi tako, da na vrvico v presledkih
10 do 15 cm navežemo šope papirnatih tra¬
kov. Rep naj bo dolg dva in pol do tri me¬
tre (slika 3). Preostalo nam je samo še, da
na tehtnico zmaja privežemo dovolj dolgo
vlečno vrvco za spuščanje zmaja.

Zmaja spuščamo vedno proti vetru, da se
s svojo silo upira v predvidenem kotu z
nagnjeno spodnjo stranjo njegove plošče.
Če preizkušamo zmaja v tekmovanju z vrst¬
niki, se lahko pomerimo v tem, komu se bo
zmaj višje dvignil v zrak. To lahko odmeri¬
mo z dolžino spuščene vlečne vrvce. Lah¬
ko pa se pomerimo v tem, komu bo zmaj
dlje časa ostal v zraku.

PREPROSTO DVIGALO
Z ELEKTROMAGNETOM

Irena Velkavrh

V zadnji številki TIMa smo se pogovorili o
tem, kako izdelati preprost elektromagnet.
Kdor je napravico tudi naredil, bo lahko od¬
govoril na naslednja vprašanja:

1. Iz katerih sestavnih delov je zgrajen elek¬
tromagnet?

2. Kdaj elektromagnet pritegne železne pred¬
mete?

3. Kaj smo dosegli, če smo navili na tuljav-
nik več navojev bakrene žice?

4. Pri katerih napravah so elektromagneti
sestavni deli?

Skušajmo izdelati napravo, katere sestavni
del je elektromagnet, na primer dvigalo za
železo! Seveda bo naš izdelek veliko pre¬
prostejši kot so dvigala, ki jih uporabljajo
v železarnah.

Da bomo nalogi kos, potrebujemo:

1. deščico 15 X 6 cm, debelo približno 1 cm

(sl. 1)

2. 60 cm dolgo letvico s presekom 10x6
mm (sl. 2 a + b)

3. tuljavnik — prazen tulec za sukanec

4. železno varilno žico, dolgo 10 cm in de¬
belo 3 mm (sl. 3)

Slika 3

[ O □  ►

Slika 4

TIM 344

5. vijake za matico M3 (vijaki naj bo eden
dolg 4 cm, drugi 2,5 cm, štirje pa po 1 cm)

6. lakirano bakreno žico s premerom 0,3 mm

7. 2 koščka medeninaste ali bele pločevine
(sl. 4), ki pa ne sme biti predebela, da
jo bomo lahko oblikovali.

8. železno varilno žico za jedro

9. močnejši sukanec, s katerim bomo elek¬
tromagnet dvigali.

Poleg navedenega materiala moramo imeti
tudi nekaj orodja — brez tega pač ne gre.
In katero orodje bomo potrebovali pri na¬
šem delu? Pripravimo si: žago za les (lah¬
ko je lisičji rep), rezbarsko žago, vrtalni
strojček s svedri premera 3 in 2,5 mm,
škarje za rezanje pločevine, kombinirke, iz¬
vijač in stekiit papir.

Predlagam, da se pripravimo k delu po na¬
slednjem zaporedju:

1. Najprej si bomo uredili na delovni mizi
potreben material in orodje.

2. Na deščici bomo narisali utore za oba
stebrička in izvrtali luknjici za pritrditev
kontaktov s svedrom 0 2,5 mm (tako bo¬
mo vijaka kar privili v les in ne bomo
potrebovali matic).

3. Letvico bomo razžagali na 4 kose (sl. 2
a in b) in na označenih mestih izvrtali
luknjice premera 3 mm, nakar bomo de¬
ščico in letvice zdrgnili s stekiit papir¬
jem, kajti že narejen izdelek je zelo tež¬
ko čistiti.

4. če hočemo napravico priključiti na ba¬
terijski vložek, si moramo izdelati kovin¬
ski puši (sl. 4), ki ju oblikujemo s kom-
birtirkami na železni žici premera 4 mm.

5. Najdlje se bomo zamudili pri izdelavi elek¬
tromagneta. Najprej bomo na enem koncu
tulca izvrtali 4 majhne luknjice, dve za
pritrditev debelejše žice, na kateri bomo
privezali sukanec, da bo tuljavica prosto
visela; dve pa, da bomo skoznju speljali
prosta konca tuljave, ki naj bosta dolga
približno 20 cm. Ker bomo težko dobili
železno palico, ki bi se prilegala odprtini
našega tuljavnika, lahko uporabimo tudi
tanjšo varilno žico in namesto ene de¬
belejše nabijemo v odprtino več tanjših
žic.

Ko bodo vsi sestavni deli pripravljeni, se
lahko lotimo sestavljanja. Pri tem nam bo
v pomoč skica (sl. 5).

Gotov izdelek moramo preizkusiti. Za to po¬
trebujemo baterijski vložek in nekaj žebljič¬
kov, da jih bomo lahko dvigali z elektromag¬
netom.

Morda se bo komu zdelo dvigalo preveč
preprosto, »otročje«. Seveda bo vsakdo lah¬
ko z malo iznajdljivostjo napravico izpopol¬
nil. Predlagam naslednje naloge:

1. Pripravite si 4 enako velika kolesca (lah¬
ko iz vezane plošče) in jih po svoji za¬
misli pritrdite na deščico. Tako boste do¬
segli, da se bo naprava dala premikati.

2. Druga, zahtevnejša naloga bi lahko bila
taka izpopolnitev izdelka, da bi bilo dvi¬
galo vrtljivo.

Veliko uspeha in zabave!

VAŽNO OBVESTILO!

Vsem tistim, ki boste junija zapustili
osnovno šolo, sporočamo, da lahko
ostanejo še naprej naročniki naše re¬
vije. Če se pismeno naročite na na¬
slednji letnik TIMa, vam ga bomo po
isti ceni in redno pošiljali na vaš do¬
mači naslov.

Naročila sprejemamo vse leto.

Uredništvo in uprava

TIM 345

MLADI»-> 0

* MODELARJI

KAKO STRUŽIMO LES

Tone Pavlovčič

Skoraj v vsaki šolski delavnici je med opre¬
mo tudi stružnica za les. Ta stroj, na kate¬
rega lahko pripnemo tudi krožno žago, plo¬
ščo za brušenje, glavo za vrtanje, je v
glavnem namenjen za izdelavo okroglih
predmetov. Za razliko od stružnice za ob¬
delavo kovin pri stružnici za les držimo
dleta v roki, medtem ko so dleta-noži pri
obdelavi kovin trdno vpeta v tako imeno¬
vani suport stružnice.

Toda oglejmo si tri najosnovnejša dleta za
obdelavo lesa:

— a je polokroglo dleto za grobo posnema¬
nje površine,

— b je ploščato dleto, katerega ostrina je
posneta z dveh strani in nam rabi za
končno oblikovanje površine,

— c je prav tako ploščato dleto; posneto
je v konico in ga uporabljamo za poprav¬
ljanje ostrih kotov, struženje stranskih
površin in predvsem kot odrezilni nož
(slika 1).

a b c

Slika 1

To so v glavnem tri osnovna dleta, ki jih
mora (imeti vsak strugar za najosnovnejša
oblikovanja lesa. Seveda so še druga dleta
za različne potrebe oblik in za različne na¬
mene. Vsak strugar si za svoje potrebe
oskrbi in izoblikuje dleta kar sam; zato po
navadi v trgovinah poleg naštetih prodaja¬
jo ostala dleta kar grobo oblikovana, nalašč
zato, da si jih vsakdo lahko oblikuje po svo¬
je. Marsikateri strugar pa si preprosta dle¬
ta naredi kar iz iztrošenih večjih pil.

Pri struženju je zelo pomembno to, da dle¬
to trdno držimo v roki. Les najprej razžaga¬
mo na primerno debelino in mu z obiičem
nekoliko posnamemo robove, da le-ti ne bi
preveč tolkli po dletu. Les podolgovate ob¬
like naslonimo na triostnik, ki je pripet v
glavi, in ga z lesenim kladivom na drugem
kraju dobro udarimo, da močno sede na tri¬
ostnik. Drugi konec lesa nato naslonimo
na os konjička, katerega močno privijemo
v les in ga zatisnemo, da se ne bi odvijal.
Če konjiček nima vrtljive konice, moramo
nanjo kaniti nekaj olja. Naslonjalo za dle¬
ta dvignemo približno na sredino, tako da
dleto stoji precej nad polovico (slika 2).

Slika 2

S tem preprečimo, da bi se les zadrl na
dleto, kar lahko povzroči, da se odlomi kos
površine lesa ali pa nam vrže dleto iz rok.
Pri grobem posnemanju površine imamo za¬
to dleto vedno nekoliko dvignjeno. Pri konč-

TIM 346

ni obdelavi površine, to |e pri delu z dle¬
tom b, pa moramo prilagoditi naslon za dleta
stružnemu kotu dleta. In sicer moramo pri
tem upoštevati trdoto lesa. Trši je les, manj¬
ši mora biti kot, bolj pravokotno mora stati
dleto na obdelovalno površino. Pri tem naj
omenim tudi to: čim trši je les, tem manjši
morajo biti vrtljaji glave.

Toda pri vsem tem je najbolj pomembno to,
kako držimo dleta med delom. Pri grobem
posnemanju površine držimo dleto močno
z desno roko za ročaj, z levo roko pa prav
tako močno s celo dlanjo držimo za kovin¬
ski del in ga pritiskamo ob naslon za dleta
[Zato so strugarski noži vedno dolgi.) Z de¬
sno roko med delom pomikamo nož proti
sredini, to je proti vrtečemu se lesu, med¬
tem ko dleto z levo roko vodimo po naslonu
v levo ali desno (slika 3). Tako uravnava-

Slika 3

mo debelino posnemanja. Seveda v začetku
dleto bolj počasi potiskamo proti sredini,
ali kot pravimo, jemljemo manjši rez, do¬
kler je les še precej oglatih oblik. Če pa
je les bolj okroglast, lahko jemljemo večji
rez. Pri tem moramo seveda stalno narav¬
navati tudi razdaljo naslonjala za dleta. Pa¬
ziti moramo, da naslonjalo ne bo stalo pre¬
več odmaknjeno od lesa, ker se lahko dleto
mimogrede zapiči v les in nam odkolje po¬
vršino. Za razliko od grobega posnemanja
pri delu z dletom — b držimo dleto samo s
prsti leve roke nalahko naslonjeno ob na¬
slon, medtem ko ga moramo z desno roko
še vedno trdno držati v pesti (slika 4).

Slika 4

Tako lahko vodimo dleto po že okrogli ob¬
liki in dajemo struženemu delu dokončno
obliko. Pri tem mora rezati vedno le spodnji
del dleta in mora biti njegov vrh vedno
nekoliko dvignjen. Tako preprečimo, da bi
se dleto zapičilo v les, medtem ko ob dvig¬
njenem vrhu ostane površina vedno lepo
gladka, če pa želimo zastružiti s tem dle¬
tom oster kot, to napravimo tudi z vrhnjim
delom, toda pri tem mora dleto ležati plo¬
ščato na naslonu, pravokotno na vrteči se
les.

Poleg teh osnovnih treh dlet imamo — kot
sem že omenil — še razna druga dleta,
pač glede na obliko, kakršno želimo stru¬
žiti. Kakšna so taka dleta in kako jih pre¬
mikamo, vam najbolj nazorno pokažeta sli¬
ki 5 in 6, na katerih je prikazano struženje
vdolbenih in izbočenih površin.

Slika 5 — struženje vdolbenih površin

Slika 6 — struženje izbočenih površin

TIM 347

Za struženje od strani ne potrebujemo ko¬
njička in ga zato kar snamemo, da nam ne
bi bil v napoto. V glavo pa vpnemo močnej¬
ši lesni vijak, ki smo mu pred tem odrezali
glavico, da bi ga glava stružnice bolj stisni¬
la. V les smo zvrtali manjšo luknjico in na
tem mestu privijemo les na vijak. Naslon
za dleta lahko sedaj pomikamo okoli lesa,
bodisi za stransko struženje ali pa za nor¬
malno struženje oboda. Dleta držimo enako
kot pri struženju dolgega kosa (slika 7).

Slika 7

Seveda moramo pri tem dajati dletom manj¬
ši rez, ker bi se sicer les zasukal na vijaku.
Tako lahko stružimo manjše kose lesa. Za
večje pa najprej na vijak napravimo glad¬
ko površino z ene strani in vstružimo od
strani utor takega premera, kakršnega ima¬
mo na glavi, ki je nalašč za taka struženja.
In še nekoliko o glajenju. Gladimo vedno
z ne preveč grobim raskavcem. Vedno odre¬
žemo papir precej podolgovate oblike in ga
po dolžini prepognemo, če je papir premaj¬
hen, nas bo kaj kmalu zapeklo v prste, ker

Slika 8

se pri glajenju površina precej segreje. Da
bi dobili čimbolj gladko površino, postopoma
gladimo z vse bolj drobnim papirjem, in na¬
zadnje, ko menimo, da je površina že do¬
volj gladka, vzamemo v roko nekaj lesnih
ostružkov in jih pritisnemo ob že zglajeni
del (slika 8). Tako dobimo lepo lesketajočo
se površino. To da še posebej lep lesk pri
glajenju orehovega lesa.

Z odrezilnim nožem nikdar do kraja ne od¬
režemo izgotovljenega kosa, pač pa s tem
nožem samo nakažemo utor, po katerem
nato z žago odrežemo odvečen kos lesa.
če nameravamo les bajcati, ga lahko vza¬
memo iz stružnice, prebajcamo in pustimo,
da se dobro osuši. Nato ga ponovno vpne¬
mo v stroj in ga samo z lesenimi ostružki
zgladimo.

Kaj vse si lahko naredimo na stružnici, je
skoraj nemogoče opisati. Predvsem zato ne,
ker si na primer za svečnik ah za nočno sve¬
tilko lahko kar sproti izmišljujemo obliko
in tako kar mimogrede oblikujemo svojo
zamisel.

ČE JE KABEL
PREDOLG

Franc Mlekuž

Za dolge priključke je najbolje, da imamo kabel
navit na posebnem vretenu ter ga odmotamo
vedno le toliko, kolikor ga potrebujemo. Če pa
tega nimamo, nas predolgi kabli ovirajo pri
delu, zvijajo se v zanke in pri spravljanju za¬
motavajo v vozle, da jih je težko razrešiti.

Da se tem sitnostim izognemo, bomo predolgi
del kabla skrajšali tako, kakor nam kaže prilo¬

žena skica. Kabel upognemo večkrat sem in
tja, na obeh koncih pa ga pretaknemo v obrnje¬
no zanko, da nam ga drži lepo skupaj (»klek-
Ijarski vozel«).

Tudi kadar po uporabi kabel spravimo, je dobro,
da ga zvijemo na ta način, oba kontakta pa še
pretaknemo skozi zanko, da bolj varno drži. Pri
ponovni uporabi se nam kabel lepo razpusti
in ne dela zank in vozlov, kar se pri dolgih
kablih rado dogaja, če so zviti v klobčič.

TIM 348

PROPORCIONALNI

SERVOMEHANIZEM

Jan Lokovšek
Opis delovanja

Prišli smo do elementa, od katerega je sko¬
raj največ odvisno, ali boste s svojim de¬
lom zadovoljni ali ne. Tudi pri tovarniških
RC napravah je tako; kvaliteta celotnega
sistema je v veliki meri odvisna prav od
kvalitete servomehanizmov.

Ker je torej proporcionalni servo lahko trd
oreh za marsikaterega začetnika, bomo temu
posvetili nekoliko več časa, saj želimo, da
bi delovanje razumeli tudi začetniki. Po¬
glejmo, kako je proporcionalni servomehani-
zem sestavljen in kakšne poti ubirajo mo¬
delarji drugod po svetu, kadar sami gradijo
naprave za daljinsko vodenje.

Tak servomehanizem sestoji iz mehanskega
dela, t.j. iz elektromotorčka s prenosom,
potenciometra na glavni osi, kjer je tudi
krmilna ročica, in elektronike, t.j. ojačeval¬
nika oziroma logičnega vezja.

Elektroniki so kos tudi začetniki. Narediti
tiskano vezje in lotati elemente zna danes
vsakdo. Težave se prično pri zares zahtev¬
nih delih. Dobiti moramo primeren elektro-
motorček, narediti pravilen prenos in skrbno
montirati potenciometer na glavno os. Tu
navadno odneha potrpljenje številnih mo¬
delarjev in amaterjev.

Večina modelarjev (predvsem v tujini), ki
gradijo sami, navadno ubere takšno pot:
elektroniko naredijo sami, mehansko izved¬
bo pa kupijo že narejeno, tovarniško. Ker
bo mogoče v trgovini Mehanotehnike kupiti
izdelke firme Graupner, sem posebej pri¬
redil načrte tudi za tovarniški aervomeha-
nizem.

S tem pa ni rečeno, da ni ničesar mogoče
narediti doma. Posebno, če imamo na raz¬
polago kvalitetne elemente, se lahko naši
izdelki kosajo s tovarniškimi. Sestavil pa
sem tudi proporcionalni servomehanizem z
elementi, ki so prav vsi z domačega trga
in jih je mogoče kupiti v ljubljanskih trgo¬
vinah.

Poglejmo, kako deluje proporcionalni servo¬
mehanizem. Za lažje razumevanje sledimo
razlagi na sliki 43.

Sl. 43 Analogni servomehanizem

a. nazorna predstava

b. shematska predstava

Os elektromotorčka je prek prenosa vezana
z glavno osjo, na kateri sta pritrjena drsnik
potenciometra in krmilna ročica. Motorček
napaja ojačevalnik, ki ima dva vhoda, in
sicer vhod + in vhod —. Na vhod + vo¬
dimo krmilno napetost, ki jo dobimo iz
sprejemnika; na vhod — pa vodimo nape¬
tost, ki jo dobimo iz potenciometra (drsni¬
ka). Ojačevalnik ojači razliko napetosti, ki
je na obeh vhodih, če je napetost na vhodu
+ večja od napetosti na vhodu —, je na¬
petost na izhodu večja od 3 V (je skoraj 6).
Velja seveda tudi narobe. Napetost na vho¬
du — pa je odvisna od lege drsnika poten¬
ciometra, torej od lege krmilne ročice, saj
sta na isti osi. Zdaj že spoznavamo, kako
servomehanizem deluje. Ko je krmilna ro¬
čica v nevtralni legi, je napetost na vhodu
-f (krmilna napetost) 3 V in prav tako na¬
petost na vhodu — tudi 3 V. Ko damo po¬
velje, npr. 30° v desno, se krmilna napetost
poveča na 3,6 V. V tem trenutku je razlika
napetosti na vhodu + in — 3,6 V —

TIM 349

— 3 V = 0,6 V. Ta razlika se v ojačevalniku
močno ojači in skozi motorček steče tok.
Os motorčka se začne vrteti in prek prenosa
se premika tudi glavna os. S tem se premi¬
kata tudi krmilna ročica in drsnik potencio¬
metra. Napetost na drsniku (ki je obenem
tudi napetost na vhodu) se povečuje. Tok
teče toliko časa, dokler napetost na vhodu

— ne doseže 3,6 V, t.j. ko krmilna ročica
doseže zaželeno lego. Razlika napetosti na
obeh vhodih je takrat nič in krmilna ro¬
čica ostane v tej legi toliko časa, dokler se
krmilna napetost ne spremeni.

Zdaj lahko na kratko primerjamo ta sistem
z onim iz prejšnjih letnikov TIMa. Prej je
bila lega krmilne ročice odvisna od obreme¬
nitve, zdaj pa ni več tako. Lego krmilne ro¬
čice zdaj namreč določa lega drsnika po¬
tenciometra. Če krmilno ročico močneje
obremenimo, pride le-ta v zaželeno lego
nekoliko počasneje, toda še vedno pride
natanko tja!

Gradnja analognega servomehanizma

Lotimo se gradnje! Najprej izberemo prime¬
ren elektromotorček iin prenos. Elektromo¬
tor mora biti brez mrtvih leg, naj ima kar
najmanjši prazni tek in pri napetosti 2,4 V
do 3 V ne večje potrošnje od 300 mA do
450 mA. Tej zahtevi ustrezajo tudi najmanj¬
ši elektromotorčki Mehanotehnike.

Kaj pa prenos? Tu že nastopijo težave, če
imamo velik prenos (enemu obratu glavne
osi ustreza veliko vrtljajev osi elektromo¬
torja), je servomehanizem močan, t.j. spo¬
soben krmariti tudi največje modele. Zato
pa je počasnejši. Krmilna ročica potrebuje
več časa, da pride iz ene skrajne lege v
drugo.

Po drugi strani imamo lahko manjši prenos.
Zaradi tega je servo hitrejši, zmore pa manj¬
še obremenitve in je zato primeren za manj¬
še modele.

Moramo se odločiti. Npr. ladijski modeli na
pogon z eksplozijskimi motorčki večjih mo¬
či zahtevajo močan servomehanizem. Pri
drugih modelih in modelih letal pa stvar ni
tako težavna. Torej ni tako lahko narediti
hiter in obenem močan servomehanizem.
Hitrost je seveda močno zaželena v tekmo¬
valnih razredih spretnosti ladijskih modelov
F-3-E in F-3-V. Denimo, da želimo narediti

oster levi zavoj. Model vozi s hitrostjo
3 m/sek (11 km/h) in damo povelje. Krmilo
doseže zaželeno lego po npr. tretjini se¬
kunde. V tem času model že prevozi cel
mieter, kar pa je že celotna širina vrat...
Naredil in preizkusil sem tri možnosti. V
prvi sem uporabil tovarniški servomehani¬
zem Varioprop (Graupner), ki ga prikazuje
sl. 44.

Sl. 44 Varioprop servo z domačo elektroniko

Tu imamo prenos 83:1, tok neobremenje¬
nega sistema je 80 mA in na ročici odrine
približno 1,5 kg. čas, ki ga potrebuje krmil¬
na ročica za pot iz ene skrajne lege v dru¬
go, je 0,5 sek. Mere servomehanizma so
60 x 23 x 27 mm in tehta 50 g.

Drugič sem uporabil elektromotor TO 5
(Graupner) s tovarniškim prenosom 141:1.
Ta servo prikazuje slika 45.

Rezultat dela je bil izredno hiter servo¬
mehanizem s časom 0,2 do 0,25 sek, toda

SL 45 Servomehanizem z elektromotorjem TO 5
(brez ohišja)

TIM 350

šibak. Le 200 g odrine 1 cm dolga krmilna
ročica. Mere so 22 x 35 x 50 mm, teža le
30 g z elektroniko vred. To je kot nalašč za
majhne letalske modele.

Nazadnje sem poskusil še tole: vzel sem
elektromotorček Mehanotehnike in prenos iz
stare budilke (slika 46).

Uporabil sem kar osnovni okvir in vani
montiral elektromotor. Izkoristil sem pre¬
nos od sekundnika do minutnega kazalca,
ostalo kolesje pa sem odstranil. Tako sem
pridobil še prostor za elektroniko. Na spod¬
nji strani okvira sem nalepil tudi potencio¬
meter in njegov drsnik prispajkal na glav¬
no os. Doseženi rezultati so bili: čas hoda
ročice iz ene skrajne lege v drugo 0,6 sek,
moč (moment) 1000 g na ročici 1 cm in
tok v prazpem teku 250 mA. Mere so se¬
veda večje in sicer 68 X 56 X 48 mm in

Sl. 46 Mehanska izvedba servomehanizma z elek¬
tromotorjem Mehanotehnike (brez ohišja)

teža 125 g. Takšen servomehanizem je pri¬
meren za ladijske in večje modele.

VŽIGANJE MODELARSKIH
RAKETNIH MOTORČKOV

Andrej Pečjak

Da spravimo modelarski raketni motor
(MRM) v pogon, ga je treba vžgati z elek¬
tričnim vžigalnikom ali pa z vžigalno vrvi¬
co. Vžiganje motorčkov s svečami, vžigali¬
cami ali vžigalniki na plin ali pa na bencin
bi bilo izredno nevarno in prav zato so vsa¬
kemu MRM (modelarskemu raketnemu mo¬
torčku) priloženi električni vžigalniki, s ka¬
terimi lahko hitro in varno vžgemo motor.

Električni vžigalniki. Električni vžigalnik je
najpogosteje kake 3 cm dolga cekas žička,
ki ima na sredini plast vžigalne zmesi, žič¬
ka je na sredi prepognjena, tako da jo lah¬
ko vtaknemo v šobo MRM. Prosta končka
cekas žičke pa gledata iz šobe, tako da lah¬
ko nanju pritrdimo žico, ki vodi do vžigal-

vata gorivo

tulec vžigalnik

ne naprave, prek katere spustimo električni
tok (najpogosteje 6—12 V in 1/2—2 A). Ta
tok v trenutku razžari cekas žičko, pri tem
pa se vname vžigalna zmes in aktivira go¬
rivo. Take vžigalnike imajo češki ADAST
motorčki in vsi ameriški motorčki, razen
Coxovih. Naši motorji pa imajo verjetno
najboljše električne vžigalnike. Odlikujejo
se po tem, da potrebujejo napetost vsega
4,5 V in jakost 1/2 A. Veliko večji problem
so Coxovi vžigalniki, saj le-ti potrebujejo
napetost 12 V in jakost 2 A. Zato je te
vžigalnike najbolje vžgati prek avtomobil¬
skega akumulatorja, medtem ko lahko na¬
še vžigalnike vžgete že z dvema vzporedno
vezanima ploščatima baterijama.

Vžigalna naprava. Vžigalna naprava ni nič
drugega kakor škatla s prekinjačem elek¬
tričnega toka in s petimi metri dvožilne ži¬
ce, ki vodi do električnega vžigalnika. Se¬
veda pa ima lahko taka naprava tudi več
stikal, da lahko izstrelimo več raket hkrati,
ima pa lahko tudi signalno lučko in merilec
jakosti električnega toka, ki prihaja iz iz¬
vora energije.

TIM 351

Izvor energije. Izvor energije (baterije) je
največkrat kar v škatli vžigalne naprave,
kadar pa imamo na voljo svoje lastno iz-
strelišče, pa je bolje, da imamo vžigalno
napravo spojeno s transformatorjem, ki je
priključen na omrežje. Potrebno električno
energijo pa lahko dobimo tudi iz avtomo¬
bilskega akumulatorja ali prek dinama mo¬
tornega kolesa. Nikoli pa ne smemo vži¬
gati z napetostjo nad 30 V, ker bi bilo to
prenevarno.

Vžiganje raket z več motorčki

Za vžig dvo- ali tristopenjske rakete je prav
tako kakor za enostopenjsko treba vžgati le
motor spodnje stopnje. Motorje zgornjih
stopenj pa vžge buster nekaj hipov za tem,
ko mu dogori gorivo. Nekoliko teže pa je
vžgati raketo, ki ima v spodnji stopnji več
MRM. Za vžig vseh motorjev hkrati potre¬
bujemo nekoliko močnejši električni tok,
vžigalnike pa vežemo na izvor električnega
toka vzporedno (skica). Vsekakor pa mo-

el. vžigalnik

_A

_A_

_A_

ramo biti prepričani, da je naš tok dovolj
močan za vžig vseh motorčkov hkrati in da
so vžigalniki pravilno vstavljeni, saj v pri¬
meru, da se ne vžgejo vsi MRM, raketa za¬
nesljivo trešči ob tla.

Varnostna pravila

Osnova raketnega modelarstva kot nene¬
varnega športa so varnostna pravila, kate¬

NURNBERŠKI SEJEM IGRAČ

Peter Burkeljc

Letošnji sejem igrač in amaterskih izdelkov je
bil v novem sejemskem centru, saj je bil stari
prostor že zares premajhen.

Na sejmu je bilo vse polno novosti, tako da bi
zelo težko ocenil, kaj je napravilo največji vtis
na obiskovalca.

Še vedno je najbolj bogato zastopano letalsko
modelarstvo. Novost sejma je vsekakor izde¬
lava električnega pogonskega agregata za le-

rih pa si ne smemo izmisliti sami, pač pa
morajo biti v skladu s FAI-pravili (FAI —
Mednarodno Aeronavtično združenje). Tu¬
kaj vam navajam pravila NAR (National
Association of Rocketry), ki so v skladu
s FAI-pravili, vendar pa niso tako obsežna.
Varnostna pravila pa morate strogo upo¬
števati, ker bi lahko drugače ogrozili var¬
nost sebe in soljudi, prav gotovo pa bi
ostali tudi brez svoje rakete. Zato pazite
— raketa ni igrača!

NAR varnostna pravila

1. Konstrukcija — moji modeli raket bodo
narejeni iz lahkih materialov, kot npr. pa¬
pir, balsa, plastika, in ne bodo vsebovali
nikakršnih kovinskih delov.

2. Motorji. Uporabljal bom le tovarniško
narejene modelarske raketne motorčke, ka¬
terih vsebine ne bom spreminjal.

3. Pristajanje — vedno bom uporabljal si¬
stem mehkega pristajanja, ki mi bo vrnil
rakete na zemljo nepoškodovane in ne bo
ogrožal varnost ljudi.

4. Omejitev teže — moje rakete ne bodo
težje od 450 g in ne bodo vsebovale več
kot 110 g goriva.

5. Stabilnost — pred vsakim poletom bom
preveril stabilnost rakete.

6. Lansirni sistem — nikoli ne bom izstre¬
ljeval brez rampe in bom od nje oddaljen
najmanj 5 metrov.

7. Pogoji izstreljevanja — nikoli ne bom iz¬
streljeval raket v hudem vetru, megli, dež¬
ju ali snegu in se bom vedno izogibal pod¬
ročij, kjer bi lahko let rakete ogrozil var¬
nost ljudi ali njihove imovine. Nikoli ne
bom izstreljeval raket proti tarčam in ne
bom nikoli uporabljal eksplozivnih ali zaži-
galnih vložkov.

1973

talske modele. To je sicer šele začetek, vendar
so se pojavile nekatere izvedbe, ki so že pre¬
šle dobo preizkušanja in jih nameravajo že
letos izdelovati. Tako je firma Graupner prika¬
zala pogonski agregat Jumbo 2000, ki ima pre¬
nos 1:6 na skiopljivo eliso. Za izvor napetosti
uporabljajo NI-CA akumulator 6 V/1 Ah, ki se
lahko polni na 30 minut s polnilcem kar prek
avtomobilskega akumulatorja in lahko modelar,

TIM 352

ki 'ima dva kompleta le-teh, samo menja aku¬
mulatorje in leti z modelom poljubno dolgo.
Tak motor seveda ne povzroča hrupa in tudi
ne onesnažuje zraka. To pa je tudi osnovni na¬
men električnega pogona. Zato imajo letala
s takšnim pogonom majhno hitrost in majhen
kot vzpenjanja. Običajno jih uporabljajo za po¬
možni pogon jadralnim letalom.

Letos se je pojavilo še več helikopterjev, so
izpopolnjeni in na sejmu so predvajali tudi
njihov let. Vse kaže, da so helikopterji že pre¬
brodili otroška leta in so postali enakopraven
partner ostalim letalskim modelom. Cena pa je
precej višja kot pri ostalih modelih.

Letos je bilo še več že izdelanih letal, ki jih
modelar samo sestavi in vgradi napravo ter
motor. Zanimivo je, da je bilo precej prosto
letečih preprostih maket za najmlajše modelarje.
Pri napravah za radijsko vodenje ni večjih no¬
vosti, nekateri izdelovalci pa so izdelali močnej¬
še in posebno preizkušene naprave — ekspert
serija — pri katerih jamčijo tudi proti lomu, če
naprava neha delovati.

Firma Webra je razstavila dva nova motorja,
ki sta izredno lepo izdelana in prav izrednih
moči.

Brodarski modeli: tu je bilo nekaj novih komple¬
tov, ki so bili po večini izdelani iz plastike.

Posebno veliko je bilo letos maket starih ladij,
ki so predvsem za okras prostorov. Ti kompleti
so bili izredno dragi in jih ni ravno lahko se¬
staviti. Seveda pa je izdelan model izredno lep.
Motorji so bili enaki kot prejšnja leta, le do¬
datnega pribora je bilo nekaj več. Zanimive so
še makete starih topov, ki so tudi predvsem
okrasni.

Radijsko vodeni modeli avtomobilov so se ne¬
koliko razširili z novimi kompleti, ki so boljši
in imajo nekateri tudi že osi na krogličnih le¬
žajih. Posebnih novosti pri motorjih ni, novi
zanje so le zračni filtri in nove hladilne glave.
Firma Robbe je razstavila tudi nov starter za
avtomobile.

Ljubitelje malih železnic je morda razveselil
Fleischman z zobato železnico za »N* serijo.
Tudi sicer je predvidel Fleischman precej no¬
vosti pri lokomotivah z dvema El. lokomotiva¬
ma pri »N« in s tremi pri »HO« seriji.

Marklin je razširil svoj izbor Mini Cluba, ven¬
dar so vsi izdelki kar preveč lahki in za prave
modelarje nezanimivi. Ostali pribor za makete
železnic se je tudi razširil, vendar ni kakih
pretresljivih novosti.

Električni avtomobili za plastične steze imajo
nekaj novih modelov lanskih vozil, ki so tekmo¬
vala na dirkališčih.

TIM 353

Plastične sestavljenke letal, ladij in ostalih vo¬
zil so tudi dopolnili z novostmi med letali in
avtomobili ter ladjami.

Najlepše Izdelke ima japonska firma Tamiya,
ki ima izredno dognane modele avtomobilov v
merilu 1:12.

Zanimivo je, da so se v precejšnjem številu
pojavili izdelki iiz kartona, kot makete letal,
ladij ali zgradb.

Nekaj fotografij na strani 353 naj dopolni moje
kratko poročilo s sejma v Nurnbergu.

DRŽALO ZA PRIKLJUČNE
VRVICE — KABLE

Franc Mlekuž

Vsak dan imamo opravka z raznimi prenosnimi
električnimi aparati in napravami, ki jih je tre¬
ba s krajšimi ali daljšimi priključnimi vrvicami
spojiti z zidnimi vtičnicami. Če vtičnica ni v
neposredni bližini uporabljene naprave, moramo
priključno vrvico položiti po tleh ali pa nam
kar z mize v loku visi do vtičnice. Kaj lahko
se zgodi, da se kdo ponevedoma zadene obnjo
ter tako prekucne ali potegne z mize priklju¬
čeno električno napravo. Razbije se namizna
svetilka, kuhalnik, gramofon, projektor, magne¬
tofon, ipd. Lahko pa nastanejo tudi hude telesne
poškodbe, če majhni otroci s kuhalnikom pre¬
kucnejo nase še lonec kropa. Take prosto le¬
žeče priključne vrvice so torej stalna nevarnost
za vse mogoče nesreče.

Takim nevarnostim pa se prav lahko izognemo,
če vrvico varno pritrdimo na mizo s preprosto
napravo, ki si jo sami izdelamo. Potrebujemo le
malo železno skobo, kakor jo uporabljamo pri
mizici za rezljanje. Vanjo vdelamo kos 15 mm
debele deske iz trdega lesa, približno 40 x
X80mm, tako da izdolbemo utor po meri zgor¬
njega ramena skobe, čez to pa pribijemo enako
velik kos tanke vezane plošče. Na spodnji stra¬
ni deščice Izdolbemo počez štiri utore po me¬
rah raznih priključnih vrvic, tako da se tesno
prilegajo In ne segajo čez rob. Vse je najbolje
razvidno iz skice.

Pri uporabi položimo priključno vrvco v pri¬
kladni utor ter vse skupaj trdno privijemo na
rob mize. Tako lahko priključimo hkrati tudi
več naprav, ne da bi se nam moglo kaj pre¬
vrniti.

NEKAJ ZA SPRETNE
REZLJAČE

Drago Mehora

Kot kaže slika, gre za namizni svečnik na štiri
roglje, t.j. za štiri sveče. Takšen svečnik je
uporaben in hkrati okrasen predmet. V trgovinah
lahko vidite kovinske kovane ali vlite svečnike.
Zelo so lepi, a tudi dragi. Naš svečnik bo si¬
cer lesen, toda prav tako uporaben in tudi lep,
če ga boste skrbno in pazljivo izdelali. Poleg
tega bo svečnik takorekoč zastonj, zlasti če
boste primerno deščico našli v svoji zalogi.
Za izdelavo svečnika namreč ne potrebujemo
prav nič drugega kot kos 5 mm debele vezane
plošče v velikosti 40 x 24 cm ali dva kosa po
20 x 24 cm.

Svečnik sestoji iz dveh enakih, navzkriž po¬
stavljenih delov. En del, t.j. polovico svečnika
narišite na list kariranega papirja (mreža naj
ima kvadratke s stranico 5 mm). Seveda lahko
risbo poenostavite, ali pa si izmislite čisto
svojo obliko svečnika. Risbo prekopirajte dva¬
krat na vezano ploščo in izžagajte oba dela z
rezbarsko žagico. Vsak del ima 5 mm široko, do
polovice segajočo zarezo. Razume se, da ima
en del zarezo v zgornji, drugi pa v spodnji po¬
lovici. Ko ste vse robove skrbno zgladili z ra-
skavcem, lahko svečnik sestavite. Ploskve v
zarezah namažite pred sestavljanjem z lepilom.
Svečnik bomo ojačili še z lesenimi letvicami
kvadratnega preseka, ki jih bomo vlepili v vse
štiri kote na stikališču obeh delov.

Preostane le še izdelava podstavkov za sveče.
To so okrogle ploščice premera 5 cm, ki jih
boste izžagali iz iste vezane plošče. V sredi¬
šču ima vsaka plošča zarezo, ki se prilega na¬
stavku na vrhu vsakega kraka. Razume se, da
boste ploščice zalepili. Ko bo svečnik dobro

TIM 354

osušen, zabijte točno v središču na vrhu vsa- Svečnik je narejen. Končno površinsko obdela-
kega kraka tanjši, 3 do 4 cm dolg žebljiček, vo, namreč barvanje ali luženje, lakiranje ali
Odščipnite žebljičkom glavice in jih popilite, poslikanje z okraski prepuščam vašemu okusu
da bodo koničasti. Nanje boste nasadili sveče. in iznajdljivosti.

TIM 355

NACIONALNI MC

Jernej Bohrrt

Letos bomo tekmovali še po starem, torej po na¬
cionalnih MČ pravilih iz leta 1971. Tako smo
pač sklenili na zadnji burni seji Odbora za mo¬
delarstvo pri BZS. Kljub temu pa bo nekaj no¬
vosti.

Če ste morda že prelistali naš MČ pravilnik,
potem ste gotovo opazili, da nudi široke mož¬
nosti za delo. Najlepši dokaz za to je kar ma¬
sovno izdelovanje specializiranih modelov. Po¬
vsem upravičeno so se pojavile kritike in ne¬
godovanja na račun tega pravilnika. Naš novi
cilj naj bi bil zopet »poetično« modelarstvo,
torej gradnja začetniških modelov, ki bi bili
kar najbolj podobni pravim ladjam in čolnom
(resnici na ljubo moram povedati, da so naj¬
bolj glasno zahtevali spremembe prav »poražen¬
ci« zadnjih tekmovanj).

Lotili smo se torej dela, in kot ponavadi, mno¬
go prepozno, da bi nova pravila lahko upoštevali
v novi sezoni. V nekaj člankih nameravam po¬
jasniti letošnji sistem tekmovanja motornih
brodarskih modelov.

Odločili smo se, da že letos črtamo razred
MČ-1. Tekmovanje v cilj bo odslej namenjeno
le začetnikom oz. osemletkarjem. Mnenja smo,
da zadostuje, če izkušenejši modelarji presku¬
šajo svoje sposobnosti v razredu MČ-2 ali v
enem izmed NAVIGE. S tem se bodo tekmo¬
vanja bistveno skrajšala in tako postala, vsaj
za gledalce, manj dolgočasna. Že letošnja mo¬
delarska tekmovanja najmlajših naj bi popestril
še razred MČ-3, t.j. moštveno tekmovanje tistih,
ki lahko sodelujejo v razredu MČ-1, juniorji (in
to celo z istimi modeli). Hkrati je to letošnja
edina novost, in kot vidite, popolnoma neboleča.
Bo pa zato mnogo več zabave, vsaj upam tako.
Vendar, vse ob svojem času. Najprej vas na¬
meravam seznaniti s pravili:

MČ-1, juniorji — tekmovanje v cilj
1. Splošna določila

1.1. To so modeli proste gradnje ali maket.

1.2. Pri uporabi električnega vira napetosti v
modelu je maksimalna dovoljena napetost 42
voltov, meri pa se pri neobremenjenem viru.

1.3. Maksimalna dolžina modela je 1 meter.

1.4. V času vožnje na model ne sme vplivati
tekmovalec ali druga oseba ali kaka naprava
zunaj njega.

1.5. Zaželeno je, da je model opremljen s po¬
sebno napravo, ki izključi pogon, ko model pre¬
vozi cilj. Vodstvo tekmovanja ne more jamčiti
za modele, ki nato prosto nadaljujejo vožnjo.

1.6. Vsak model mora imeti pravilno in točno
izpolnjeno tako imenovano LISTINO MODELA.

Brez te pri organizatorju tekmovanja ni možno
registrirati modela. (Listina vsebuje podatke o
tekmovalcu in o modelu. Potrdi jo pristojni

PRAVILNIK

modelarski klub, prav tako pa tudi vodstvo
tekmovanja oz. organizator.)

2. Športno določilo

2.1. Tekmujejo lahko samo modeli, ki so jih

tekmovalci sami izdelali

3. Tekmovalna določila

3.1. Tekmovanje poteka
gi (glej skico).

O « O 70 O 15

SO

o

75

O

100

50

o 25 O 20 O 15

na 25 metrov dolgi pro-

0 O 0  O

| 5/77 i

1 -"  -1

START

O O ° O

3.2. Vsak tekmovalec ima pravico do treh star¬
tov, le v izjemnih primerih sme organizator
enega od startov odpovedati. V nasprotnem
primeru je tako tekmovanje neveljavno.

3.3. Če mora vodstvo tekmovanja zaradi dolo¬
čenih okoliščin prekiniti turnus tekmovanja,
potem se mora celoten turnus ponoviti za vse
tekmovalce. Kot prekinitev se šteje časovna
razlika med dvema startoma, ki je daljša od
30 minut.

3.4. Tekmovalna proga naj bo po možnosti tako
postavljena, da modeli vozijo proti vetru in
valovom. Na obeh straneh proge in za ciljno
črto naj bo po možnosti 20 metrov proste
vode za iztek. V tem polju mora organizator
omogočiti uspešno »pobiranje« modelov, seveda
v skladu s točko 1.5.

Horizontalne povezave med bojami morajo biti
vsaj 300 milimetrov pod gladino. Premer boje
na vodni površini sme biti najmanj 100 in naj¬
več 200 milimetrov. Razdalja med vrati se meri
od sredine boj. Toleranca ne sme presegati 5 %.
Boje naj bodo iz takega materiala, da se mo¬
deli ne bodo poškodovali ob trku z njimi.

3.5. Od vpoklica na start pa do trenutka, ko
model prevozi eno izmed ciljnih črt, sme prete¬
či največ 2 minuti. Če model v tem času ne
prispe na cilj, se oceni start z 0 točkami. Orga¬
nizator pa lahko model takoj nato odstrani s
proge.

3.6. Tekmujoči modelar ima lahko pomočnika.

3.7. Če se med vožnjo modela na progi opazi
vpliv, omenjen pod točko 1.4., se tak start
oceni z nič točkami. Seveda pa mora organiza-

TIM 356

tor poskrbeti, da nepoklicane osebe nimajo
dostopa do modela v tekmovalnem polju. Tudi
če modelu na progi odpove pogon, se tak start
oceni z 0 točkami (pri tem ni nobene izjeme,
npr. 3 m). Start se ne ponovi, če je model pri
vožnji oviralo vodno rastlinje, ipd. Tekmovalec
lahko model opremi z ščitnikom za vijak.

3.8. Vožnjo ocenjujeta (najmanj) dva sodnika.
Le sodnika lahko odločita, med katerimi vrati
je model zapustil progo.

3.9. Točke vseh voženj se seštejejo, vsota pa
se upošteva za plasma. Večje število točk daje
boljši rezultat. (Estetske ocene se pri rezultatu
torej ne upoštevajo. Organizator navadno raz¬
piše posebno nagrado za najlepši model.)

3.10. Prva tri mesta se ne delijo. Zato morajo
v primeru, ko dosežeta dva ali celo več tekmo¬
valcev isti rezultat, le-ti ponovno na start. Če
zopet ni odločitve, odloči žreb. Podoben je
postopek, ko gre za eno izmed mest, ki bo
nagrajeno. Ostala mesta se delijo.

4. Ostala določila

4.1. Te določi (prijave, takse ipd.) organizator
po posvetovanju z BZS, oz. njenim odborom za
modelarstvo. Ta določila mora organizator po¬
dati v razpisu tekmovanja.

MČ-3, moštveno tekmovanje brodarskih mode¬
lov

1. Moštvo sestavljajo 3 tekmovalci, ki obiskuje¬
jo osnovno šolo oz. so jo končali v koledarskem
letu tekmovanja.

2. Modeli morajo izpolnjevati pogoje razreda
MČ-1 juniorji. Z istim modelom lahko tekmuje¬
jo tudi v razredu MČ-1 juniorji.

3. Tekmovanje se organizira le v kraju, ki ima
primerne pogoje (bazen).

4. Pred startom morajo moštva oddati svoje
modele vodstvu tekmovanja. Na znak starterja
dobi moštvo dovoljenje, da vzame svoje modele
in hkrati starta. Starti moštev si sledijo v pre¬
sledkih po 90 sekund. Če pozvano moštvo ne
starta v 15 sekundah, izgubi možnost za tek¬
movanje, starter pa pozove naslednje. Startne
številke se žrebajo. Moštvo naj bi v 180 se¬
kundah doseglo čim večje število točk. Orga¬
nizacija igre je poljubna. Dovoljeni niso pripo¬
močki za vračanje modelov. Prav tako ni do¬
voljeno vračanje modelov po tekmovalni progi.
V takih primerih se črta zadnji registrirani re¬
zultat, ki ga je doseglo moštvo. Isto se zgodi,
če pobere iz vode model kdo drug. Druga oseba
lahko le prepreči trk modela ob steno bazena.
Namerno oviranje ni dovoljeno.

5. Vožnje modelov ocenjujejo sodniki s pomoč¬
niki.

6. Točke vseh voženj se seštejejo, večja vsota
pomeni boljši rezultat. Če imata dve moštvi ali
več moštev enako število točk, se upošteva
pri določitvi plasmaja še število doseženih
stotič. Žreb je zadnja možnost.

7. Ta pravilnik velja le za leto 1973. Spremem¬
be bodo vezane na dopolnitve pravilnika MČ-1.

Odbor za modelarstvo
Brodarska zveza Slovenije

POKONČNI VRTILJAK

Tone Pavlovčič

Po zamisli in skicah (načrtu), ki sta jih
poslala Miha Novšak in Stane Terčelj v
uredništvo, sem pripravil načrt, po katerem
si bo lahko prenekateri izmed vas izdelal
to zanimivo in simpatično igračko. Načrt
sem popolnoma spremenil in temu primer¬
no tudi navodila za izdelavo.

Miha in Stane sta sicer poslala opis, kakšen
je pokončni vrtiljak, ko je izdelan, in kako je
sestavljen oziroma kako deluje. Toda po
načrtu in še posebno po opisu sodeč tega
modela nista izdelala, kar jima štejem v
slabo. Ob vsakem načrtu se je treba nam¬
reč prepričati, če je res vse v redu, če je
vse pravilno narisano. Najboljši preizkus je
seveda izdelava modela. Ko bi Miha in Stane
zares izdelala model pokončnega vrtiljaka
po načrtih, ki sta nam jih poslala v ured¬

ništvo, bi opazila, da vrtiljak sploh ne bi
mogel delovati.

Pokončni vrtiljak stoji v zabavnem parku
na Dunaju in sicer na dveh nosilnih stebrih,
med katerima se vrti veliko kolo, ki ima
na svojem obodu pripete kabine-gondole.
Gondole prosto visijo na svoji osi, medtem
ko se premikajo skupaj s kolesom. Kolo se
torej vrti med dvema stebroma, enako kot
pri modelu, za katerega sem pripravil načrt.
Miha in Stane sta narisala samo en steber,
ki ima štiri stene in v katerem se (po nju¬
nem opisu) vrti kolo, kar je nemogoče. Mor¬
da sta mislila, da bi se kolo vrtelo ob strani
stebra, kar pa bi bilo tudi neizvedljivo. Os
bi bila namreč tako oprta samo na eni
strani in prevelika teža kolesa bi zvila os,
saj na tako dolgo os deluje precej močna

TIM 357

težnost, kar bosta pri pouku fizike prav
kmalu spoznala. V takem primeru bi bil
model po njunih načrtih neizvedljiv. Namen
naše revije je pomagati z načrti in drugim,
zato vztrajamo pri zahtevi, da izdelate načrt
in model. Tako se bomo vsi skupaj izognili
številnim razočaranjem. Upoštevati je treba
tudi debeline sten in predvsem paziti, da
so stični robovi raznih delov enako dolgi in
ne različnih dolžin, kot je bilo to na primer
pri načrtu Novška in Terčelja. Vsaka nepaz¬
ljivost v načrtu se lahko pri izdelavi hudo
maščuje, in kar je še huje, mlademu mode¬
larju lahko vzame vse veselje za izdelavo
modela.

Pa si oglejmo, kako deluje tak vrtiljak. Kot
smo že povedali, se veliko kolo vrti med
dvema pokončnima stebroma. Obod kolesa
je sestavljen iz dveh delov in med njima
je nameščenih osem gondol. Te visijo na
posebni, svoji osi, okoli katere se prosto
vrtijo, medtem ko se kolo počasi premika.
Težnost vleče gondolo navzdol in zato je
le-ta vedno v najnižji možni legi. Tudi na
modelu mora biti tako, zato pazite, da se bo
vsaka gondola lepo vrtela na osi. V nosilcu
gondole naj bo večja luknja, tako da bo
os padla skozi.

Vrstni red številk vam pove tudi vrstni
red sestavljanja posameznih delov. Koliko
posameznih delov potrebujete, piše v kosov¬
nici, katero si dodobra oglejte, preden pri¬
čnete z delom.

Celoten model lahko razdelimo na štiri ce¬
lote. Prva celota naj bo podstavek. Del 1
morate prepogniti po simetrali (črta-pika-
črta) in narisati še drugo polovico. Vendar
se večja odprtina nahaja samo na eni polo¬
vici in sicer na strani, kjer bo nameščena
mala jermenica. Dve večji in dve manjši
stranici končujeta podstavek. Vse dele do¬
bro zalepite in pustite, da se lepilo osuši.
Dva stebra zalepite v podstavek in ob vsa¬
kem prilepite še dva opornika, tako bosta
stebra dovolj močna.

Kolo bi na načrtu zavzelo preveč prostora,
zato sem ga narisal samo četrtino. Potrebno
ga je torej dvakrat prepogniti oziroma na¬
risati še ostale tri četrtine. Obe kolesi sta
med seboj spojeni z osmimi distančniki, ki
jih morate dobro prilepiti na ustrezna me¬
sta. Os mora biti trdno nasajena v kolo,
v luknjah stebrov pa se mora lahno vrteti.
Prav tako mora biti na os trdno nasajena
jermenica, ki bo vrtela os in z njo vred kolo.
Gondol je osem; seveda mora biti vsaka od
njih pazljivo izdelana. Lepo zglajene in po¬
barvane bodo dajale modelu lepšo podobo.
Pogonska ročica naj bo vtaknjena v podsta¬
vek. Tudi na ročico morate na trdno nasa¬
diti manjšo jermenico. Z močnejšo vrvco
lahko napravite pogonski jermen, in ko boste
vrteli ročico, se bo vrtelo tudi veliko kolo.
Seveda si lahko vgradite tudi elektromotor-
ček z reduktorjem; tako bo model seveda
zanimivejši.

KOSOVNICA POKONČNEGA VRTILJAKA

TIM 358

GARNITURA ORODJA
ZA REZLJANJE „BONUM”

Mehanotehnika v Izoli je uvozila garnituro orod¬
ja za rezljanje, izdelek zahodnonemške proizvod¬
nje znamke BONUM 10/2.

Orodje je spravljeno v kartonu 355/166/32 mm
ter vloženo v plastičen pladenj, kjer ima vsak
kos svoje mesto. Garnitura obsega osnovno
orodje za rezljanje, to je poleg loka za žago še
svedrček, mizico, koničasto palčico za kopiranje
in tulec iz plastike s 6 različnimi žagicami.
Tovarna daje jamstvo za vsak kos orodja.

Lok za žago je napravljen iz jeklene cevi
0 13mm, je črno emajliran in zelo prožen.
Tehta le 22 dkg. Ročaj je ugodno oblikovan, ta¬
ko da se lepo prilega roki in trdno stoji v pesti,
ne da bi jo bilo treba preveč stiskati. Posebnost
tega ročaja je še v tem, da se po uporabi
upogne med oba kraka, kar omogoča, da ima
vsa garnitura tako majhen obseg. Kljub temu
pa je ročaj popolnoma trden, ker ima kljunast
nastavek, ki se ob uporabi zasune v lok, nato
pa še pritisne s krilnim vijakom, ko se vpne
žagica. Tudi vpenjalna naprava za žagice je
zelo priročna in zanesljiva. Ko odvijamo krilno
matico, se čeljust sama odpre, ker je napravlje¬
na iz upognjene vzmeti, ki je tudi nazobčana,
da bolj trdno objame žagico. Poleg tega pa
izdelovalec priporoča, da bi vsak nov žagin list
pred uporabo na obeh koncih segreli v plame¬
nu sveče, ker so žagice stekleno trdo kaljene

ter se rade izpulijo. V plamenu segrete pa se
nekoliko omehčajo in ostanejo trdno vpete. Če
se nam žagice pri delu izpulijo, nikakor ne
kaže, da bi krilne matice pritiskali s kleščami;
s tem le polomimo maticam krila in potrgamo
vijakom navoje! Glede ročaja bi bilo treba pri¬
pomniti morda le to, da bi moral biti upognjen
za kakih 5° nazaj in ne pravokotno na lok. Pri
taki legi roka v zapestju manj trpi.

Sveder je lepo in skrbno izdelan, vzmetni me¬
hanizem pa omogoča, da ga uporabljamo le z
eno roko, tako da le pritiskamo in popuščamo
ročaj. Drugo roko imamo tako prosto, da držimo
predmet. Ročaj je votel, da imamo v njem
spravljene in vedno pri rokah rezervne svedrčke.
Mizica 180/62 mm iz 10 mm debele bukove de¬
ščice je lepo gladko obdelana, njeno jekleno
privijalo močno, svetlo polirano, s skrbno izde¬
lanim vijakom, tako da tudi ipo daljši uporabi
navoji ne bodo popustili, kar se sicer večkrat
dogaja pri takih izdelkih.

Plastični pladenj ima poleg vdolbin za vloženo
orodje še koritce 40/60/20 mm za spravljanje
drobnega potrošnega materiala, žebljičkov, vi¬
jakov in druge drobnarije.

Poleg omenjenih dobrih lastnosti te garniture
je treba pohvaliti zlasti majhen obseg in težo,
saj se vse lahko spravi v vsako šolsko torbo
in ne tehta niti 60 dkg.

TIM 362

MLADI M-+-RA 1?1
DlOvAMOTERJI I«

ELEKTRONIKA
V MOTORNIH VOZILIH

V. Ivkovič

Elektronika vsak dan vse bolj prodira na
vsa področja našega življenja. V današnjem
sestavku boste spoznali nekatere praktične
rešitve; izvedeli boste, kaj vse nam elek¬
tronika nudi v motornih vozilih. Naštejmo
nekoliko rešitev:

—- naprava za avtomatsko prižiganje luči

— utripajoča pozicijska luč

— naprava za svetlobno signalizacijo

— transistorski regler za avtomobilski di¬
namo

— naprava za uravnavanje predvžiga, meša¬
nice goriva, uravnavanje praznega teka,
uravnavanje platinskih gumbov, iskrenje
v njih itd.

— naprava za merjenje obratov

— naprava za uravnavanje hitrosti brisalcev
sprednjega stekla.

Navedene rešitve so seveda le del uporabe
elektronike v motornih vozilih. Rešitve so
praktične in preproste. Naj jih na kratko
opišemo.

Naprava za avtomatsko prižiganje luči

Opisal bom napravo za avtomatsko prižiga¬
nje parkirnih ali pozicijskih luči ob nastopu
mraka oziroma za ugašanje luči ob svita¬
nju. Ne bomo opisovali najnovejše naprave
s časovnim relejem, ki ima nalogo zadržati
prižgano luč še kakih 100 sekund po iz¬
stopu iz voza in tako omogočiti vozniku
lažji vstop v hišo ali garažo, kjer morda
ne sveti luč. Po izteku tega časovnega in¬
tervala se luči avtomatsko izklopijo. Govo¬
rili bomo le o napravi, ki reagira na sred¬

njo intenzivnost svetlobe v okolici in na
katero druge nenadne spremembe svetlobe,
na primer od mimo vozečih vozil, ne vpli¬
vajo.

Shemo te naprave vidite na sliki 1. Kot
svetlobno občutljiv element smo tu upo¬
rabili foto upor. Foto upor ima v neosvet¬
ljenem stanju veliko notranjo upornost, ki
se pri osvetlitvi zelo zmanjša. V shemi je
označen z R 5 . Upora R 5  in R 2  predstavljata
delitelj napetosti, katerega odnos delitve je
odvisen od stopnje občutljivosti foto upora.
Kondenzator C, in upor R 3  tvorita filter RC,
prek katerega se del napetosti iz delitelja
filtrira in nato odvaja na bazo transistorja
T,. Upor R, in dioda D, stabilizirata napetost
napajanja, tako da imamo na gornjem delu
potenciometra R 2  vedno stalno napetost 6 V.
Transistorja T, -in T 2  sta tako vezana, da
skupaj tvorita ojačevalnik, ki ima zelo ve¬
liko tokovno ojačenje. Kadar napetost na
bazi transistorja T-, prekorači vrednost 1,2 V,

TIM 363

pritegne rele, ki je v kolektorskem krogu
kolektorja T, iin T 2 . Delovanje naprave za
avtomatsko vključevanje luči poteka tako¬
le: ko pada svetloba na foto upor R s , tran-
sistorja T, in T 2  ne delujeta (sta zaprta)
in rele ne pritegne kotve. Kadar foto upor
ni osvetljen, raste upor na bazi transistorja
T, in rele pritegne kotvo. Prek kontakta re¬
leja se takoj prižgejo parkirne ali pozicij¬
ske luči.

Kdaj se bodo luči prižgalie oziroma kako
temno mora biti, da se bodo prižgale —
lahko uravnavamo z uporom R 2 . Nič zato, če
bo privozil mimo avtomobil z močnimi luč¬
mi — naša naprava za avtomatsko vključe¬
vanje luči na to ne bo reagirala. Reagirala
bo samo na povprečno osvetljenost okolice,
nikakor pa ne na trenutne svetlobne bliske.
Upor R 3  in kondenzator C, tvorita filter, ki
to preprečuje. Njuna časovna konstanta je
tolikšna, da naprava ni občutljiva za tre¬
nutne svetlobne spremembe.

Oglejmo si sedaj material, potreben za grad¬
njo priprave. Nikar ne pričnite delati, dokler
niste dobili foto upora CdS, premera 6 do
10 mm; brez tega dela namreč naprava ne
more delovati. Foto upor boste najlažje na¬
šli pri starejših radioamaterjih. Transistorji
so lahko domači in sicer tipa BC 107 ali
BC 109 za T] in BC 386 ali kak drug za T 2 .
Rele je lahko kakršenkoli, da le ima delovno
napetost 12 V in upor navitja nad 120 oh-
mov. Kontakti releja naj ustrezajo nominal¬
ni vrednosti moči žarnic, ki se bodo vklju¬
čevale oz. izklapljale.

Napravo gradite na tiskanem vezju in vse
skupaj montirajte v trdno škatlico, ki naj
se po možnosti čim tesneje zapira. Izjema
je seveda foto upor, ki ga je treba mon¬
tirati tako, da bo izpostavljen svetlobi oko¬
lice. Najbolje je vgraditi napravo v notra¬
njost vozila, tako bo namreč foto upor za¬
ščiten od neposredne svetlobe mimo voze¬
čih vozil in od močne ulične razsvetljave.
Morda je primerno mesto nekje pod komand¬
no ploščo vozila. Senzor vgradite v plastično
škatlo, ki bo napravo ščitila pred poškod¬
bami.

Pa še nekaj o uravnavanju naprave. Najprej
je treba odspajkati zgornji konec kondenza¬
torja C, in vključiti stikalo, potem pa narav¬
nati upornost potenciometra tako, da bo
rele vklopil pozicijske oziroma parkirne

luči. To naravnavanje izvršimo pri tisti sve¬
tlobi, pri kateri naj bi naprava delovala, t.j.
vključevala luči. Nato prispajkamo gornji
konec kondenzatorja C, na spoj R 3  in R 4
in preverimo, če povečana osvetljenost de¬
luje na rele.

Utripajoča pozicijska luč

Ta naprava bo služila kot pozicijska luč v
primeru zadrževanja na cesti ali za označe-
nje določenega objekta. Gradnja je tako
preprosta, da se jo lahko lotijo amaterji-
začetniki. Napravo namreč lahko naredimo
tako, da predelamo žepno baterijsko sve¬
tilko.

Potrebujemo dva transistorja, ki sta lahko
AC 541, AC 260, OC 72, OC 70 ali podoben,
tretji transistor pa je lahko AC 550, AC551,
AC 549 ali tem podoben. Uporaba transi
storjev, kot vidite, ni kritična.

Tudi tu je osnovni del nam že znani astabil-
ni multivibrator, ki deluje na transistor T 3
tako, da le-ta prižiga in ugaša žarnico. Čas
prižiganja in ugašanja lahko spreminjamo
v širokih mejah s spreminjanjem kapacitete
elektrolita. Tudi to napravo gradimo na ti¬
skanem vezju in jo montiramo v lepo pla¬
stično škatlo.

Material:

1. trije transistorji

2. dva upora 2 do 2,2 Q  1/2 W

3. dva upora 27 KQ 1/2 W

4. dva elektrolita 100 pF ali podobna

5. žarnica 3,5 V/0,2 A

6. stikalo

7. baterija 4,5 V

Shema na sliki 2b kaže isto napravo večje
moči. Napravo priključimo neposredno na
avtomobilski akumulator.

TIM 364

i*j

Slika 2b Shema za pozicijsko luč

Naprava za merjenje obratov

Merjenje števila obratov je bilo doslej na
mehanični način, danes pa ta način že po¬
polnoma zamenjuje elektronska naprava.
Za to napravo uporabljajo dva principa: pri
Dieslovih vozilih, ki nimajo električnega
vžiga, poganja motor generator izmeničnega
toka, instrument na komandni plošči pa
kaže vozniku napetost generatorja.

Pri vozilih z električnim vžiganjem se vrši
štetje obratov motorja z monostabilnim mul-
tivibratorjem, širina impulzov se standardi¬
zira, nato pa dovajajo impulze na ustrezen
instrument. Povprečni tok, ki teče skozi tulja¬
vo instrumenta, predstavlja merilo za šte¬
vilo obratov.

Opisali bomo preprosto, dovolj natančno
napravo za štetje obratov. S tem odgovar¬
jamo našemu bralcu Bojanu Dimcu, ki je
želel kaj več izvedeti o uporabi elektronike
v avtomobilu, zlasti o merjenju obratov. Ta
naprava (števec obratov) lahko pomaga voz¬
nikom, ki tožijo, da njihov motor ni dobro
uravnan, da gorivo slabo zgoreva, da mo¬
tor slabo vžiga in podobno. Naprava je bila
preizkušena na Fiatu 124 in se je dobro
obnesla. Sheme na slikah 3a in 3b so ena¬
ke, le razpored delov je nekoliko različen.
Napravo bomo gradili v dveh izvedbah:

Prva bo rabila za merjenje obratov v praz¬
nem teku in za naravnanje mešanice; dru¬
ga bo rabila za merjenje kota odpiranja
platinskih gumbov, iskrenja platine itd.

Kot že rečeno, je naprava preprosta in je
ni težko izdelati. Z njo si boste prihranili
precej truda, ker boste lahko sami z dovo¬
ljenjem in ob pomoči staršev izvedli celotno
uravnanje motorja.

l+)

Slika 3a, b Naprava za merjenje obratov

Impulzi, ki prihajajo iz vžigalne tuljave na
diodo BZ 6 , postanejo zaradi te diode kon¬
stantni glede na amplitudo. Frekvenco obeh
impulzov merimo s frekventno odvisnim
usmernikom. Usmernik je, kot vidite, stan¬
darden. Sestavljajo ga diode AA110 ali
kake druge. Na vhodu usmernika je konden¬
zator. Od reaktivnega upora tega kondenza¬
torja je odvisna velikost usmerjene nape¬
tosti. Kot vidite na shemi, je velikost tega
kondenzatorja 0,18 pF.

Motorno vozilo ima v praznem teku (ko
je vključeno) od 600 do 750 obratov. Naš
instrument moramo naravnati po tovarniško
izdelanem števcu. K|er verjetno marsikdo
med vami takega števca nima, si bomo po¬
magali s praktičnim izkustvom. Če imajo
vsi elementi našega instrumenta (tu mislim
predvsem na kondenzator 0,18 pF) navedene
vrednosti, bo pokazal instrument pri 700
obratih odklon okoli 30 % od cele skale.
To velja za vsak motor in je mnogo bolje,
kot če bi uravnavali motor po sluhu. Naj¬
prej uravnamo prazen tek motorja. Mo¬
tor mora delati brez trzljajev in ugašanja.
Po uravnanju praznega teka uravnamo zgo¬
revanje in sicer takole:

— Prazni tek uravnamo na 30 % skale od¬
klona;

TIM 365

— s počasnim obračanjem vijaka za zrak
poiščemo maksimalni odklon;

— s tem smo povečali število obratov, zato
naravnamo število obratov nazaj na 700
oziroma kazalec na skali instrumenta
na 30 %;

— to ponavljamo, dokler ne dosežemo 700
obratov oziroma točko na 30 % skale;

torej napravo na akumulator 12 V tako, da
vežemo na + pol akumulatorja vhodno
spojko naprave (t.j. del, ki smo ga priklju¬
čevali na vžigalno tuljavo], drugo pa veže¬
mo na — pol akumulatorja. (Instrument bo
sedaj pokazal neko vrednost, ki ni polni
odklon kazalca. Ta vrednost je lahko manjša
ali pa večja od 100 pA.) Sedaj je treba s
potenciometrom 50 KQ ali 100 KQ naravnati

— kontrola točnosti uravnavanja je v tem,
da sedaj tudi najmanjše obračanje vijaka
za zrak izzove padec števila obratov.

Če smo tako uravnali motor, bo dobil mo¬
tor avtomobila čisto nove lastnosti, namreč:
odličen start in pravilno zgorevanje.

Za delovanje motorja je zelo važno pravil¬
no odpiranje platinastih gumbov (platine).
Po prvi izvedbi smo našo napravo uporabili
za merjenje obratov motorja, drugo pa bo¬
mo uporabili za uravnavanje platine. Oglej¬
mo si shemo na sliki 4.

vžigalna tuljava 470 fl

1W

-XI

50 kfi 1W

(ioo k&)

100(U/

Slika 4

Takoj boste opazili, da je drugi del sheme,
t.j. del z instrumentom, ostal nespremenjen.
Merjenje odpiralnega kota platine se vrši
tako, da se pozitivni impulzi iz vžigalne
tuljave omeje z Zenerjievo diodo BZ 6 na
6 V, nato pa se meri njihova vrednost z
instrumentom (100 pA). To pomeni, da
naleti signal iz vžigalne tuljave najprej na
upor 470 £3/1 W, nato pa na Zenerjevo dio¬
do BZ 6, kjer se omeji na 6 V. Signal vodi¬
mo potem pnek potenciometra za uravna¬
vanje 50 K£ž (100 Kfi) na predupor 22 Kfi/
/1 W in na pozitivni pol instrumenta 100 pA.
To je elektronski del naprave. Oglejmo si
sedaj uporabo. Vsako napravo je treba pred
uporabo preskusiti oziroma prepričati se,
če deluje, potem pa jo uravnati, da bo kazala
pravilne vrednosti. Našo napravo bomo pre¬
skusili tako, da jo bomo priključili na eno¬
smerno napetost 12 V. To napetost bomo
dobili na našem akumulatorju. Priključimo

to vrednost na 100 pA, t.j. na polni odklon
instrumenta, Tako smo izvršili kalibracijo
naše naprave, ki je sedaj brezhibna in pri¬
pravljena za delo.

Pravimo, da so platine pravilno uravnane
takrat, kadar so impulzi pravilni, t.j. kadar je
čas spoja in prekinitve enak. če je tako,
bo naša naprava kazala točno polovico od¬
klona kazalca na instrumentu, kar pomeni
srednjo vrednost 0,5 glede na največji od¬
klon. Pri manjšem razmaku med platino bo
pokazal instrument manjši odklon, pri več¬
jem razmaku pa večjega. Razmak med pla¬
tino je torej treba tako naravnati, da kaže
instrument točno polovico odklona. Seveda
mora biti pri tej operaciji motor vključen
in priprava priključena na vžigalno tuljavo.
Ali smo pravilno naravnali platino? Prepri¬
čamo se takole: opazujmo instrument in
postopno dodajajmo motorju plin. Ako vred¬
nost na instrumentu ne pada, pomeni, da
se pri zviševanju števila obratov motorja
ne pojavlja električni lok med platino in da
je kondenzator v redu. če opazimo padanje
kazalca na instrumentu, pomeni, da je kon¬
denzator prečit in ga je treba izmenjati.

Ta izvedba naprave lahko rabi tudi kot po¬
skusna žarnica pri kontroliranju predvžiga
in kot pokazatelj, kdaj se prekine kontakt.
Sedaj je tr ( eba le še obe izvedbi združiti
v celoto pa bomo imeli univerzalni instru¬
ment za uravnavanje motorja. Iz kompletne

Slika 5 Kompletna shema

TIM 366

sheme na sliki 5 je razvidno, da bomo po¬
trebovali še kolebno stikalo »Bled«.

Sredino stikala prispajkamo na upor 22 KQ
(točka C), en konec priključimo na poten¬
ciometer 50 KQ, drugega pa na diodo (točka
B). Kadar želimo preskusiti platine, preklo¬
pimo stikalo v položaj A, za kontrolo praz¬
nega teka pa v položaj B.

Podobo kompletnega aparata vidimo na
sliki 6.

OP FIZIKE A :(
DO GEOLOGIJE

ODPRAVLJAMO SE NA LOV

Marko Meden

Umetno mravljišče, ki ste ga naredili, mo¬
rate še naseliti z mravljami. Res je teh
povsod dovolj, toda naloviti jih boste mo¬
rali veliko, nepoškodovane in še samica
vam v nobenem primeru ne bo smela uiti.
Danes vam bom povedal, kdaj in kako bo¬
ste lovili, in predvsem to, kakšne pripo¬
močke boste potrebovali.

Najprej nekaj besed o pripravi, ki vam bo
naredila lov veliko enostavnejši in hitrejši.
Če boste hoteli uloviti sto ali več mravelj,
kolikor jih potrebujete za naselitev umetne¬
ga mravljišča, samo roke ne bodo dovolj.
Mravlje so zelo hitre žuželke. Verjetno bi
večina med vami prej odnehala, preden bi

nalovila dovolj mravelj. Lov z rokami oziro¬
ma z golimi prsti ima še eno slabo lastnost.
V lovilni vnemi lahko mimogrede preveč
stisnete plen m mravlje imajo potem po¬
lomljene nožiaa in tipalke. Umetnega mrav¬
ljišča, naseljenega z bolnimi in poškodova¬
nimi mravljami pa si nihče med vami prav
gotovo ne želi. Oborožiti se bo torej treba
s primerno lovilno pripravo. Resnično ob¬
stoji zelo preprost, toda neverjetno učinko¬
vit lovilni pripomoček. Biologi, ki ga upo¬
rabljajo, ga imenujejo s tujo besedo —
»exhaustor«. Mi se bomo raje posluževali
slovenskega imena — loviinik. Že bežen po¬
gled na načrt vam pove, da je izdelava lo-

cev  I cevll cev

TIM 367

vilnika zelo lahka. Ves potreben material je
opisan v načrtu, ravno tako mere. Mislim,
da je skica dovolj nazorna in pe potrebujete
podrobnejšega opisa izdelave. Opozoril bi
le, da morata aluminijasti cevki trdno tičati
v zamaških, posebno cevka II. Zamašek št.
1 naj ne tesni preveč, ker ga boste pogosto
snemali. Nasprotno pa mora zamašek št. 2
zelo trdno tičati v plastični cevi. Ta naj bo
po možnosti prozorna, ali vsaj prosojna, da
boste lahko videli, kaj ste ujeli. Ne sme
pa biti krhka. Mrežica naj bo zelo gosta,
očesca nikakor ne smejo biti večja od
0,5 mm. Mere lovilnika, navedene v načrtu,
so najbolj običajne velikosti.

Lahko si izdelate tudi lovilnik drugačnih iz¬
mer, predvsem manjši vam bo pogosto do¬
brodošel. Poglejmo še, kako lovilnik uporab¬
ljamo. Konec gumijaste cevi vtaknite v usta,
odprtino aluminijaste cevke pa približajte žu¬
želki, ki jo želite uloviti in vsesajte zrak.
Zračni tok bo odnesel žuželko skozi alumini¬
jasto cevko v notranjost lovilnika, kjer se bo
ustavila na mrežici, ki z notranje strani za¬
pira vhod v drugo cevko. Ko bi ne bilo
mrežice, bi žuželka priletela naravnost v
usta. Tako pa ostane ujeta v plastični cevi.

Ker je aluminijasta cevka št. I v lovilniku
zapognjena, žuželka ne more pasti skoznjo
nazaj v svobodo. Zdaj obrnite lovilnik na¬
vpično, z lovilno odprtino navzgor, potrkajte
z njim ob dlan, da ujeta živalca pade na
mrežico, izvlecite zamašek št. 1 skupaj z
aluminijasto cevko in stresite plen v zbiral¬
no posodico. Posodico potem hitro pokrijte.
Namestite zamašek nazaj na lovilnik in lov
se lahko ponovi. Seveda ni potrebno za vsa¬
ko ujeto živalco ponavljati ves postopek, če
imate namen uloviti večje število. V tem
primeru jih več naenkrat vsesate v lovilnik
in jih potem skupaj pretresete v zbiralno
posodico. Najboljša lovilna posodica je iz
prozorne ali vsaj prosojne plastične mase.
Posoda iz krhke in lomljive snovi ni pripo¬
ročljiva, saj jo nosite s seboj po terenu,
kjer se lahko že ob manjši neprevidnosti
zdrobi. Z žarečo iglo naredite v stene po¬
sode več drobnih luknjic za zrak. Grlo po¬
sode naj bo tako veliko, da boste vanj lahko
vtaknili lovilnik, ko boste pretresali ujete
žuželke. Ko boste šli na lov, vzemite s se¬
boj še močnejši nož in po možnosti pinceto
ter povečevalno steklo.

Najugodnejši letni čas za lovljenje mravelj
za umetno mravljišče je pomlad. Ko pridejo
po končani zimi prvi sončni dnevi in posta¬
nejo tla toplejša, se zberejo mravlje v veli¬
kem številu na površini mravljišč. Če ste
na katerem izmed vaših pomladnih spreho¬
dov po gozdu naleteli na veliko kopasto
mravljišče gozdnih mravelj, ste gotovo opa¬
zili velike skupine mravelj na površini. Tudi
tiste vrste, ki ne grade kopastih mravljišč,
kot gozdne mravlje, ampak si pod kakim
kamnom narede sistem rovov, ki vodijo pre¬
cej globoko v tla, se zberejo v pravih tru¬
mah na površini, najraje na spodnji strani
kamna, ki pokriva njihovo domovanje. Ko
dvignete tak kamen, lahko vsesate z loviI-
nikom cel kup mravelj naenkrat. Posebno
ugoden za lov je spomladanski čas tudi
zato, ker takrat najlaže ulovite samico, brez
katere ni pravega življenja v umetnem
mravljišču. Samica, ki večino leta prebije
globlje v zemlji, se takrat pomakne k povr¬
šini, kjer je topleje. Največkrat jo najdemo
prav sredi največje gneče iz zimskega sna
prebujenih in še na pol otrplih delavk.

Saj res! Nisem vam še povedal, katera
vrsta mravelj je najprimernejša za gojenje
in kako to vrsto spoznate. So vas že kdaj
opikale drobne rdeče mravlje, če ste na
izletu slučajno sedli na njihovo mravljišče?

TIM 368

Vidite, te drobne, rdečkasto rjave mravlje
sie v umetnem mravljišču najbolj obnesejo.
In še eno prednost imajo. Veliko mravelj
namreč izloča, ko so vznemirjene, mravljin¬
čjo kislino. Če vsesate take mravlje v lovil-
nik, hlapi kisline lahko precej neprijetno
vzdražijo sluznico dihalnih poti. Omenjene
rdeče mravlje pa ne izločajo kisline in jih
z loviinikom lahko nalovite kolikor hočete,
brez vsakih neprijetnih posledic. Z močnej¬
šim povečevalnim steklom si podrobneje
oglejte eno izmed mravelj, za katere mislite,
da so prave. Če imajo med oprsjem in zad¬
kom dva majhna vmesna člena (sl. 1), so

mravlje prave, če pa je le en člen oblikovan
v nekakšno lusko (sl. 2), potem ni prava
vrsta mravelj.

Samica je daljša od delavk in ima širše
oprsje in večji zadek. Seveda lahko naselite
svoje mravljišče tudi z drugo vrsto mravelj.
Če si boste naredili več mravljišč, je celo
priporočljivo, da vsakega naselite z drugač¬
no vrsto. Opazovanja, ki jih boste vršili v
posameznih mravljiščih, boste v tem prime¬
ru lahko primerjali med seboj. O opazovanju
v umetnem mravljišču in o njegovem oskr¬
bovanju pa kaj več v prihodnji številki.

STARE LADJE j

AVTOMOBILI ta

NORD AMERICAN P-S1 »MUSTANG"

Tone Pavlovčič

Strokovnjaki še danes trdijo, da je bilo to naj¬
boljše lovsko letalo druge svetovne vojne. Toda
konstruirano ni bilo pred vojno in zato ni imelo
nobenih tradicij. Konstruktorji v ameriški tovarni
»North American« so pri svojem načrtovanju
upoštevali predvsem potrebe lovskega letalstva,
skušali pa so letalu dati tudi najboljše lastnosti
angleških in nemških lovcev. »Mustang« se je
tako rodil v vojnem času in morda prav zaradi
tega postal najboljše letalo na svetu. Na evrop¬
skem nebu se je to letalo pojavilo šele na za¬
četku leta 1944, ko so Američani z njimi opre¬

mili angleško R.A. F. Kasneje pa so bili Mustangi
stalni spremljevalci letečih trdnjav, ki so bom¬
bardirale nemško zaledje. Izredno sposobno za
dolge lete in obenem izredno gibčno letalo v
zračnih borbah je kmalu postalo strah in trepet
nemških pilotov v Evropi in japonskih nad Paci¬
fikom. Mustang, rojen samo za borbe, je bil
opremljen s šestimi strojnicami in pri tem je
lahko nosil še 2450 kg bomb. Za spremljavo le¬
tečih trdnjav je bil opremljen še z dodatnimi
rezervoarji za gorivo.

To letalo še danes uporabljajo športni piloti za
svoje vaje in treninge.

TIM 369

Vsaka eskadrila je barvala Mustanga s svojimi
barvami, a največkrat je bil samo srebrn, s črnim
delom trupa pred kabino, da se pilotu ne bi
bleščalo. Za razliko od evropskih letal so ame¬
riška imela znake pripadnosti samo na zgornjem
levem in spodnjem desnem krilu ter na obeh
straneh trupa, na repu pa samo številko.

Tehnični podatki:

kril

Razpon

Dolžina

Višina

Hitrost

Teža v zraku

11,29 m
9,83 m
4,16 m

699 km/h max.

579 km/h potovalna
5481 kg

Motor: Rolls Royce/Packard V-1650-7 s 1695 KM.

MLADI

® FOTOGRAFI

DOLOČANJE OSVETLITVE

Marjan Richter bimo v trgovini s fotografskim materialom.

Čeprav taki podatki veljajo le za idealne oko-
V črnobeli tehniki pri določanju osvetlitve liščine, povprečnim amaterjem vendarle
nimamo nobenih posebnih težav. Navadno omogočajo, da napravijo z njimi tudi v naj-
nam zadostujejo že grobi podatki, ki jih do- različnejših svetlobnih okoliščinah še kar

TIM 370

dobre črnobele slike. Največkrat amaterji
celo ne vedo, kakšen čas in zaslonko so
uporabili, saj so jim oboje naravnali že v
trgovini ob nakupu filma. Toda gotovo ne
fotografirajo vedno v idealnih razmerah, za¬
to so tako dobljeni negativi celo dva, štiri
ali desetkrat preveč ali premalo osvetljeni.
Napačno osvetlitev jim popravijo kasneje pri
izdelavi slik. Na voljo je cela vrsta fotograf¬
skih črnobelih papirjev z različnimi grada¬
cijami, s katerimi lahko popravimo že sko¬
raj brezupno tanke ali pregoste negative. V
črnobeli tehniki pa obstajajo tudi obračilni
filmi. Največ jih uporabljajo kinoamaterji.
Takih filmov pa že ni mogoče osvetljevati
kar na pamet, že dvakrat preveč osvetljeni
obračilni filmi kažejo izgubo risbe v belinah,
če pa so prav toliko premalo osvetljeni, so
pretemni, s pomanjkljiivimi detajli v sencah.
Še bolj pa bi bili razočarani tisti, ki bi na
tak približen način določili osvetlitev barv¬
nega filma. Toleranca osvetlitve je pri barv¬
nih filmih včasih še manjša kot pri črnobe¬
lih obračilnih filmih. Zato moramo barvne
filme osvetliti kar najbolj natančno. V vsa¬
kem barvnem filmu moramo osvetliti ved¬
no tri plasti, to je tri različne vrste emul¬
zij. če fotografiramo srednje siv objekt, se
mora v vseh treh plasteh obarvati točno po¬
lovica emulzije. To pa je zaradi zgradbe fil¬
ma običajno možno le v zelo ozkem področ¬
ju osvetlitve. Praktično smemo barvni film
osvetliti le za dve tretjini preveč ali eno
zaslonko in pol premalo. Pri barvnih diapozi¬
tivih, ki so že končni izdelek, ne moremo
popraviti niti gostote niti kontrasta ali barv¬
nega ravnotežja. Pri barvnih negativih je
toleranca osvetlitve le malo večja. Dopušča¬
jo le za eno zaslonko prekratke ali do dve
zaslonki predolge osvetlitve. To je seveda
mogoče popraviti pri kopiranju, vendar tudi
v tem primeru porušimo barvno ravnotežje,
kar je še posebej opazno v različno obarva¬
nih belinah in sencah. Navadno so beline
rdeče aii škrlatne, sence pa zelene ali mo¬

dro zelene. Končna osvetlitev filma je odvis¬
na od vseh mogočih dejavnikov. Časi na fo¬
toaparatu niso nikdar povsem točni, zaslon¬
ka tudi ne zapira in prepušča teoretično
idealne množine svetlobe. Tudi občutljivost
filma se redno in normalno spreminja od
emulzije do emulzije, še posebej pa niso
enake občutljivosti različnih filmov raznih
proizvajalcev. Seveda pa ne smemo zane¬
mariti tudi faktorja razvijanja, ki prav tako
vpliva na občutljivost filma. Zelo važen de¬
javnik je tudi način določanja osvetlitve in
merjenja svetlobe. Ni namreč vseeno, ali
to opravimo z navadno tabelo ali pa s kom¬
pliciranim svetlomerom s celo vrsto nači¬
nov. če upoštevamo vse omenjeno, je vča¬
sih res pravi čudež, da popolnemu začetni¬
ku uspejo posnetki z novim fotoaparatom,
na novo vrsto filma in povrhu še z novim
in nepreskušenim svetlomerom. Čeprav je
bilo vse opravljeno z dovoljenimi odstopa¬
nji, lahko vseeno v eno smer seštete na¬
pake povzročijo tudi štirikrat močnejšo ali
prav toliko slabšo osvetlitev. Zato se mo¬
ramo seveda lotiti dela bolj sistematično.
Predvsem je priporočljivo, da uporabljamo
vedno le eno vrsto filma in en način raz¬
vijanja. Ko začnemo preizkušati film, opra¬
vimo to s poznanim fotoaparatom in pozna¬
nim svetlomerom. Najbolj preprosto preiz¬
kusimo ves sistem osvetlitve v idealnih
okoliščinah. Preizkus napravimo v poletnih
mesecih, sredi dneva, ko je sonce dovolj vi¬
soko. Odločimo se za določen čas osvetli¬
tve, ki je navadno za srednje občutljive fil¬
me 1/100 sekunde. Po tabeli, ki je priložena
vsakemu filmu (tabela št. 1), tako določi¬
mo čas osvetlitve. Pri tem upoštevamo ob¬
lake na nebu in pazimo, da imamo sonce
ravno za hrbtom. Pri srednjeobčutljivih fil¬
mih navadno določimo zaslonko f: 11. Naj¬
prej napravimo en posnetek v tako določe¬
nih okoliščinah. Nato isti objekt fotografi¬
ramo še vsaj dvakrat. Enkrat ga osvetlimo
dvakrat več, kar pomeni eno zaslonko manj,

Tabela št. 1

Tabela za osvetlitev srednje občutljivega barvnega filma občutljivosti 19 DIN ali 64 ASA

TIM 371

drugič pa dvakrat manj, kar je eno zaslon¬
ko več. Po razvijanju dobimo tri različno
goste diapozitive, od katerih bo vsaj eden
zanesljivo pravilno osvetljen. Okoliščine, v
katerih je bil ta diapozitiv posnet, imenuje¬
mo osnovno osvetlitev. Na podlagi tako do¬
ločene osnovne osvetlitve opravimo korek-
oijo občutljivosti filma. Včasih ta korekcija
ni potrebna, včasih pa lahko znaša celo več
stopinj DIN. Seveda to ne pomeni, da za
toliko odstopa tudi občutljivost filma od ti¬
ste, ki jo predpisuje proizvajalec filma. Od¬
stopanja, ki znašajo do 5° DIN, so čisto
normalna in se zaradi njih ne smemo vzne¬
mirjati. Seveda pa pri tem še nismo ra¬
čunali merjenja svetlobe s svetlomerom.
Tudi tukaj z istim svetlomerom lahko z raz¬
nimi načini merjenja dobimo kaj različne re¬
zultate. Zelo grobo umerimo svetlomer kar
s tabelo, ki je priložena filmu. V našem pri¬
meru smo določili s tabelo v idealnih oko¬
liščinah: osvetlitev z 1/100 sekunde pri za¬
slonki f: 11. če je svetlomer v redu, nam
mora pokazati isto vrednost, če odčitana
vrednost odstopa od tiste, ki smo jo kasne¬
je določili na razvitem diapozitivu, na sve-
tlomeru popravimo skalo za občutljivost fil¬
ma. Uporaba tabel pa je možna le v idealnih
okoliščinah. Vsako spremembo teh okoli¬
ščin moramo seveda upoštevati. Tabelo, ki
je priložena filmu, lahko dopolnimo s podat¬
ki, ki smo jih nanizali v tabeli št. 2. Ta ta¬
bela nam kaže, za koliko zaslonk smo zve¬
čali ( + ) ali zmanjšali (—) osvetlitev.
+ 1 pomeni, da moramo zaslonko odpreti
za eno vrednost, na primer od f : 11 na f: 8.
Pri svetlobnih razmerah, ki so močno raz¬
lične od tistih, ki so opisane v tabelah, mo¬
ramo poseči po svetlomeru. Vendar pa ni¬
kakor ni raba svetlomera tako preprosta,
kakor si predstavlja marsikateri fotoama¬
ter ali poklicni fotograf. Predvsem pa sama
po sebi brez potrebnih izkušenj še ne daje
nobenega jamstva za uspele posnetke. Za
merjenje svetlobe v barvni tehniki priporo¬
čamo uporabo kar se da kvalitetnih svetlo-
merov. Kvaliteto svetlomera najbolj zaneslji¬
vo spoznamo po ceni. Pri nas stane kvali¬
teten svetlomer kar četrtino do polovice ce¬
ne povprečnega amaterskega fotoaparata.
Vendar je dober svetlomer še vedno pre¬
malo, da bi se nanj lahko brez pomišljanja
zanesli. Prej se moramo dodobra seznaniti
s tehniko merjenja. Na grobo lahko pove-

T1M 372

mo, da svetlobo merimo na dva načina.
Lahko merimo svetlobo, ki sie od objekta
odbija in jo imenujemo odbojno svetlobo.
V tem primeru svetlomer usmerimo na ob¬
jekt. Pri merjenju vpadne svetlobe pa svetlo¬
mer usmerimo od objekta proti kameri. Vsak
boljši svetlomer omogoča merjenje na oba
načina. Amaterji navadno uporabljajo način
z merjenjem odbojne svetlobe (slika št. 1).
Ta način je čisto uporaben in nezahteven,
če imamo opraviti z objektom normalnega
svetlobnega obsega in kontrasta. Merimo
namreč povprečno vrednost svetlobe, ki se
odbija od temnih in svetlih objektov. Po¬
vsem pa ta način odpove v primeru, če sli¬
kamo manjši objekt enkrat na temnem, dru¬
gič pa na svetlem ozadju. V prvem primeru
bo pokazal mnogo previsoko, v drugem pa
prenizko vrednost osvetlitve, čeprav bi gle¬
de na isti objekt moral pokazati v obeh
primerih isto vrednost. V takem primeru
moramo kar sami oceniti, za koliko bomo
izmerjeno vrednost popravili. Lahko pa me¬
todo merjenja odbojne svetlobe izpopolni¬
mo s tem, da se približamo objektu in
izmerimo odbito svetlobo z najvažnejše
ploskve. To je pri človeku navadno obraz
ali koža. Lahko pa uporabimo tudi metodo
srednje vrednosti (slika 2). Izmerimo naj¬
svetlejšo in najtemnejšo ploskev ter izra¬
čunamo povprečno vrednost. Tako smo na
primer na najsvetliejšem delu izreza Izme¬
rili zaslonko f: 16, na najtemnejšem pa f : 4.
Povprečje je torej f: 8. Podobna je metoda
merjenja belin (slika št. 3). Vzamemo naj¬
svetlejši del papirja, ga postavimo pred ob¬
jekt in obrnemo proti kameri. Izmerjeno
vrednost pomnožimo s faktorjem pet do šest
za normalen objekt. Čeprav amaterji največ¬

TABELA ŠT. 2

krat merijo odbito svetlobo, je ta metoda
pravzaprav zelo nezanesljiva. Tako merjenje
si lahko privošči le tisti, ki ima veliko
prakse, saj so izkušnje pri določanju osve¬
tlitve odločujočega pomena.

Bolj preprosto in obenem bolj zanesljivo
je merjenje vpadne svetlobe (slika št. 4).
V ta namen je svetlomer opremljen z be¬
lo opalno polkroglo, ki je nameščena pred
fotoelementom. Na to polkroglo pada svet¬
loba podobno kot na tridimenzionalen ob¬
jekt. To polkroglo usmerimo od objekta
proti kameri in odčitamo vrednost osvet¬
litve. Ta je neodvisna od barve ali svetlo¬
sti objekta. Za objekt z normalnim razpo¬
nom svetlih in temnih površin nam s tem
načinom merjenja niso potrebni nikakršni
popravki. Le v primeru, ko je objekt pov¬
prečno zelo temen ali svetel, opravimo ko¬
rekcijo za eno zaslonko navzdol ali za za¬
slonko navzgor.

Do sedaj smo v glavnem govorili le o mer¬
jenju dnevne svetlobe. Pri merjenju umet¬
ne svetlobe si moramo praviloma vedno po¬
magati s svetlomerom. Pri merjenju odbite
svetlobe moramo paziti, da ne dobimo v
merjeni izrez stranskih ali zadnjih luči, ki
jih sicer ni v slikovnem izrezu in ki bi nam
pokvarile povprečje merjene svetlobe. Pri
merjenju vpadne svetlobe je zelo važno, da
je svetlomer prav toliko oddaljen od luči kot
kasneje objekt, ki ga slikamo. To velja še
posebej za bližnje posnetke. Pri postavlja¬
nju luči lahko s svetlomerom določimo raz¬
merje posameznih luči ali svetlobni kon¬
trast. Za barvne filme razmerje luči ne sme
biti večje kot 3:1.  Izjema so le posebni
učinki, kjer to razmerje lahko naraste na
5 : 1.

TIM 373

IZUMITELJSKI«

►

►

KOTIČEK

Marjan Tomšič

TIM VAM PREDSTAVLJA

STANKO BLOUDEK
1890 — 1959

Bil je pesnik tehnike in športa. V njego¬
vem življenju se križajo tri področja, ki jim
je služil: letalsko konstruktorstvo, načrto¬
vanje športnih objektov in splošno tehniško
izumiteljstvo.

Kdo ne pozna planiške skakalnice, ki je
ponesla slavo naše domovine v svet?

Po starših je napol Slovenec, napol Čeh.
Rodil se je v Idriji, se šolal v Ljubljani in
postal strojni inženir na tehniški visoki šo¬
li v Pragi.

Notranja sila ga je vse življenje vlekla v
letalstvo. Prvo motorno letalo po njegovih
načrtih je poletelo leta 1910 v Pragi. Kot
konstruktor je vrsto let delal v čeških in
nemških letalskih tovarnah, šele po prvi
svetovni vojni se je vrnil v Slovenijo. V
Ljubljani je konstruiral dve letali — »Sra¬
ko« in »Lojzeta«, ki se je zaradi vrhunskih
lastnosti meril z letali enake moči v tujini.
Lotil se je tudi helikopterjev. Njegova de¬
lovna soba je bila preobložena z različnimi
modeli. Izumil je vrsto naprav za zanesljiv
let, ki jih ni mogel uresničiti na domačih
tleh. Izkoristili so jih v tujini.

V Ljubljani je odprl svoje podjetje. Izdelo¬
val je varnostne ključavnice za železniške

Blovdkova skakalnica v Planici

TIM 374

vagone, ki jih je sam izumil. Iz njegove de¬
lavnice so izšli domači avtomobili znamke
Triglav. Mnogo ustvarjalnosti, naporov in
sredstev je posvetil športu. Sam je bil ne¬
kaj let prvak v umetnostnem drsanju.
Pomagal je pri graditvi kopališč, drsališč,
ustanavljal je nogometne klube. Vrhunec pa
je planiška skakalnica velikanka, ki je od¬
prla zgodovino smučarskih poletov kot
samostojno športno panogo. V zadnjem ob¬

dobju, ko je bil vodja Projektivnega biroja
Fizkulturne zveze Slovenije, je nastala vrsta
načrtov za športna igrišča, plavalne bazene,
žičnice in vlečnice za smučarje in za vrsto
manjših skakalnic, ki so raztresene po vsej
Sloveniji.

Z nesebično pomočjo, znanjem, voljo in
trmo je pomagal našim športnikom, da so
si utrli poti med športne vrhove sveta.

ČRPALKE

Za prenašanje tekočin iz nižje v višjo lego,
na primer vode iz vodnjaka na površino
zemlje, ali pa pri avtomobilu bencin iz re¬
zervoarja do vplinjača, uporabljamo pona¬
vadi črpalke. Ogledali si bomo tiste, ki de¬
lujejo s pomočjo bata, pravimo jim batne
črpalke. Da bi bolje razumeli, napravimo,
najprej fizikalni poskus. Vzemimo cevko,
ki je na obeh koncih zožena in jo na enem
koncu potopimo v vodo. Na drugem koncu
z usti izsesajmo zrak. Kaj se zgodi? Voda
začne vdirati v cevko. Čimbolj izsesamo
zrak, više se dvigne. Ko odmaknemo usta.
voda odteče nazaj v posodo. Pomagal nam
je zunanji zračni tlak, to je sila teže zra¬
ka, ki pritiska na površino vode. Ko smo
potopili spodnji del cevke v vodo, je bil
tlak na površino vode v cevki enak tlaku na
površino zunaj cevke. Ko pa smo zrak iz
cevke izsesali, smo znižali tlak v njej in zu¬
nanji tlak, ki je sedaj višji od notranjega,
je potisnil vodo v cevko. S to napravo bi lah¬
ko dvignili vodo okrog 10 metrov visoko.

Če bi hoteli tako načrpano vodo obdržati v
cevki, ne bi smeli odmakniti ust. Nerodna

zrak

tlak

zadeva, kajne? No, izumitelj tehnik si je že
davno pred našim štetjem znal pomagati.
Tam, kjer se na spodnjem koncu širši dei
zoži, je vgradil zaklopko.  Lahko je to
kar kroglica, ki se tesno prilega. Pri sesa¬
nju voda odrine zaklopko in prehaja v šir¬
ši del. Ko je sesanje končano, kroglica spet
zdrsne na svoje mesto in prepreči izteka¬
nje vode.

Namesto naših pljuč, s katerimi smo zmanj¬
ševali tlak v cevki, lahko vgradimo bat v
cev, ki smo ji ga dodali pri strani na raz¬
širjenem delu. Bat se mora seveda tesno
prilegati stenam cevi. Zgoraj zatisnemo cev¬

A

ko s prstom in potegnemo bat na desno.
Z-rak se razredči, tlak se zmanjša in voda
iz posode preide v razširjeni del cevke. Ko
začnemo pomikati bat v levo, zaklopka za¬
pre vodi povratek v posodo. Zaradi stiska¬
nja odrine voda prst, to pa je druga zaklop¬
ka, in začne iztekati pri gornji odprtini. De¬
lo s prstom bi si lahko prihranili, če bi še
tam vgradili zaklopko, ki zapira v isti sme¬
ri kot spodnja. S tem pa smo že dobili

TIM 375

Sami ste že ugotovili, da deluje membran¬
ska črpalka natanko tako kot tlačilna, za¬
torej spada tudi ta med tlačilne črpalke.

kompletno črpalko, ki se imenuje tlačil¬
na črpalka;  tlačilna zato, ker vodo po¬
tem, ko smo jo vsesali v razširjeni del, z
batom tlačimo in na ta način skozi odprti
gornji del pošiljamo na višje mesto.

Spodnji del je lahko dolg največ dobrih
10 metrov — teoretično — praktično pa za¬
radi trenja lahko črpamo vodo le okrog 7
metrov visoko. Tlačni del pa je seveda po¬
ljubno visok, odvisen je od tega, kolikšno
silo imamo na voljo za pritiskanje na bat.
Vsak avtomobil ‘ima vsaj dve črpalki. Ena
potiska olje do vseh tistih delov v avtu, ki
morajo biti mazani, druga pa črpa bencin
iz rezervoarja. Ta druga je običajno mem¬
branska črpalka. V zaprti okrogli posodici
nekje v sredini je na obodu podobno kot
na bobnu pritrjena prožna opna, membrana,
ki spodnji del tesno zapira. Opno prek vzvo¬
da lahko potiskamo navzgor in navzdol.
Pravzaprav nam nadomešča bat pri tlačilni
črpalki.

Do spodnjega prostora vodita dve cevi. Ena
pride iz rezervoarja, to je sesalna cev, dru¬
ga pa gre iz črpalke v vplinjač. Tedaj, ko
potegnemo membrano navzgor, se zrak pod
njo razredči, bencin priteče iz rezervoarja,
odrine zaklopko ter steče v prostor pod
opno. Ko potisnemo opno navzdol, se zapre
zaklopka na sesalni cevi -in zaradi pritiska
odpre zaklopka na cevi, ki gre proti vpli-
njaču.

TIMOVA NALOGA

1. Na sliki je prerez, ki kaže, kako deluje
dvigalna črpalka.  Preglejte risbo in
opišite, kako deluje.

2. Na razpolago imamo le navadno gumija¬
sto cev s premerom 1 cm. Z njo bi radi pre¬
črpavali vodo na višje ležeče mesto. Zami¬
sliti si je treba napravo, s pomočjo katere
bo ta cev postala črpalka. En konec cevi
je torej v rezervoarju, drugi pa v posodi na
višjem mestu. Tudi brez ventilov bi šlo.
Malo pomagamo: s stiskanjem cevi lahko
dosežemo potreben nižji tlak.

Premisl-ite, narišite, opišite, izdelajte in nam
čimprej pošljite. Ne pozabite se predstaviti!
Rešitve bomo objavili in najboljšo nagradili.

TIMOV MUZEJ

TIM 376

Prva slika kaže, kako kljub tehničnemu
napredku v mnogih nerazvitih deželah upo¬
rabljajo tehniko, staro 3000 let. Prizor je iz
Indije, živina prek vitla poganja kolo, na
katerem so pločevinaste posode. Ko so spo¬
daj, zajamejo vodo, zgoraj pa jo zlijejo v
korito, ki ga vidite spredaj. Voda teče po
koritih na polja in jih namaka. Takšno pre¬
prosto črpalko (si. desno) so poznali še pred
več tisoč leti. Na brezkončni vrvi so pri¬
trjene posode, koroi, ki se s pomočjo bob¬
na pomikajo navzgor in navzdol. Boben vrti
delavec ali pa tudi vprežna živina. Korci
spodaj vodo zajamejo, zgoraj pa tedaj, ko
se obrnejo navzdol, izlijejo v posodo ali
jarek.

NAŠ RAZGOVOR

Kar zasuli ste nas s prispevki. Vsega ne more¬
mo predelati v tejle številki, zato smo se od¬
ločili, da bomo objavili samo prispevke za na¬
logo »Števec«, ostalo ipa bomo objavili v zadnji
številki, ki bo dvojna in bo imela zato tudi
mnogo več odmerjenega prostora za Naš raz¬
govor.

Teodor Ramdjelovič iz 8.a razreda OŠ
Prežihov Voranc v Mariboru je v žleb, po ka¬
terem prihajajo kroglice, postavil lopatasto kolo
(1). Na isto gred je trdno pritrdil še številčnik

za enice (4). Kroglica zavrti kolo za eno mesto.
Da se zavrti točno za eno mesto, skrbi zaskoč-
nik (2). To je ploščata vzmet, ki drsi po bočni
strani kolesa. Na stezi, kjer drsi, je 10 vdolbi¬
nic ali zarezic. Vanje vskoči vzmet in tako na
pravilnem mestu zaustavi številčnik. Prenos z
enic na desetice in z desetic na stotice opravi¬
jo zobniki (3). Tedaj, ko se plošča z enicami

zavrti enkrat, zavrti zob, ki je na notranji stra¬
ni, zobnik, in ta naprej desetiški številčnik za
eno mesto. Desetiški in stotiški številčnik sta
seveda uležajena, prav tako tudi zobnika. Pri
naslednjem paru koles se postopek ponovi.
Lepa, premišljena konstrukcija. Za vse podrob¬
nosti je poskrbel. Naprava je lahko majhna, de¬
lovala bi zanesljivo, natančno in tudi izdelava
ne bi bila predraga.

Franjo Gorše, učenec 6.a raz. OŠ Franc
Pasterk-Lenart v Mežici je poslal dve izvedbi.
Objavljamo eno. Na levi strani je naris, desno
pa stranski ris. Kroglica, ki pride po kanalu,
zavrti gornje kolo (1), ta pa naslednjega, kjer
so enice, za eno desetinko. Kolo je trdno pri¬
trjeno na gred (2), ki nosi na drugem koncu

TIM 377

zobniško kolo (3). Nanj je nameščena zobniška
veriga, podobno kot je to pri kolesnem gonilu,
ki poganja zobniško kolo (5) pri številčniku
za enice (6). Eniško kolo zavrti desetiško te¬
daj, ko se zavrti za cel krog, za en zob z
malim zobom, ki je viden v sredini. Prenos je
zopet enak kot pri enicah. Ta načrt je podo¬
ben onemu, ki ga je poslal Teodor Ramdjelovič.

Bizjak Srečo, učenec 6.a razreda šole
Kozje, je poslal prijazno pisemce in imenit¬
no narisan načrt »Števca za lovske šibre«.
Narisan je tako, da skoraj ne moremo verjeti,
da ga zmore učenec 6. razreda. Objavljamo kar

njegov načrt v celoti. Iz risbe se brez komen¬
tarja lahko razbere, kako naprava deluje. Prav
radi bi te bolje spoznali. Oglasi se še!

Bojan Jereb, učenec 7.b raz. OŠ Lucijan
Seljak v Kranju, piše, da je števec, ki ga je
konstruiral, tudi sestavil.

Številčnik je napravil iz dveh valjev, ki jih je
uležajil na pokončnih nosilcih. Med oba valja je
namestil brezkončen gumijast trak, ki ga je
odrezal od zračnice. Nanj je napisal številke.
Pred trak je postavil papir, iz katerega je iz¬
rezal okence za odčitavanje številk.

Za številčnik je namestil žleb iz plastične sno¬
vi. V sredini ga je preluknjal in skozi luknjice
napeljal dva konca žice, tako da je med njima

ostala vrzel. Eno od žic je vezal naravnost na
baterijo, drugo pa prek elektromotorčka na ba¬
terijo. Gred elektromotorja poganja z jermenico
gornji valj številčnika. To je vse. Zdaj pa po¬
glejmo, kako števec deluje.

Ko gre kroglica po žlebu, zdrsne skozi vrzel med
obema žicama. Vrzel je tolikšna, da se kroglica
istočasno dotakne obeh žic. Ker je kovinska,
torej prevodna, deluje kot stikalo oziroma skle¬
ne električni krog. Motor se vrti toliko časa,
dokler je krog sklenjen. Ko se zavrti, se zavrti
tudi številčnik. Vsaka kroglica pomakne trak za
eno mesto, kar odčitamo v okencu. Da doseže¬
mo pravi čas zadrževanja kroglice med žicami,
moramo pravilno naravnati nagib žleba.

Kar všeč so nam tvoja razmišljanja, ker so
originalna. Sam pišeš, da si imel težave s po¬
gonom številčnika, ker je težko doseči natan¬
čen zasuk. Tak motorček res ni najbolj prime¬
ren, pomagal pa bi si lahko tako, kot je to
napravil Teodor iz Maribora. Povemo pa naj ti,
da na podoben način krmilimo avtomatske ob¬
delovalne stroje, reoimo stružnice. Za točne pre¬
mike obdelovalnih orodij, nožev, imajo vgrajene
koračne motorje, ki se na električni sunek
zavrtijo samo za vnaprej točno določen kot.

TIMOVA NAGRADA

Za najbolj dodelano in premišljeno konstrukcijo
števca prejme nagrado Teodor Ramdjelo¬
vič  iz Maribora. Nagrado, sestavljenko Meha-
notehnika 4, ki jo poklanja Mehanotehnika, to¬
varna igrač iz Izole, mu bomo poslali na šolo.
Čestitamo!

TIM 378

Jože Hudales

DNEVNIK BEO 4

Vlil. nadaljevanje

Vlil.

S E N I J E V A RISBA

Čeprav je bil vladar Aresa razjarjen zaradi
nepazljivosti svojih podložnikov, vseeno ni
pozabil naročiti svojemu robotu, naj Deget
Thaču in otrokom omogoči vzlet s sončno
ladjo. Goste je pospremil do stopnic, ki so
vodile iz podzemlja na površje. Ponovil je
svojo željo, da bi Iztoka in Zlato posvojil:
»Bea bom skušal pregovoriti, naj mi pri¬
pelje mladega Zemljana,« je rekel ob slo¬
vesu.

»Kar sam se odpelji ponj!«

»Tega si žal ne morem privoščiti.«

Robot je stal ob sončni ladji.

Opazoval je potnike, kako so vstopali. Svo¬
je radovednosti ni mogel premagati; sklonil
se je h komandni kabini in pogledoval sko¬
zi steklo, kje tičita Iztok in Zlata. Potem
jih je z lahkoto dvignil iz peska. Deget
Thač je povedel sončno vesoljsko ladjo nad
krošnje obsežnih gozdov, usmeril jo je pro¬
ti velikemu vesolju.

»Na Aresu nisem predvideval, da se bomo
srečno vrnili domov,« je modroval starec.
»Beu moram naročiti, naj prepreči sevanje,
ki škoduje Zemljanom, obenem mu bom sve¬
toval, naj se izogiba teh nesrečnežev.«

Otroci so opazovali planet, ki je počasi iz¬
ginjal.

Iztoku se je vsiljevala misel, da so ljudje
obsojeni na temo in brezupnost, če so nji¬
hova srca zastrupljena s sovraštvom. Spom¬
nil se je svojih sprehodov ob obali. Tudi
v morju je opazil boj za obstanek, toda ta

boj za obstanek je bil igriv, prepoln drobne¬
ga viteštva in domiselnih podvigov, kot je
skrivanje sipe v pesku, tekanje rakca čez
mokre skale ali ritmično plavanje tropa
drobnih ribic s svetlečimi, z morjem opra¬
nimi očmi. »Deget Thač, zakaj se na Zemlji
ubijamo?«

»Zato, ker ste preneumni za lepše življenje.«
Sončna vesoljska ladja z modrijanom in
otroci na krovu je zdrknila v trdo temo. Ne¬
kaj časa je potovala skozi del vesolja med
galaksijo, v njej se je nahajal Ares, in več¬
nim vesoljem. Kmalu so opazili Beov pla¬
net, ki jih je pričakoval s svojo nevsiljivo,
slavnostno svetlobo. Beo jih je razkoračen
pričakal na travi; Zlati s,e je zazdelo, kakor

TIM 379

da jih pričakuje palček. Tako droben je bil
videti iz zraka.

Prvi je izstopil starec, sledila mu je Ele¬
sancia.

»No, lepa reč, Deget Thač!«

»Kaj ... lepa reč! Bodi zadovoljen, da sem
ti pripeljal Iztoka in Zlato živa in zdrava.
Tvoji prijatelji na Aresu so me zelo razoča¬
rali. Seni je zagrenjen in brez moči, vojaki
so preplašeni in zbegani, niso sposobni
lastne presoje, opice so vse bolj popadlji¬
ve in krvoločne.«

»Niste bili prvič na Aresu!«

»Prvič, daj no ... saj ti pravim, da je z nji¬
mi vedno slabše.«

»Kaj se je zgodilo?«

»Opice bi skoraj raztrgale Iztoka in Zlato.«
»Rekel sem vam, da pazite nanju!«

»V sejni dvorani sta zaspala.«

»Ste Seniju izročili dnevnik?«

»Podobnih uslug ti ne bom več delal, Beo.
S svojimi zločinskimi dejanji se želijo pre¬
tolči v veliko vesolje in tu doseči nesmrt¬
nost; želodec se mi obrača ob misli, da
bi se v parku srečeval z opicami — ljudmi
ali gologlavimi vojaki, ki bi stražili drevo
ali Elesancijino cvetlico!«

»Premislil bom o tem.«

»Pojdi no...  ti in tvoji Aresovci!«
Nejevoljni starec je Beu pokazal hrbet in
pohitel po stezi. »Seni je bil z nami prija¬
zen,« je povedala Elesancia svojemu bra¬
tu, »Iztoku je napolnil žepe z dragim ka¬
menjem, Zlati je obesil predragoceno veri¬
žico okoli vratu.« Beo je kratko pokimal.
Stopil je v Senijevo sončno ladjo pogledat,
če starec le ni pozabil na dnevnik. Stopil je
k Iztoku in Zlati, ki sta stala ob Elesancii
kot dva brezdelneža.

»Nimata kaj početi?«

Iztok je zmigal z rameni.

Pomislil je na malico, ki mu jo je bila pri¬
pravila Elesancia ob prihodu. Prav bi bilo,
da bi Zlata poskusila jedi z novega jedilni¬
ka na Beovem planetu; izpod čela je pogle¬
dal svojega gostitelja in brž ugotovil, da
je le-ta uganil njegove misli.

»Dobro, po obedu vaju popeljem na spre¬
hod.«

»Lahko stopim v park?« je vprašala Elesan¬
cia.

»Kar stopi, toda na sprehod bomo šli sku¬
paj.«

»Zakaj greš sama?«

»Nekoliko sem utrujena.«

»Kaj bi rada kosila?«

»...  kakšen sendvič,« je rekel Iztok.

Med obedom se je v Beovo domovanje
vrnil Deget Thač.

Na njegovem obrazu in v njegovem vede¬
nju ni bilo opaziti niti sence; vsa nejevolja,
ki se ga je bila lotila ob pristanku, je splah¬
nela. Prisedel je k Iztoku in Zlati, kakor da
želi znova navezati prijateljstvo z njima.
»Tisti presneti robot — kakšen kup jekla,
kaj!«

»Jaz ga doslej še nisem srečal,« je rekel
Beo.

»Seveda ne, saj sta s Senijem postala pra¬
va prijatelja.«

»Daj no, Deget Thač — prava prijatelja!«
»Že prav...  bolje bi bilo, da se obrnemo
k Zemljanom in jim pomagamo iz stiske,
kakor pa da se pajdašimo z Aresovci. Bolj
so potrebni naše pomoči kakor Seni in nje¬
govi razbojniki. Na posvetovanju modrijanov
bom spregovori! o možnostih, ki bi Zemlja¬
nom omogočile srečno življenje. Tvoj dnev¬
nik ima tudi svetlo plat medalje; doslej ni¬
sem razmišljal o Zemlji.«

»Venera vas je zanimala.«

»Da, res je. Sedaj je na njej približno tako,
kot je bilo na Zemlji pred dvestopetdeset
milijoni let. Takrat so na Zemlji pričele poga¬
njati velikanske praproti, ki so v ozračje
oddajale kisik in omogočile živim bitjem,
da so se iz morja preseljevala na kopno.«
»Na površini je petsto stopinj Celzija!«
»Vročina je višja od tališča svinca in cina.
Zemljani so s kozmičnimi ladjami — k Ve
neri so potovale štiri mesece — kar dobro
ugotovili nekatera dejstva. Površje — to je
pekel, draga otroka! Namesto lepih, mirnih
sinjih jezer se na Veneri razlivajo klokotajo¬
ča jezera raztaljenih kovin, kopna so vroče
peščene puščave.«

»Nekaj podobnega je narisal Seni.«

»Točno; Seni je narisal to zloveščo podobo
pekla. Ko so njegovi predniki potovali mi¬
mo Venere — preseljevali so se na odda¬
ljene planete — se jim je ta podoba močno
vtisnila v spomin. Pogled na Venero je bil
od nekdaj pretresljiv, saj je bil zanje prvo
srečanje z neprizanesljivim obzorjem, poto¬
vanjem v neznano.«

»Otrokoma bi lahko pokazala risbo.«

Deget Thač in Beo sta vstala od mize.

TIM 380

Iztoku ni bilo všeč, da mora slediti gosti¬
teljema. Raje bi kam sedel in v miru pre¬
bavljal dobrote, kakor pa gledal slike. Zla¬
ta jima je poslušno sledila. Na poti k večji
kupolasti stavbi so srečali očeta Dieam
Zinga. »Preveč novih vtisov bo za otroka,«
je pripomnil, vendar rti nasprotoval obisku
Senijeve dvorane z njegovimi risbami na
stenah.

Vstopili so v večji prostor.

Iztok in Zlata sta se znašla na dnu vodnja¬
ka, prepolnega raztopljenih barv; podobe s
stene so se prelivale, oživljene so se pre¬
pletale s telesi obiskovalcev. Kakor v žrelu
bruhajočega vulkana so se skozi krivulje
nepopolnih, nejasnih podob od trenutka do
trenutka pojavljali obrazi Senijevih predni¬
kov. Njihova podoba je bila popačena, raz¬
vlečena. Na srečo se Beo in Deget Thač
nista predolgo zadrževala v Senijevi dvo¬
rani, kajti otroka sta se znašla na robu
pameti.

»So vama bile risbe všeč?«

»Takšen občutek imam, kakor da bi se vo¬
zila na vrtiljaku,« je povedala Zlata. »Lote¬
va se me strah, nenavaden strah — menila
sem, da sem dokončno obsojena na pekel
in da bom prej ali slej postala ena od ne¬
mirnih, popačenih podob. Kar na jok mi je
šlo, a nisem spravila glasu iz sebe.«

Iztok je hotel dokazati, da ni imel podob¬
nih težav.

»Zakaj so bile podobe ljudi in pokrajine
zverižene?«

»Na Veneri se svetloba širi v krivuljah in
ne premočrtno. Tam ni obzorja kot na Zem¬

lji, mogoče je gledati celo okoli vogala, kot
vi temu pravite. Takšno lomljenje svetlobe
je delalo sive lase Senijevim prednikom.
Nekateri so pomotoma pristali na Veneri,
namesto da bi se ji izognili.«

»Mi smo razvitejši od Aresovcev!«

»Glej ga no, Zemljančka, kako se je postavil!
Mogoče je res temu tako; Senijevi predniki
so poznali spontano jedrsko verižno reak¬
cijo pred mnogimi leti — toda atomske
energije so se pričeli izogibati po prvih
neuspelih poskusih. Mnogo več uspeha so
dosegli z izkoriščanjem sončne energije.
Jedrsko verižno reakcijo so zasledili v na¬
ravi, pojavila se je pred milijoni let na
ozemlju današnje Francije, o njej je poročal
francoski akademiji znanosti Francis Perin.
želja po uničevanju je bila močnejša od
želje po ustvarjanju; zato sedaj Aresovci
tičijo v podzemlju in čakajo boljših časov,
ki jih ne bodo nikoli dočakali.«

Med pogovorom je pristopila Elesancia.

Na hrbtu je tiščala svojo najljubšo cvetlico.
Deklica je poklicala Iztoka. »Svojo cvetlico
sem ti prinesla,« je rekla. Ponudila mu jo
je. Iztoku je bilo nerodno, podobnega da¬
rila še ni dobil. »Kar vzemi!« ga je vzpod¬
budil oče Dieam Zing. Celo za roko ga je
prijel; zbal se je, da bi njun mladi gost
užalil hčerko s svojo okornostjo.

»Lepo dehti, boš zasadila novo?«
»Presenečenje sem ti pripravila, vesela sem
tega.«

»Se bova sedaj z Zlato vrnila domov?«
»Kar priznajta — tega si vroče želita, od¬
kar smo se vrnili z Aresa! Beo je menil,
da vama bo pri nas všeč: živela bi v izo¬
bilju in nikoli se ne bi postarala, bila bi
brez dela in skrbi, odgovornosti. Toda, tak¬
šen način življenja vaju dolgočasi, in pri¬
znati moram, da je tudi meni hudo dolg¬
čas v večnem življenju. Mogoče vaju bom
kdaj obiskal na Zemlji, če me bo seveda
Beo vzel s sabo na potep.«

»Deget Thač, v šoli bi mi lahko pomagal.«
»Nam bi napeljal vodovod,« se je oglasila
Zlata.

»Mi in mnogi naši sosedje pošiljamo iz ve¬
likega vesolja opozorilne znake na Zemljo,
toda zaenkrat jih ne znate razbrati. Zaen¬
krat pravim, kajti nekatera znamenja pri vas
kažejo, da se bomo sporazumeli, le vztra¬
jati bo treba. Seveda pri tem ne smemo
prehitevati razvoja; v primeru, če bi vi

TIM 381

Zemljani nepripravljeni zaznali našo prisot¬
nost, celo prisotnost Aresovcev s svojimi
sevanji, bi vaš razvoj nazadoval. Ljudje bi se
zanašali na sile, ki jih ne poznajo in jih
sedaj niti ne slutijo. Prepustili bi se mole¬
dovanju in čakanju. Na nas bi padlo preve¬
liko breme, zaradi oddaljenosti ga ne bi
mogli pravočasno odpraviti.«

»Naroči Seniju, naj neha s sevanji!«
»Skušal ga bom prepričati, Iztok.«

Tako sta se Iztok in Zlata poslovila od svo¬
jih gostiteljev na oddaljenem planetu.

Iztok se je znašel v čisti noči na poti proti
domu. V uho so mu udarili glasovi, ki jih
je bil vajen. Počutil se je lahkotnega in svo¬
bodnega, kakor da se je pravkar okopal.
Zlato je Beo pustil nekaj korakov od mlina
na Pučah. Visoko nad sabo je videla zve¬
zde, in zazdelo se ji je, da se pogrezajo v
nebo nad njo s srebrnimi pozdravi. V mlinu
so bili še pokonci. Zlata je prepoznala oče¬
ta po hoji.

Prihajal je proti mlinu, da si privošči poži¬
rek, ki si ga je ves dan želel. Zastal ji je
korak; oklevala je, ali naj se pridruži očetu
ali ne. Domislila se je poti skozi temo. »Vi¬
diš, pa sva se srečala,« je rekel oče v soju
svetlobe, ki je prihajala iz gostilniške sobe.
Prijel jo je za roko in jo povedel do točilne
mize. Segel je v žep po denar in ga s plo¬
sko roko položil predse.

»Boš karamele?«

Zlata je odkimala.

»Potem sendvič z mortadelo!«

»Večerjala sem pri starih starših v Košta-
boni.«

»Nikar ne vihaj nosu, prismoda ... daj mi
konjak!«

Oče se je s komolci prislonil ob točilno mi¬
zo iin počakal, da mu je dekle natočilo ko¬
njaka. Zlati je bilo žal, da ni naročila send¬
viča; vso pot domov se bosta 'postrani gle¬
dala in zgodi se lahko, da bo oče popadljiv,
razdražljiv. Zlata je stopila na prste 'in po¬
gledala po prostoru prek očetove roke. V
kotu je skupina delavcev igrala karte, zunaj
je nekdo popravljal moped.

»Tudi nonovim sosedom sem pomagala,« je
rekla Zlata.

»Njim ne bi bilo treba ... nismo te poslali
služit.«

»Mnogo otrok je pri hiši, bilo je prijetno.«
»Povedal bom očetu, naj te tja ne pošilja.«
Oče je spil žgano pijačo in plačal. Vzel je
sendvič s police in ga porinil Zlati v roke.
»Stopiti bova morala, pozno je, in zjutraj
bom vstal zgodaj,« je rekel. Zavihal si je
ovratnik, kakor da bo vsak trenutek sedel
na traktor, vščipnil natakarico v roko in
stopil na prosto.

»Kako lepa noč,« je rekel na stopnicah.

Po asfaltu sta stopala molče.

Zlata je nekaj časa hodila za očetom, kakor
je bila tega vajena. Nato ga je dohitela in
ga prijela za rokav. Očetu je bilo všeč, da
mu je hčerka odpustila drobne grehe. Po¬
trepljal jo je po roki in pospešil korak. Zla¬
ta je opazovala veje ob cesti, kako so z
razkrečenimi prsti segale v mrak, drobne
luči po slemenih, razločila je Novo vas s
cerkvenim zvonikom nad hišami.

Domačin, pred mlinom je popravljal moped,
ju je dohitel.

»Kaj je bilo narobe, Pavlo?«

»Smet v cevki za dovod bencina.«

»Jaz raje hodim peš, sit sem ropotanja in
smradu.«

»E, ma ... hodi, hodi, pa srečno!«

TIM 382

TRDI OREHI ZA
BISTRE GLAVE*

Pavie Gregorc

KRIŽANKA

VODORAVNO: 1. kemijsko zelo odporna kovina
(Cr), 5. glas piščali, 9. naravni satelit Zemlje,
10. razširjeno motorno vozilo, 11. vrsta lepotne
cvetlice, 13. avtomobilska oznaka Uroševca, 15.
trčenje, 16. začetnici Antona Polenca, 17. tretja
potenca, 19. pod, 20. moško ime, 22. oris, načrt,
23. prebivalka glavnega mesta Grčije, 25. žu¬
želka, mrčes, 27. vlaga, ki se izloči iz nasiče¬
nega zraka, ko pride v stik z mrzlimi površina¬
mi in se v obliki kapljic obdrži na rastlinju,
šipah ipd., 29. iz ognjenika tekoča razbeljena
masa, 31. nizek ženski pevski glas, 33. drugo
ime za Cigana, 34. ime črke V, 35. model Ci¬
troena, ki ga izdeluje tudi »Tomos« v Kopru,
37. kratica na receptih, 38. vez, 40. ročno orodje

za šivanje, 42. trska, 44. zelenkasto rumen
strupen plin z ostrim vonjem (Cl), 45. dojenček.
NAVPIČNO: 1. ročica za odpiranje vrat ali ka¬
velj za obešanje, 2. znak za kemijsko prvino
ru-tenij, 3. osebni zaimek, 4. vrsta maščobe, 5.
mestni nasad, 6. vrsta vrbe, ki večinoma raste
kot grm, 7. avtomobilska oznaka Splita, 8. pri¬
prava za določanje strani neba, 12. glavni štev-
nik, 14. rudninska snov, iz katere pridobivajo
težke kovine, 16. ime slovenskega gledališkega
igralca Ranerja, 18. gosto, iz finih nitk v plat¬
neni vezavi stkano blago, 19. metulj iz družine
sovk s temnimi progami na krilih, 21. lunina
faza, 22. slonov čekan, 24. avtomobilska oznaka
Novega Sada, 26. tur, 27. ekvator, 28 vzklik
bikoborcev, 30. francoski fizik in matematik, po
katerem se imenuje enota za jakost električnega
toka (Andre-Mariej, 32. naziv, 35. Ober, 36.
rezultat, 38. nasprotje dobrega, 39. pozdrav sta¬
rih Rimljanov, 41. kratica za »glej«, 43. latinski
veznik.

POLOMLJEN DROG

Na ulici je močan veter podrl devet metrov vi¬
sok drog za zastavo. Nastal je trikotnik, čigar
stranica pri tleh meri tri metre. Očividca do¬
godka si ogledujeta škodo in prvi vpraša dru¬
gega:

— Ali veš, na kateri višini se je prelomil drog?
Mož je nekaj časa premišljeval, nato pa pravil¬
no odgovoril.

Bi znal tudi ti pravilno odgovoriti?

TIM 383

TOVORNJAKI

Na negativu v levem gornjem kotu je tovor¬
njak. Med ostalimi sedmimi sličicami poišči
original, to je tovornjak, ki mu ustreza gornji
negativ. Od sedmih pozitivov ustreza samo
eden. S katero številko je označen?

REBUS

VSOTI ŠTEVIL

1 23456789
1 2 3 4 5 6 7 8
1 2 3 4 5 6 7
1 2 3 4 5 6
1 2 3 4 5
12 3 4
1 2 3
1 2
1

1

2 1
3 2 1
4 3 2 1

5 4 3 2 1

6 5 4 3 2 1

7 6 5 4 3 2 1

8 7 6 5 4 3 2 1

987654321

Ali je vsota skupine števil na levi enaka vsoti
skupine števil na desni, če seštejemo števila
tako, kot so napisana?

Poskusi to ugotoviti brez seštevanja!

Če sta vsoti enaki, povej, zakaj sta enaki, ali
če nista, zakaj nista!

ŠARADA V STAVKU

Moj sosed je OPTIK, vi pa uganite, kaj je nje¬
gov SIN! Naj vam izdam, da napoveduje vreme.

(Navodilo za reševanje: rešitev dobite tako, da
združite obe besedi, ki sta napisani z velikimi
črkami!)

OBRNJENI REBUS

5 6

Kateri znak moraš vpisati med zaporedni števili
5 in 6, da boš dobil število večje od 5 in
manjše od 6?

REŠITVE IZ 7. ŠTEVILKE

NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA: Vodo¬
ravno: lastnina, frakcionist, oaza, svat, em,

TS, Al, uho, otrok. ND, Rn, gledalka, hip, Rim,
plan, ča, anoda, fant, fara, pasar, krt, skiro,
Eire, El, in, turnir, trasa, IS, ko, VO, Ca, stoa,
KR, rp, kap, mehanika, Avala, mizar, rally,
ČA, A.

KRIŽANKA. Vodoravno: 1. elektron, 8. Rim, 9.
koza, 10. brom, 12. bor, 13. IA, 14. ol, 16. Ni,
-j, 17. udor, -s, 19. premer, 21. Ural, 22. gen,
24. log, 25. sram, 26. tantal, -m, 29. nart, -o, 31.
op., 33. PD, 34. RD, 35. niša, 37. sen, 38. Ora, 39.
grlo, 40. Mercedes.

PREMEŠANE ČRKE: A tobak in = botanika.

RIMSKE ŠTEVILKE. VILI LOV! MILICO: VI —
L! — L — O — VI — Ml — Ll — C — O.
Rimljani niso poznali številke 0. Da si dobil
rešitev uganke si moral na dveh mestih upo¬
števati arabsko številko 0 kot črko O.

PREMEŠANE ČRKE: 1. kalij, 2. volna, 3. oktan,
4. preša, 5. bager, 6. borat, 7. jamar, 8. klina.
Končna rešitev: integral.

LAŽNA POSETNICA: Tov. Terk, pasar = parke-
tarstvo.

IZPOLNJEVANKA: 1. rana — brana, 2. krat —
karat, 3. bala — bakla, 4. polt — polet, 5. koma
— komar. Končna rešitev: baker — aker.

NAGRAJENCI:

Blažič Aleksander, Osn. šola Cerkvenjak, 62236
Cerkvenjak; Vidervol Milan, Rakitnica 3, 61331
Dolenja vas pri Ribnici; Šmarčan Zlatko, Nazar¬
je št. 50, 63331 Nazarje.

Nagrade bomo poslali po pošti.

TIM 384

NAGRADNA SKANDINAVSKA KRIŽANKA


NAGRAJUJE

ŽREBANJA

ZA NASLEDNJE

Število nagradnih

SLlClC, KI SE KONČUJEJO S ŠTEVILKO

5 , 15  25  , 35  LAHKO DOBITE:

Edinstveno majico BAZOOKA JOE v
vseh velikostih za 30 sličic

2.  Za iolo in dom zanimiv pisalni set (na¬
livno pero, tehnični svinčnik, kemični
svinčnik) za 23 sličic

3.  Atraktivno BAZOOKA JOE žogo za 13
sličic

4.  Sestavljivi model originalnega Rewell
aviona za 14 sličic

5.  10 letečih diskov s pištolo za 5 sličic

6. Dve okrasni nalepki BAZOOKA JOE za
3 sličice

7. BAZOOKA JOE florescenčna značka,
nepogrešljivi razpoznavni znak prijate¬
ljev BAZOOKA JOE za 2 sličici

Nepoškodovane sličice pošljite na naslov: »BAZOOKA JOE"
ŽITO, Ljub|ana, Smartinska 154, 61000 Ljubljana. Naslov na¬
pilite čitljivo m točno s tiskanimi črkami, če pa ste kandidat za
prvo nagrado, napišite še, katero izmed sledečii velikosti majice
želite (8,10,12,14,16).