PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 50 lir Leto XXIII. Št. 18« (6772) TRST, četrtek, 10. avgusta 1967 IZJA V A ČLANA VODSTVA ZDRUŽENIH PSI-PSDI Plačanci zasedli TITO PRISPE DANES V KAIRO Nov poseg v polemiko o možnosti mesto Bukavu izstopa Italije iz atlantskega pakta Vprašanje «narodnosinega sorazmerja» v Bocnu - Najdba precejšnje količine razstreliva - Zdravstvena oskrba INAM raztegnjena tudi na upokojene kolone in spolovinarje RIM, 9. — Še vedno se nadaljuje polemika okrog atlant--kega pakta, ki so jo sprožili s svojimi izjavami tajnik PSU Tanassi, minister Preti, neka agencija, ki je poročala o morebitnem odstopu predsednika republike Saragata, če bi Italija odpovedala pogodbo, ter včerajšnji uvodnik «L’Unita» o «Naj-bolj zvestih NATO». Tanassi je namreč pred dnevi v neki svoji izjavi rekel, da sploh ni mogoče misliti na to, da bi Italija izstopila iz NATO. Minister Preti Pa je še poudaril, da sta obe Veji socialistov sprejeli ob združitvi v PSU načelo o privrženosti Italije atlantskemu zavezništvu. To stališče je takoj pozdravila Italijanska republikanska stranka. Ker je neka agencija sporočila, da bi predsednik Saragat odstopil, če bi Italija izstopila iz NATO in ker niso na Kvirinalu te vesti zanikali, je objavila «L’Unita» omenjeni članek, nakar so na Kvirinalu objavili izjavo. da se predsednik republike ne vmešava v časopisno polemiko, kar naj bi posredno zanikalo omenjene trditve. ..................... Kot smo že pisali, je včeraj pod- tajnik PSU Brodolini poudaril, da je treba gledati na atlantski pakt drugače kakor pred 18 leti, s či- mer je zavzel seveda drugačno stališče od Tanassija in Pretija (bivših socialdemokratov), za katera se je trdilo, da nekako izražata mnenje predsednika Saragata. Danes se je o stvari oglasil še član vodstva PSU (oziroma združenih PSI-PSDI) odv. Gian Piero Orsello. Pri tem je uporabil nekakšno besedno igro v zvezi z izjavami Brodolinija, ki je rekel, da ni moč rešiti tega vprašanja s preproščino. Orsello je namreč rekel, da je pravzaprav stvar res preprosta, češ da sploh ne obstaja. Pri tem se je skliceval na pripombo Tanassija, da atlantski pakt sploh ne predvideva nobene zapadlosti. Orsello je zatem rekel, da si sploh ni mogoče predstavljati, da bi socialisti dali pobudo za preklic pogodbe, saj so se pri združitvi obvezali. da ji ostanejo zvesti, in so hkrati vedno vodili nevtralistično politiko. Ta politika pa pride po mnenju Orsella do izraza ravno v ravnovesju sil v svetovnem meri lu, k čemur prispeva ravno atlantska pogodba. Seveda pa to ne pomeni, da bi se socialisti odpovedali perspektivi prebroditve blokov. Ta desničarski socialist je torej u-porabil besedno igro, da bi se izognil bistvu vprašanja. Znano je namreč, da socialistična levica, ki jo vodi Lombardi zahteva izstop I-talije iz atlantskega pakta. Poleg komunistov in proletarskih socialistov (PSIUP), ki zahtevajo la izstop, se tudi katoliška levica vedno bolj nagiba k politiki, ki terja, da bi se Italija bolj osamosvojila od ameriške politike, zlasti zaradi to bodo z glasovanjem nadaljevali jutri. Med Italijo in Turčijo so sklenili finančni sporazum, ki so ga davi odobrili v Ankari. Na podlagi tega sporazuma bo dala Italija Tur čiji 15 milijonov dolarjev kredita, vračljivega v 15 letih. Del tega kredita bodo uporabili ?a nakup strojev in drugih dobrin v Italiji, del pa za finansiranje raznih načrtov, ki jih bodo uresničila italijanska podjetja. ! KINŠASA, 9. — Beli plačanci so po celodnevnih bojih zasedli mesto Bukavu. Davi so pognali iz mesta oddelke kor.goške vojske, ki so se j umaknili v bližnjo Ruando. Poglavar plačancev, belgijski major Jean Schramme je nekemu britanskemu časnikarju izjavil: «Sedaj, ko smo na močnem položaju in smo dokazali, da nas kongoška vojska ne more poraziti, smo pripravljeni pogajati se z Mobutujem.» Schramme je izjavil, da bodo med drugimi pogoji postavili tudi zahtevo za osvoboditev Oombeja in mesto zanj v kongoški vladi. Zatem je izjavil, da, če bo Mobutu odklonil pogajanja s plačanci, bodo ti skušali vkorakati v Katango. Dalje je dejal, da so plačanci od dneva, ko so zapustili Kisangani, ubili več kot 1.000 kongoških vojakov. Pripomnil je: «Ne bomo zapustili Konga, da bi se zatekli v neko sosedno državo. Imamo precejšnje rezerve in se lahko upiramo neskončno Poleg tega smo izvrstno oboroženi ir. imamo dovolj streliva.« Zatem Js Pred koordinirano akcijo nevezanih za gospodarsko pomoč arabskim državam? Sovjetski tisk o pravih vzrokih poraza egiptovske vojske KAIRO, 9. — «A1 Ahram» piše, da bosta Naser in Tito med posvetovanjem, ki se bo začelo jutri, proučevala obliko akcije nevezanih držav proti politiki imperializma na Srednjem vzhodu in zlasti akcijo teh držav na prihodnjih zasedanjih glavne skupščine OZN in varnostnega sveta. List piše, da je Tito dal pobudo za povabilo nevezanim drža- vam, naj združi* o svoje napore v tem smislu. List pravi dalje, da bosta predsednika proučila tudi gospodarsko plat na Srednjem vzhodu in zlasti pa sodelovanje med obema državama ter bosta govorila o morebitni pomoči socialističnih držav. List dodaja, da je indijska vlada naklonjena sporazumni akciji nevezanih držav. Agencija Ansa poroča iz Beograda. da bo v kratkem v tem mestu Schramme trdil, da so plačanci na-1 sestanek predstavnikov sociahstic- Glavno vodstvo INAM je izdalo padli Bukavu, zato da omogočijo nih držav, ki so podpisale moskov- pokrajinskim vodstvom navodila za uresničenje zakonskega ukrepa, po katerem se raztegne popolna zdravstvena oskrba tudi na bivše kolone in spolovinarje, ki so upokojeni. Oskrba velja tudi za njihove svojce, seveda če živijo v njih breme. 120 evropskim civilistom (gre za j sko izjavo o izraelskem napadu na *&,“ kr.r»,?,rii“ sz srsusss, 'susrjttz gamja), ki so biu z njimi, aa o.t | n( m gospodarstvo v teh državam idejo v Ruando, ter da bodo od j jn da naloga sestanka pripraviti' danes dalje začeli utrjevati svoje | dolgoročen načrt za gospoda.s/ položaje v mestu. | pomoč KAR in drugim arabski.n razvoja dogodkov v Sredozemlju. Bocnu se je sestalo vodstvo ! V ............................i fkrbij “ostjo,“ši^ .6ek‘Skatt (ANE ANI JEV OBISK NA ROMUNSKEM « Predsednik romunske vlade Maurer pride v Italijo KONFERENCA LATINSKOAMERIŠKE SOLIDARNOSTI Danes obišče Fanfani v letovišču Mamaia glavnega tajnika KP Romunske Ceausesca izločili narodnostno sorazmerje pri dodeljevanju stanovanj delavcem. ] Vprašanje narodnostnega sorazmer-; ja povzroča sploh zaskrbljenost med | nemško manjšino. V izjavi omenja . I vodstvo SVP, da je fašistični re-• • žim izključil možnost zaposlitve juž-! nih Tirolcev v državnih službah in j i v industriji, zaradi česar je bilo le t i malo delavcev nemškega jezika zaposlenih v teh panogah. Sedaj so Objavljene resolucije, ki obsojajo ameriško politiko v Latinski Ameriki Bukarešta. 9. — v letoviščar-skem kraju Predeal v dolini Prahova je predsednik romunske vlade Georgi Maurer danes sprejel zunanjega ministra Fanfanija, kate-temu je priredil tudi kosilo. V imenu predsednika vlade Mora Je Fanfani povabil Maurerja na °blsk v Italijo. Predsednik Maurer Je vabilo sprejel in bodo določili t&s obiska po normalnih diplomatskih poteh. Drugi dan svojega obiska v Romuniji Je zunanji minister Fanfa-hi izkoristil, da bi se seznanil z najbolj zanimivimi platmi življenja te države. Davi ob 9. url je odpotoval Fanfani iz Bukarešte v Bra-v bližini Ploestija, kjer si je °8ledai veliko čistilnico petroleja. sPremljali so ga tudi člani Italijanke delegacije. Na tem področju CrPajo petrolej že nad sto let, in sicer od leta 1858. Letna romunska proizvodnja znaša 12 milijonov t°h petroleja, kar pomeni, da je ®den glavnih virov dohodkov v dr-'*vl. čistilnica v Braziju predela odst. vse proizvodnje. V njej je Zaposlenih 2400 delavcev In kakih st° tehnikov. Iz Brazija je minister oflPotoval v Predeal, kjer preživlja n°(htnice romunski predsednik Mau-?®r- Kraj je blizu Sinaj e v višini k°0 metrov. Maurer je Fanfanija *>o prisrčno sprejel. V začetku nju-f)e8a razgovora so prisostvovali tudi JsJjlanskl in romunski časnikarji. omembi vabila za obisk v Italiji ®ta začela državnika izmenjavati P11®!! o političnem položaju in ta-r&t so novinarji odšli iz vile. Kasneje se je zvedelo, da je bil JPh razgovor prisrčen in iskren. r°taknila sta se naslednjih vpra-vojne v Vietnamu, položaja s Srednjem vzhodu in evropske , rhosti. Maurer se je pri tem vec-skliceval na svoje izjave v romski skupščini in na tradiclonal-* stališča politike svoje države. Qlede Vietnama sta oba ministra Veliko partizansko srečanje v Trebelnem in Mokronogu NOVO MESTO, 9. — v Trebelnem in Mokronogu na Dolenjskem se bodo 3. septembra sestali preživeli borci IV. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade «Mati-ja Gubec«, da proslavijo 25-letnico ustanovitve svoje edinice. Ljudstvo teh krajev, razne organizacije in bivši partizani pripravljajo množično srečanje, na katero bodo prišli poleg bivših borcev, njihovih svojcev in svojcev padlih tisoči ljudi iz vse Slovenije. Na proslavi v Trebelnem bo govoril bivši poveljnik brigade Lado Ambrožič, na proslavi v Mokronogu dodelili v Bocnu 83 stanovanj nem Na zahtevo Kube so sprejeli tudi resolucijo, ki obsoja sovjetsko politiko na zahodni polobli ■ Ujeta dva ameriška agenta, ki sta se izkrcala na Kubi HAVANA, 9. — Konferenca organizacije latinskoameriške solidarnosti je začela objavljati resolucije, ki jih bodo odobrili i£w nem mestu pokrajine. Izjava za-jFidel Castro, ključuje s trditvijo, da je narod-1 Ena od resolucij obsoja prihod- nostno sorazmerje' osnovni pogoj za j nji sestanek zunanjih ministrov or- *°‘u“Jt!*DOpn0|fjbn°l “Svnott^med* ohranitev man« ne Z.to.» ' f ™.“"r"ll' S S.rffuiL". ««*-«... -V •* ronna nnv nngln Nigerija državam. Računajo, da bo sestanek v prvhi dneh septembra. Moskovska »Pravda« piše. da jo vojaški poraz ZAR na Sinajskem polotoku poživil v ZAR upanje in dejavnost, domačih reakcionarnih sli. List pripominja, da je egiptovski časnikar Mohamed Tabi postal glasnik teh sil z objavo nekaj «uma zanih člančičev« v kairskem liscu «A1 Ahbar« z namenom, da bi vrgel senco na stališče, ki ga je zavzeia Sovjetska zveza v zvezi z dogodki na Srednjem vzhodu. List pravi, ua se noben pošten Egipčan ni strinja! z njegovo tezo in da je predsednik Naser izvedel osebno preiskavo v zvezi s tem Arabski voditelji, dodaja «Pravda», so dobro razumeli, da gre za odkrito diverzijo v korist imperializma in sionizma. «Toda notranja reakcija v ZAR se ni še vdala in skuša špekulirati z gospodarskimi težavami, ki so nastale zaradi zapore Sueškega prekopa, in z drugimi posledicami vojne, toda Arabci vedo. da je Sovjetska zveza njih zanesljivi prijatelj.« ((Literaturnaja gazeta« pa piše da so v ZAR izključili iz vojske nad «00 generalov in častnikov ter da se je začela obnova vojaških kadrov. To piše v okviru študije o vlogi vojske v državah ((tretjega sveta«. Po mnenju lista je ta vloga i pogostoma negativna. Prav oborožene sile Izvršujejo številne reakcionarne državne udare v afriških, azijskih in južnoameriških državah. Toda v nekaterih primerih, t.J. te-, daj, ko vojski uspe tolmačiti težnje množic, lahko mnogo prispevajo k borbi za narodno osvoboditev in socialni napredek (Burma, Sirija ZAR. Alžirija). «Toda piše list, zbor častnikov v teh državah je pokazal, da ni prost transformističnih teženj privilegiranih kast. Zgled ZAR namreč dokazuje, da je del egiptovskih častnikov, ki so zavzemali važna mesta v upravi in gospodarstvu, to izko- kijučuje «Pravda», skušajo Američanom naklonjeni krogi prestrašiti egiptovsko ljudstvo, zatrjujoč, da brez ZDA ni moč premagati gospodarskih težav, ki so nastale zaradi zapore Sueškega prekopa in zaradi izraelskega napada.« Zaprte katoliške cerkve v Jeruzalemu AMAN, 9. — Katoliške cerkvene oblasti v Jeruzalemu so ukazale, da se zapro vse rimskokatoliške cerkve, ker jih Izraelci skrunijo. To je sporočil uradni funkcionar jordanske vlade. Izjavil je, da je to vest dobil iz dobro obveščenih virov v zahodni Jordaniji, ki so jo okupirale izraelske čete. De Ganile govori danes po radiu LAGOS, 9. — Po še ne potrjenih vesteh so uporniške čete Biafre za i ristil. da je obogatel in ni mislil na služb. renca nov poskus ustvarjanja po- Na škrbini Sassolungo na sedlu sojev, ^ naj opravičljo napad na Jla so turisti odkrili veliko vre-1 Kubm ^solucija poziva nato vs Sella čo, v kateri je bilo 36 kg razstreliva vrste donarit. Najdbo so prijavili karabinjerjem, ki so uvedli preiskavo. Gre za največjo količino razstreliva, ki so jo odkrili v Gornjem Poadižju od leta 1961 dalje ' Ob 21. uri se je sestal sicilski deželni svet za izvolitev predsednika in odbornikov. Predlog za sklicanje skuoščine je dal vodja de-mokrščanske svetovalske skupine, da bi se na ta način nadaljevala pogajanja s strankami leve sredine zlasti pa s PSU. Po treh glasova- zic* ---- c . /,iaau a i ou. pa bivši politični komisar brigade njjh ni nihče prejel večine glasov Viktor Avbelj. lin niso izvolili niti predsednika. Za- ..................................................■■11111111111...........■■■■■..............■■■■■■■................... ^darila, da je treba storiti^ /se, ?.Je8a doseže mir. Kar se tiče Sred- « vzhoda, je Maurer omenil c,*lls«e Romunije, ki je prijateiji- t »rabskih držav, ki pa se zaveda . obstoja Izraela. Pri tem je °c*noer poudaril stvarno Poetično Avstrijski protest v zvezi z odsotnostjo Italije no dunajskem velesejmu latinskoameriške borce, naj likvidirajo organizacijo ameriških držav, ‘‘ --------”• 1—*—*~ vzele mesto Benin, ki je prestolni ca srednjezahodne pokrajine. Baje je šlo za točno pripravljen načrt. Zvezne čete v tem mestu so se u-i prle in v istem trenutku sta dve t fv a In Danes so po dolgi diskusiji odo- koloni uporniških vojakov iz Bia-brili sporno resolucijo, ki obsoja fre prekoračili reko Niger. Radio ’ ‘ ‘ i Ir/» I ?-» • • • i i ..... gospodarsko in tehnično politiko So- Benin je javil, da »revolucionarne , ki je orodje izvajanja inter- tajni seji ei venciontstice politike severnoame- diskusija je bila zelo ostra. Zadnji riškega imperializma. Resolucija u- ■ trenutek je namreč kubanska dcle- vjetske zveze na zahodni polobli sj|e |jjafrei nadzoruiejo mesto pod Ujni\-,erene.odSraznihrkoVmisij '? poveljstvom pn!kovnlka Ba^a gotavlja, da je bila organizacija ameriških držav od svoje ustanovitve navzoča pri vseh dejanjih im gaeija predložila omenjeno resolu cijo. Zatrjuje se, da je tajnik kubanske komunistične stranke Har perializma; leta 1954 je odobrila govorji dve uri in ostro napadal ti- imperialistično intervencijo v Gvatemali ; na konferenci v Čilu leta 1959 je pripravila napad na Kubo, ki je dozorel leta 1960 v Kostariki, italijanskem diplomatskem zastop- stvu ter izjavil, da pomeni odsotnost Italije z velesejma, za katero so že določili na njem veliko n(jV škodo "zato ‘je^tevah dTfe benem primeru "preseči 10 °datc£ nu s*uuu. j | kov celotnega prebivalstva. Na pod- čina življenja«. Stranka nad 58.000 podpisov v podporo zahteve za referendum proti «potuj-čevsmju«. Pobudniki zahtevajo, naj se v švicarsko ustavo vnese nov člen, na podlagi katerega ne bo moglo število tujih delavcev v no- “vSSorTe”«.! ■«• - “ i Sf» ‘J&ŠH no plat vprašanja spričo drugih ; Iz tega i^ajp, da bi se moralo na bolj resnih vprašanj, glede kate- : podlagi omenjene pobude število rih so v avstrijskih gospodarskih ; tujih delavcev zmanjšati za približ-krogih zelo zaskrbljeni. Gre nam- no 400.000 oseb. reč za stvar, ki utegne kvarno 1 zvezni svet poziva skupščino, naj vplivati na trgovinske odnose med1 zavrne to pobudo (ki pa bo vse-obema državama. K temu je tre- I kakor predložena ljudstvu, da se , . . .. ,, ip vodstvo dima*- o njej izreče, kakor določa ustava), ba dodati, da je vodstvo dunaj j “ L . ’0udariBi da bi bili po- skega velesejma vedno menijo, da ■ ki dh postavlja «demokratič- Ki je uuzurei leta v ivw.-v.ti!..... leta 1962 pa so v Punta del Este izključili Kubo iz ameriškega sistema. Resolucija pravi zatem, da se hoče uradno ustvariti tako imenovana medameriška mirovna sila, ki bi jo uporabili ne samo proti Kubi temveč predvsem proti narodnoosvobodilnim gibanjem v Latinski Ameriki. Objavili so še naslednje resolucije: 1. Resolucijo, ki obsoja ameriško gospodarsko prodiranje v Latinsko Ameriko, zlasti pa ((zavezništvo za napredek« in načrte za , latinskoameriško integracijo, «pre-■ den bi latinskoameriški narodi, o-I svobojeni kolonialne ali polkolo-! nialne odvisnosti od severnoameriškega imperializma, lahko izvajali med seboj novo in revolucionarno delitev dela«. Poudarja se, da je imperialistično in kolonialistično Izkoriščanje Latinske Amerike vzrok zakasnitve, zastoja in iznakaženja njenega gospodarstva. 2. Resolucijo, ki obsoja severnoameriško politično in vojaško intervencijo v državah Latinske Amerike z namenom, da »poenotijo vojaške in policijske aparate za zatiranje latinskoameriške ljudske borbe. Protestira se zaradi vežbanja vojakov v ZDA proti gverilski vojni. 3. Resolucijo o kulturnem in ideološkem prodiranju severnoameriškega imperializma v Latinsko Ameriko. Re- ste socialistične države, ki imajo gospodarske odnose z latinskoameriškimi »diktaturami in oligarhični- m°no Položaja V zvezi z vpraša- je italijanska udeležba na njem evropske'varnosti sta se oba | zelo važna oziroma najbolj jataa, stra dotaknila evropske kon-lce. Fanfani je poudaril jasoo bansko stališče glede časa, načl- >^‘°dota\X‘%7ro“p7k;%7n“l kajti poleg kolektivnega paviljo-pouitoril Ju* ! - £ « .CS s f udeležencev konference, kate-bainen ne sme biti le varnost. jj(wVe^ sodelovanje. Po dolgem raz-Ja nru Je Maurer pridržal Fanfanl-kosilu, na katerem sta nada-Iz n lzmenjavo stališč, v jL ffedeala se je Fanfani vrnil SDrTpkarešto, kjer ga je ob 18.30 Stoip Predsednik republike Kivu lo U*' Tudi to srečanje je bilo ze rčno- Predsednik Stojca je qitbir Panfaniju Red «Tudor Via-vijQ ^°a» I. stopnje z utemeljitvi Je Fanfani mnogo prispe-sov 1 °krepitvl prijateljskih oano- čorb?ed °hema državama in naro-•- » ter k miru in mednarodni Fanfani pa je Izročil zu-Vdi Ki11 ministru Manescu, ki se je fecSa Obeležil razgovora, veliki križ ke, j5a zasluge italijanske republl-«4 ,, asneJe se Je Fanfani sestal -‘4 j, ' —Je je raimuii scaiai i levil'banskem veleposlaništvu s karejti 1 Italljani, ki živijo v Bu- viljona ne bo. V nekaterih krajevnih krogih govorijo celo o možnosti »povračil« avstrijskih gospodarskih krogov proti trgovini z Italijo. Vse kaže pa, da gre le za stališča, ki so jih zavzeli pod vtisom, ki ga je nanje napravilo ravnanje italijanske vlade, ter da bodo na Dunaju s praktične plati ravnali previdno ter napravili nadaljnje korake za pomirjenje. Na vsak način se izključuje možnost, da bi se na stranka«, nevzdržni za švicarsko gospodarstvo. Tudi letno zmanjšanje za pet odstotkov, pravi poročilo, se ne bi moglo sprejeti in to ne samo iz gospodarskih razlogov, temveč tudi iz človečanskih In socialnih razlogov. Za zvezni svet ne bi namreč bilo logično poslati čez švicarsko mejo družinske člane tujih delavcev in pridržati samo družinske poglavarje. Na podlagi zahtev ((demokratične stranke«, bi morali število delavcev zmanjšati za 400.000 oseb, t. j. za 30—50.000 oseb na leto v prihodnjih letih. Poročilo pa pri tem ugotavlja, da močno povečanje tujih delavcev vsekakor predstavlja veliko nevarnost tujega prodiranja, kar je po- mi režimi«. Zvedelo se je, da so delegati, ki podpirajo sovjetsko politiko, zagrozili, da bodo zapustili konferenco, če bo resolucija odobrena. Resolucija je bila odobrena s 15 glasovi proti 3 in 9 vzdržanim, a omenjene delegacije niso zapustile konference. Domneva se, da bodo te delegacije eventualno zapustile organizacijo latinskoameriške solidarnosti, ko se bodo vrnile v svoje prestolnice. Proti resoluciji so glasovali predstavniki Urugvaja, Kostarike in Salvadora. Čile se je vzdržal. Havanski radio je javil, da so v nedeljo skušali skrivaj pristati na Kubi štirje moški, ki so prihajali iz ZDA. Skušali so se izkrcati v pokrajini Pinar del Rio. Dva od teh so ujeli, druga dva pa sta zbežala s čolnom in sta se verjetno vrnila v ZDA. Od dveh ujetnikov je bil eden ranjen in ujeli so ga blizu kraja izkrcanja, drugega pa so u-jeli v nedeljo ponoči, potem ko so ga ves dan iskali. Radio Havana poroča, da dokumenti, ki so jih našli pri skupini, dokazujejo, da so štirje agenti imeli ukaz izvršiti nalogo, ki jim jo je poverila ameriška CIA. Danes so dva agenta pokazali delegatom konference latinskoameriške solidarnosti. Potrdila sta, da sta agenta CIA. Italija odrekla svojemu sklepu, saj i trebno pobijati s primernimi ukre- J ... . 1 1 • • 1.: »n J COTTin PlH- tudi čas ne dovoljuje več, da bi organizirala svojo udeležbo na ve lesejma. Tujci v Švici „Ju>i Pojde Fanfani v znani le- hostnf1^1 kraj Mamaio na vij ud-obisk h glavnemu tajnl.in a4$escu stl4ne partiJe Romunije Ce- pi, ki naj upoštevajo ne samo človeške činitelje, temveč tudi gospodarske koristi. Ker se bo število tujcev s podaljšanim bivanjem v Švici povečalo zaradi številnih čini-teljev, med katerimi je treba upoštevati tudi večje natalnosti tujega prebivalstva, je potrebno spobuja-ti, dodatno k drugim ukrepom, asimilacijo z olajševanjem naturaliza- BERN, 9. — švicarski zvezni svet ie oblavil poročilo, o katerem bo .............. - ----- do razpravljali na septembrskem ; cije otrok tujcev, ki se rodijo in zasedanju zbornic. V poročilu pri- doraščajo v Švici. Zvezni svet je noroča naj se zavrne ljudska po- mnenja, da samo združitev teh o-buda ki jo predlaga zueriška «de- I brambnih sredstev — zmanjšanje mokratična stranka«, da bi dosegli | dotoka tujcev in spodbujanje asi-veliko zmanjšanje števila tujih de | milacije — lahko odpravi negativ-lavcev v Švici. Ta stranka je ne- j ne posledice pretiranega tujega pri-davno vodila kampanjo proti na-1 seljevanja. pričakovanju sestave nove krajevne vlade. Uvedli so policijsko uro v nočnih urah. Mesto Benin ima 75.009 prebivalcev. Vse zveze med Beninom in Lagosom so prekinjene. Pozneje je radio Benin sporočil, la je krajevna vlada, ki ji je predsedoval vojaški guverner David E ioor, odstopila in da bodo v krat ;em ustanovili novo »osvobodilno vlado« Polkovnik Viktor Banjo je bil imenovan za začasnega vrhovnega poveljnika vojske v tej po majini. drugo nego na visoke plače, račune v banki, avtomobile, palače. Ti častniki so se bali temeljitih socialnih reform in v kritičnem trenutku za njihovo deželo niso znali storiti svo-j del «napada tudi Maocetunga, cializem ln diktaturo proletariata«. Omenjeni zavod priporoča, naj se napišejo nova dela, ki naj jih nav dihujejo sodobne revolucionarne leme in Maocetungova misel.« neredi. V predmestju Kovvloon Je “ „veK ZT nridelov^,je salmriuka policija napadla in začela razga-! nj?a Pnd^ov“j® njatl skupino mladih, ki so Plsah : ir^ho Sirslio mmiitrstvo za Det?£ propagandna gesla po zidovih, bie-; fif™ fe na^irtlo nalogo dili so spopadi, med katerimi je ‘e A-1" ^ razširitev It neznanec vrgel bombo, ki je ranila : ?a P.r.1J,rav' aa“, *a Iaz„Ui,^ pet žensk in enega moškega. Med “ 0nt^|0v m j^elovante maleriala spopadi je bilo vrženih nekaj bomb n>OI»a2o m izdelovanje materiala. I "1 I 1' je 13.006 delavcev v petrolejskem Maoce- centru Tačing spopadlo z tungovimi pristaši po navodilih krajevnih partijskih oblasti, ki nasprotujejo Maocetungu. Radio omenja tudi manifeste po pekinških ulicah, iz katerih izhaja, da je minister za obrambo Lin Piao izjavil, da so se- tudl proti tramvaju in proti sedežu neke banke. V zadnjih 24 urah je bilo med neredi 16 ranjenih. Poii-višini j cija je v več primerih uporabljala solzilne tombe. Davi je policija preiskala urade združenja kitajskih uslužbencev' plinarne ter aretirala tri osebe. Se prej so aretirali tri levičarske časnikarje in dva lastnika tiskarne, kjer se tiskajo trije časopisi. Moskovske «Izvestija» obtožujejo Kitajsko, da ne stori nič praktičnega, da bi pomagala Kitajcem v Hong Kongu pri njihovem odporu proti britanski nadvladi. List pravi, da je Peking objavil številna opozorila hongkonškim oblastem, toda dodaja, da Kitajska še dalje dobavlja vodo in hrano temu mestu. ((Britanske oblasti, nadaljuje list, se niso ustrašile pekinških opozoril. Prav dobro vedo, da bodo kitajski voditelji še dalje sodelovali z njimi v Hong Kongu. Mesto je Izhodišče za 40 milijonov dolarjev kitajskega izvoza na mesec.« Ust obtožuje kitajske oblasti, da so posltile v delovna taborišča nad sto aktivistov, M jih je britanska policija izgnala Iz Hong Konga in ki so prišli v Kanton. Ovni namesto kosilnice N PARIZ, 9 — De Gaulle je predsedoval danes seji francoske vlade, na kateri so odobrili številne ukrepe o socialnih in gospodarskih reformah, ki jih namerava de Gaulle izvajati na podlagi posebnih pooblastil, ki jih jt glede tega dobila vlada. Predstavnik vlade je po seji izjavil, da so sklenili zvišati plače u-Službencem javne uprave za ?,25 odstotka od l. septembra dalje. Sporočilo, ki so ga objavili po seji, pravi, da je ministrski svet odobril iri načrte odlokov, ki se tičejo udeležbe delavcev pri dobičkih podjetij, kakor tudi pri načrtu za štednjo, ki se bo uveljavil v podjetjih in trgovskih družbah. Ministrski svet je odobril štiri odloke o reformi socialnega skrbstva. V zvezi z mednarodnimi vprašanji je predstavnik vlade Gorše izjavil, da je vlada odobrila pogodbo o načelih, ki urejajo dejavnost držav pri raziskovanju in uporabljanju vesolja, vštevšl Luno in druga nebesna telesa. Na koncu je Gorše izjavil, da Je de Gaulle obrazložil ministrom glavne obrise svojega jutrišnjega govora po televiziji. General bo go/oril «o splošnih smotrih francoske politike«. I orožja«. . [ «:Jrijo naprej« nezreli vojaki, ki ‘ nierv cnncnVmi UriHAtvrv micHH » niso sposobni kritično misliti.« List pravi zatem, da te govorice jaške tajnosti in lahko dosežejo imperialistične agente.« MOSKVA, 9. — Glasilo sovjetske vojske «Krasnaja zvezda« piše, da ameriška propaganda prodira med sovjetske oborožene sile z lažmi in obrekovanjem. List piše: »Glasovi so sestavni del ropotarnice imperializma skupaj z napalmom in jedrskimi bombami. Biti moramo budni, številni od teh glasov prihajajo do sovjetskih vojakov v Sovjetski zvezi po radiu «Glas Amerike« in do sovjetskih vojakov v vzhodni Evropi po radiu ((Svobodna Evropa«. Mnogi od teh glasov zavzemajo obliko »umazanih pripovedk o vidnih osebah In laži o sovjetskem sistemu« List pravi zatem, da izmišljotine, laži in druge fantastične trditve, ki jih širita radio »Glas Ameri- lahko škodijo sovjetski vojaški varnosU, «kajti sovjetski vojaki lr.hko olepšajo te govorice s krajevnimi podatki, ko jih s svoje strsini širijo«. «Na ta način, za- DAMASK, 9. — Družba SNAM - Ln? »še j?,,«*,«r»roM rs;, ŽENEVA, 9. — Oblasti, ki jim je poverjena naloga vzdržanja avtomobilska ceste, ki bo vezala zue-riški kanton z Bernom, so sklenile odreri se mehanični kosilnici in jo bedo nadomestile s 16 ovni. Ta originalna zamisel se je porodila zaradi slabega rezullrta, ki so gr. dosegli s kosilnico, s katero ni bilo mogoče pokositi trave ob robovih ceste. Zaradi stalnega pomanjkanja delovne sile in ser ul moč zaposliti tujih kosilcev žara'Ji ukrepov za zmanjšanje števila tujih delavcev, so se zueriške oblasti odločile za to izbiro. Prvi rezultati so baje pozitivni, šestnajst ovnov je baje dokazaio, da so izkušeni in delovni ((nameščenci«. Tudi oblasti drugih kantonov, ki so gledale na ta poskus skeptično in so se nad njim tudi zabavale, so sedaj sklenile uporabiti enako metodo za vzdrževanje avtomobilske ceste. jj s a MMMmi PROGRAM koncerta svetovno znanega moškega pevskega zbora «HARFA» iz Varšave — 15. avgusta 1967 ob 20,30 na Titovem trgu v Kopru 1. Anonim (XIII, stol.) Božja porodnica 2. B. Pekiel Sanctus iz «Missa Brevis« 3. Anonim (1606) Pesmi bojevnikov 4. G. Pierluigi da Palestrina «Popule meus» 5. Mikovaj Ljubezen 6. W. A. Mozart Svoboda 7. J. Brahms Ciganske pesmi 8. S. Nieviadomski Zašumel je gozd 9. Jan Fotek Kukavica 10. Jari Fotek Noctum n. Jan Fotek Malčki 12. J. Kovaczkowski Alarm 13. W. Lachman Narodna pesem 14. W. Lutosvawskl Oj, na polju, jezero 15. V. Vodopivec Žabe 16. A. Klucznik Ženi čredo na planino 17. S. Moniuszko Poloneza iz opere »Ha Organizatorja koncerta: OBALNA TURISTIČNA ZVEZA, Koper in ZVEZA KULTURNO-PROSVETNIH ORGANIZACIJ, Koper Rezervacija in predprodaja vstopnic od 9. do 15. avgusta vsak dan razen nedelje od 8. do 12. ure v gledališču, Verdijeva 3, tel. 21-027 in eno uro pred koncertom pri blagajnah. — Cena vstopnicam 15.—, 10.—, 6.—, 4,— Ndin. VČERAJ ZVEČER NA GRADU Odlična ,Čardaška kneginja' z izvajalci iz Budimpešte Predstava se danes ponovi, jutri in pojutrišnjem pa sledita dve predstavi ^Grofice Marico Madžarsko operetno gledališče iz Budimpešte se je včeraj zvečer že tretjič predstavilo tržaškemu občinstvu, ki je vsaj nekatere člane ansambla takoj prepoznalo. Na sporedu je bila Kal-manova eCardaška kneginja», o-pereta samih znanih melodij. Prav gotovo so Madžari sami najbolj avtentični tolmači te glasbe, oni imajo tudi najbolj v krvi ritem čardaš, ki se poleg valčka ves čas prepleta skozi opereto. Izvajalci so govorili in peli po madžarsko, le tu pa tam so kak stavek povedali po italijansko. Ansambel se ponaša z odličnimi pevci in igralci ter z izvrstnim baletom. Posebno je izstopal neutrudljivi Robert Ratongi kot Boni. Njegova komika in njegova živahnost pri plesu bodisi z baletkami bodisi s prikupno Magdo Gyenes kot Staži je žela pri občinstvu aplavz za aplavzom. Pevsko sta bila odličen par Maria Momjdn in Arpdd Baksag (ki je sicer tudi operni ■pevecj.'1 Ilona Kiss je ■ s svojim> temperamentom dokazala, da je še daleč od let, ki naj bi jih po vlogi imela. Tipičnega natakarja i-menitnih lokalov je predstavljal Laszlč Csakangi kot Miška. Smešna pojava je bil Ldszlo Ferencz kot nadvojvoda, pa tudi vsi ostali so v vlogah predvojnih (še pred prvo svetovno vojno) madžarskih brezdelnih in parasit-skih imenitnikov dobro zaigrali. Posebno pohvalo zasluži balet in pa seveda orkester pod vodstvom dirigenta Ferenca Ggulaia Gaala. Dovolj funkcionalno sceno za predstave na prostem je napravil Zoltan Fiilop. Bogate in lepe kostume si je zamislil Tivadar Mark. Za živahen razvoj dejanja je poskrbel režiser Miklčs Szi-netar. Danes zvečer se ta predstava ponovi, jutri in pojutrišnjem pa bomo videli sGroflco Marico». Nelojalna konkurenca gor ali dol «Stem» objavlja Svetlanine spomine BONN, 9. — Tednik sStem» bo še naprej objavljal spomine Stalinove hčere Svetlane Alelujeve, čeprav je sodišče v Hamburgu potrdilo, da se s tem objavljanjem krši zakon o avtorskih pravicah. Drugi zelo razširjen periodičen list «Spiegel», ki je nabavil rokopis za 480.000 mark, je namreč obtožil «Stern» nelojalne konkurence. Ravnatelj lista «Stern» Henri Nannen je zahteval revizijo razsodbe ter je izjavil, da ta razsodba v ničemer ne b j spremenila njegovih načrtov. Prihodnja številka tednika bo torej izšla z drugim nadaljevanjem teh spornih spominov. Revija je prejela en izvod spominov naravnost iz Rusije in si je razen tega priskrbela ruski tekst, ki je izšel v Angliji. Sam Henri Nannen je v uvodu k prvi objavi pripomnil, da je rokopis mnogo manj «eksploziven», kot bi se lahko mislilo. Razen tega ni v njem ničesar zares novega razen nekaj fotografij Stalina in nje- gove družine ter sodelavcev; te fotografije spremljajo tekst Svetlane Aleluieve. Dve milijonski nagradi v Chianciano Terme Občina Chianciano Terme razpisuje tudi letos natečaj za poezijo in pripovedništvo. Nagrada milijon lir (nedeljiva) bo podeljena pesniški zbirki, ki je bila objavljena v Italiji v dobi od 16. julija 1966 do 15. avgusta 1967 in ki jo bo seveda izbrala določena žirija. Enaka nagrada in enaki pogoji veljajo za prozno delo. V razsodišču za poezijo so: Salvatore Qua-simodo kot predsednik, Lino Cur-ci kot tajnik, župan iz Chianciano Terme, Luca di Schiena, Virgilio Lazzeroni, Davide Lajolo, Aldo Tjiisini, Giacinto Spagnoletti in Giancarlo Vigorelli. V razsodišču za pripovedništvo pa so: Bonaventura Tecchi kot predsednik, Lino Curci kot tajnik, župan, Carlo Bernari, Arnaldo Botelli, Enrico Falqui, Lorenzo Gigli, Mario Gui-datti, Leonida Repaci in Mario TV*1 (lino., ■■ ait Nove izdaje založbe Curcio Založnik Armando Curcio je začel izdajati veliko leksikalno delo z naslovom Enciclopedia della Tecnica e della Meccanica. Pri delu sodeluje čez dvajset specialistov pod tehničnim vodstvom ing. Franca Rossija, ki mu po-maij ing. Claudio Schinaia. Pri isti založbi pripravljajo prvi zvezek zbirke Biblioteca di Astrolo-gia. Prav tako bo pri tej založbi kmalu izšel prvi zvezek iz zbirke z naslovom Cronache del XX-secolo. Zadnji novosti založbe Curcio pa sta: La mia prima En-ciclopedia in II mio cane. Edilizia Popolare vEdilizia Popolare», revija združenja avtonomnih zavodov za ljudske hiše, ima v svoji 77. številki (julij-avgust 1967) sledeče članke: Mario Dezani: Fabbiso-gno di alloggi; Lodovico Barbia-no di Belgioioso: Problemi attua-li nelle realizzazioni dell’’edilizia sovvenzionata: Vesperienza di un guartiere; Roberto Guiducci: Problemi di metodo per i piani ur-banistici regionali; Paolo Andrio-lo-Stagno: La responsabilitd del direttore dei lavori alla luce del Codice Civile; Michelangelo Mas-sano: Interdipendcnze e rappor-ti fra pianificazione economica e piani urbanistici in Israele; El-lippo Hazon: Le funzioni del Centro Storico nella pianificaziO' ne intercomunale Milanese; Vit-torio Bini: Determinazione ed or-ganizzazione degli elementi base di un campo da gioco per ra-gazzi: Saverio Stillo: Una corn-ponente dei moderni piani urbanistici: le grandi centrali termi-che; Vittorio Luciano: ConceziO- ne moderna nelVarchitettura gmE ponese. * * * LIGNANO SABBIADORO, 7. " S Puccinijevo Tosco se je v nedeljo zvečer zaključil drugi del operne sezone v Lignano Šabbia-doru. že prej je bila na sporedu Verdijeva Traviata ter Donizettijev Ljubavni napoj. Kdo se ne bi razveselil take družinice jurčkov! (Slika je i* reV L Mont! e valil, št. 2, ki jo izdaja založba Fratelli Longo Editori Je predvsem namenjena propagiranju turizma, izletnišlva, 1<>V* ribolova v Tridentinskem in Gornjem Poadižju Latinska Amerika zopet v gospodarski krizi RIO DE JANEIRO, avgusta. — Latinskoameriške države v svojem pohodu gospodarskega razvoja znova stopicajo na mestu. CEPAL (gospodarska komisija za Latinsko Ameriko) odkriva to dejstvo v novem letnem poročilu in poudarja, da je kontinentalno gospodarstvo nevarno zastalo in zapadlo še globlje v vrtinec krize. Ta dokument, ki ga štejejo za najbolj verodostojni barometer gospodarskih gibanj, dobesedno pravi, da Je ritem razvoja popolnoma zavrt. Latinska Amerika Je obtičala na mestu po dveh korakih naprej v letu 1964 in 1965, ko Je bruto proizvod narastel za 2,1 odstotka na prebivalca. Zadnje leto je prineslo razočaranje: ta pokazatelj je ostal enak — ničli. Vse, kar je Latinska Amerika proizvedla več, Je komajda pokrilo demografsko eksplozijo, ki doseže rekordno stopnjo 3 odstotke na leto. »Tihi revolucionarji«, kot imenujejo strokovnjake CEPAL, pravijo, da je Latinska Amerika danes najbolj kritična točka na svetovnem gospodarskem obzorju. V hudih težavah je pet držav: Brazilija, Argentina, Ekvador, Paragvaj in Haiti, kjer se je bruto proizvod na prebivalca v preteklem letu celo zmanjšal, medtem ko se Honduras ni pomaknil z mesta. Zmanjšanje proizvodnje v Argentini za 2 odst., v Braziliji pa za 1,2 odst. se je negativno odrazilo na kontinentalna gibanja sploh, saj ti dve državi razpolagata s polovico gospodarske moči v Latinski Ameriki. Mehika je zato ostala edina svetla točka v družbi latinskoameriških gospodarskih «sil», saj je proizvodnjo povečala za 6,7 odstoka. Nezadosten delež «zelene celine)) v ekspanziji svetovne trgovine Je v poročilu CEPAL glavni vzrok splošnega nazadovanja. Latinskoameriški izvoz se Je zmanjšal na vseh tradicionalnih trgih razen na Japonskem in v socialističnih državah Evrope. Resnični polom so latinskoameriške države doživele na trgu ZDA. Njihov uvoz s tega območja, ki Je znašal pred šestimi leti 22 odst., se Je lani zmanjšal na 15,8. Potemtakem ameriški trg ni več odločilen za latinskoameriško trgovino. Tukaj Je zato vidna splošna želja, da bi razbili ponošene ovire odvisnosti od ameriškega pa tudi zahodnoevropskega trga, ki dušita uravnoteženj razvoj celine, čutiti je postopen preobrat k Vzhodu in k logični normalizaciji gospodarskih stikov s socialističnimi državami. To pot so uradno že razglasile Brazilija, čile, Ekvador, Venezuela, Kolumbija in Urugvaj. Zato je s te strani Atlantika že moč slišati poslanico: «V akcijo, gospodarstveniki socialističnih držav.« Latinskoameriški izvoz je napravil korak nazaj v svetovnih razmerjih, saj se je njegov delež v mednarodni blagovni izmenjavi zmanjšal s 6,9 odst. v letu 1965 na 6,6 odstotka v preteklem letu. Stihija na trgu je resno prizadela Latinsko Ameriko, katere izvoz doseže 11.955 milijonov dolarjev a'i le 55 dolarjev na prebivalca. Mnoge latinskoameriške države (Argentina, Urugvaj, čile, Bolivija, Ekvador, Kolumbija in Dominikanska republika) so se zato lotile politike zategovanja pasu in preprečevanja uvoza, razen najnujnejših artiklov. Stalno zaostajanje na tej fronti Je prisililo latinskoameriške države, da so se odločneje prijele »politike trgovine«, ker politike pomoči več ne štejejo za glavni in edini instrument razvoja. Ta velikanski preobrat je pripeljal Latinsko A-meriko v družbo držav v razvoju in spodbudil njen aktivni nastop v pripravah za drugo svetovno gospodarsko konferenco, kjer bo »zelena celina« konkretno zahtevala temeljito spremembo mednarodnega sistema trgovine in gospodarskega sodelovanja. Danes Je popol- noma jasno, da je najbolj prikladen pristop Latinski Ameriki od zunaj gospodarske narave. CEPAL v objavljeni anatomiji regionalnega gospodarstva pravi še, da Latinska Amerika nevarno boluje za dvema boleznima: za počasnim in za neuravnoteženim gibanjem naprej. Zdaj se je zmanjšal ritem povečanja globalne bruto proizvodnje, ki je lani znašal 3 odstotke, potemtakem toliko kot prirastek prebivalstva, medtem ko je znašal leto prej 5,1 odst. To cikcak gibanje je v zadnjih nekaj letih povzročilo, da je gospodarska moč kontinenta obtičala na istem mestu. Osiromašenje Latinske Amerike pa spremlja velikanska obogatitev močnih tujih družb, ki operirajo na tem ozemlju. Zaslužki teh družb so znašali lani 1,6 milijarde dolarjev, za 700 milijonov dolarjev več kakor leta 1960 Hkrati so obresti tujega kapitala za dodeljena posojila narasle od 280 na 570 milijonov dolarjev na leto. Ta zaslužek v znesku 2,1 milijarde dolarjev na leto je samo tisto, kar je tuji kapital javno sporočil, nikoli in tudi zdaj pa niso znani čisti računi tuje gospodarske navzočnosti v Latinski Ameriki. Ta obogatitev tujcev je v nasprotju s stalnim zadolževanjem Latinske Amerike. CEPAL je tako prinesel na dan, da so «zunanji dolgovi« tega območja narasli s 6,1 milijarde dolarjev na več kot 12 milijard samo v minulih šestih letih. Gospodarska komisija za Latinsko Ameriko ugotavlja, da ta «zunanji dolg« pomeni takšno breme, da se zastavlja vprašanje nadaljnjega gospodarskega razvoja na tem področju. Latinska Amerika je bila prisiljena, da Je samo v minulih letih izločila 1,5 milijarde dolarjev od izvoza, da bi zakrpali luknje na fronti »zunanjih dolgov. «Tihi revolucionarji« posebej no-udarjajo problem ostrih «škarij cen«, ki bridko režejo latinskoameriško gospodarsko moč. Zniževanje cen surovinam in zvišanje cen industrijskemu blagu so prisilile celino, da je izgubila milijardo dolarjev v celoti, medtem ko je Venezuela v obdobju 1961-1966 izgubila 1,8 milijarde, Brazilija pa o-krog 500 milijonov dolarjev. Letošnja analiza navaja tudi naglo inflacijo, ki Je posebej prizadela Urugvaj, Kolumbijo, Argentino, ;ile in Brazilijo. Vedno bolj očitnejši Je razkorak med dinamično industrijo in zaostalim kmetijstvom, ki Je postalo zavora glpa-nja naprej. Medtem ko Je imela industrija razmeroma dinamičen vzpon, je kmetijstvo lani pridelalo 3 odstotke manj kot leto prej. To breme latifundijskega pohoda nazaj je pravzaprav »Damoklejev meč«, ki visi nad latinskoameriškim gospodarstvom. In ko človek pride do zadnje strani poročila «tihih revolucionarjev«, m uostane podoba začaranega kroga, v katerem se zdaj nemočno premika latinskoameriško gospodarstvo. Blok pri Fernetičih se na jugoslovanski strani temeljito spreminja. (Pred časom je nastala tudi na italijanski strani nova stavba, ki pa bi zadostovala — po izjavi samih obmejnih organov — za promet, ki je bil pred sedmimi, osmimi leti,) Približno tam, kjer vidimo na levi polovici slike skupino delavcev, je stal prej bifč; sedaj bo v novi stavbi, ki jo vidimo ob strani na levi. Kljub vsem tem delom, ki gredo zelo hitro od rok, poteka promet na meji normalno. Tako smo videli, da so šli še v nedeljo proti večeru avtomobili v dveh vrstah skozi jugoslovanski blok in vrli obmejni organi pa so zelo hitro opravljali preglede potnih listov, ne da, bi morali potniki zapuščati avtomobile in no- siti potne liste kam pečati. Tudi pri carini ni zastojev. Zal pa gre bolj počasi na italijanski strani pri vstopu. To pa nikakor ne zaradi obmejne policije, ki svoj posel opravi zelo hitro, temveč zaradi carinskih organov, ki so na bloku pri Fernetičih čudno počasni. (Močno se v tem razlikujejo carinski organi na škofijah, kjer gredo avtomobili hitro naprej.) Poglavje zase pa je prehod na Pesku. V nedeljo okrog 13. ure se je začela vrsta avtomobilov že hitro onstran borovcev nad Bazovico. Vrsta se je pomikala naprej z veliko počasnostjo. Izkazalo se je, da je delo na jugoslovanski strani še pravi srednji vek v primerjavi z ekspeditivnost- jo na vseh ostalih blokih. Medtem ko carinikom ni kaj očitati, zaslužijo grajo obmejni organi, ki se niti toliko ne potrudijo, da bi se pozanimali, kako delajo drugod. Tako morajo potniki hoditi k okencem, kjer se opravlja pečatenje s «primerno» lagodnostjo. Do tu pač še ni prodrl glas o kakem mednarodnem turističnem letu. žal gre tudi na italijanski strani pri vstopu vse skupaj precej počasi. če že morajo organi carine pisati številke tujih avtomobilov ali kaj na neke formularje, ki jih potem dajejo voznikom, naj jih to delo opravlja več, da bo šla stvar hitreje naprej. Pa še nekaj! Smo v dobi nekakšnih kampanj za red na cestah. Na- vajamo zopet nedeljski primer pred blokom na Pesku. Medtem ko Je dolga vrsta avtomobilov stala disciplinirano v vrsti, so se od časa do časa pojavljali avtomobili — s tržaško, turinsko, nemško, francosko evidenčno tablico — ki so lepo vozili mimo te vrste naprej in to tudi tam. kjer je cesta razdeljena z neprekinjeno črto. Vozili so torej tam, kjer niti ne bi smeli, da o nevarnosti, ko so izza ovinka prihajali avtomobili iz nasprotne strani, niti ne govorimo. Pri trčenju b! seveda ne izkupila samo dva avtomobila, temveč vsaj še kateri v vrsti. Ves ta čas pa nismo videli nikogar od cestne policije, ki bi vsaj s svojo prisotnostjo nekatere spom nil na najbolj osnovna pravila reda na cestah. ...................................................um.. HUDA MNOŽIČNA ZASTRUPITEV V INDIJI V treh dneh že 96 smrtnih žrtev zaradi pitja firneža z alkoholom v Se druge nesreče med kopanjem, med avtomobilsko vožnjo, na železnici Več kot 100 mrtvih v Romuniji, ko se je potopila neka ladja NEW DELHI, 9. — Tri in petdeset mrtvih in sedem in štirideset oseb v bolnišnici — to je rezultat, ki ga je objavila policija, zaradi množičnega pitja neke tekočine, pomešane z alkoholom. Zdi se, da je bila ta tekočina neke^ loščilo. Policija je aretirala tri osebe in med temi tudi trgovca, ki 'Je tekočino prodal organizatorjem praznične prireditve, med katero so ljudje pili omenjeno tekočino. V poznejših urah pa so. sporočili, da je danes umrlo še nadaljnjih 43 oseb v državi Madras zaradi pitja v alkoholu raztopljenega firneža. Celotna bilanca mrtvih v zadnjih treh dneh do današnjega večera je 96. Nadaljnjih 224 zastrupljenih pa je še v bolnišnicah v činglepuru in Kančipuramu, prav tako v državi Madras. iiiiiiiimuttiiiiimiiiimiiiiiimiiiiiHuminiiHimiitiiiiiifiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiitiiiii V SZ ne marajo poročnih poslovalnic MOSKVA, 9. — Zanimiva polemika o umestnosti ali neumestnosti ustanovitve poročnih poslovalnic v SZ se Je pojavila danes v «L1-teratumi gazeti«. Polemika se je pričela ob članku, objavljenem v istem listu že pred dvema meseca. Ta članek je bil posvečen dejavnosti poročnih poslovalnic v ČSSR.. Vsa stvar je tako tuja navadam v SZ, da je v prvem trenutku — piše »Literaturnaja gazeta« — zbudila samo ironičen komentar. Kmalu pa Alžbeta Strkulova, predstavnica vzhodne Slovaške, Je bila izvoljena ■a Mlss CSSR 1967. Strkulova je 22-letna študentka prirodoslovne fakultete na univerzi v Košicah je bilo opaziti, da postaja stvar resna. Uredništvo lista je namreč prejelo številna pisma, v katerih dopisniki — večinoma ženske pa tudi moški — zahtevajo ustanovitev takih poslovalnic tudi v SZ. Avtorji pisem, po letih ne posebno mladi in v pogostih primerih že z zakonskimi izkušnjami, se pritožujejo, da nimajo priložnosti, da bi se na delu ali drugje srečali z osebami drugega spola in zaradi tega menijo, da bi bilo zelo koristno, če bi obstajali primerni uradi, ki bi lahko interesentom pokazali osebe, s katerimi bi potem stopili v stik z namenom, da se poročijo. «Literaturnaja gazeta« je spričo tega organizirala v redakciji »okroglo mizo«, katere so se udeležili znanstveniki, časnikarji, profesorji in funkcionarji matičnih uradov. Mnenja navzočih so bila deljena. Nekateri so trdili, da «je izbira življenjske tovarišice s pomočjo birokratske ustanove skoraj bogoskrunska in absurdna«; drugi so pa spet trdili, da «je zmotno misliti, da si ni mogoče zamisliti poroke brez ljubezni«. List sam pa je prepričan, da Je ljubezen pri teh stvareh prav ne-obhodno potrebna in da bi bile zaradi tega poročne poslovalnice nekoristne, ker bi pomagale sklepati samo «mehanične poroke«, ki lahko povzročijo «najslabšo vrsto samote, namreč samote v dveh«. Poročne poslovalnice, če bi obstajale, bi pomenile »poenostavljenje duhovnega življenja«, zatrjuje organ sovjetskih pisateljev, ki končuje tako-le: »človek se mora boriti za lastno srečo. Zaradi tega mora svoje občutke braniti, ne pa jih profanirati s pomočjo poslovalnic.« V Rimu še vroče RIM, 9. — Letalska meteorološka služba Je zabeležila včeraj ob 13. uri sledeče temperature: Bočen 28, Verona 28, Trst 27, Benetke 27, Milan 27, Turin 26, Genova 27, Bologna 30, Firence 30, Piša 30, Ancona 28, Perugia 31, L’Aquila 17, Pescara 29, Rim sever 34, Rim Fiumicino 31, Campobasso 29, Bari 27, Neapelj 29. Potenza 27, S. Maria dl Leuca 29, Catanzaro 30, R. Calabria 30, Mes-sina 29, Palermo 30, Catania 30, Alghero 35, Cagliari 28. Policija je aretirala še več oseb. V tej državi že dvajset let velja popolna prepoved prodajanja alkoholnih pijač. Očitno hočejo ljudje ob kakih priložnostih obiti zakon s tem, da mešajo alkohol v druge tekočine. BUKAREŠTA, 9. — Informacije o' nesreči, ki se je dogodila v nedeljo na Jezeru Tei, so še povsem nepopolne in nezanesljive, ker o-blasti ničesar ne sporočijo. Vendar se zdi, da so posledice nesreče celo dosti hujše, kot se je prvotno mislilo. Policijski agentje so baje izolirali neki predel ob jezeru Tei. Govori se o tako velikem številu mrtvih, da je stvar kar neverjetna: od 100 do 300 in med temi naj bi bili večinoma otroci in ženske. V nedeljo popoldne se je neka ladja, ki vozi čez jezero Tei, potopila ; najbrž zaradi preobremenjenosti. Na mestu, kjer se je ladja potopila, baje voda ni globoka, toda večina oseb ni znala plavati. Jezero Tei je eno izmed skupine jezer, oddaljenih 20 minut vožnje z avtobusom od romunske prestolnice. Tam se v sobotah in nedeljah zbere mnogo izletnikov. Ko je v nedeljo kazalo, da bo nevihta, se je na ladjo nagnetlo preveč ljudi. TRENTO, 9. — Skupine gorskih reševalcev so v hribih na meji med pokrajinama Trenta in Brescie našle mrtva dva mladeniča, stara 17 in 18 let, medtem ko Je bil tretji, star tudi 17 let, ranjen. Tega so prenesli v dolino, od koder so ga potem prepeljali v bolnišnico v Thione. Vsi trije so spadali k skupini iz Brescie ter so bili v koloniji pri nekih patrih v dolini Daone. Skupina Je šla na izlet na južno pobočje Adamella. Ko so prispeli do višine 2500 m, se je dvignila gosta megla in med hojo so se omenjeni trije fantje izgubili. Ko so drugi opazili njihovo odsotnost, so jih začeli iskati. Po nekoliko zmedenem pripovedovanju preživelega, sta hotela prva dva od trojice preskočiti neki prepad, kar pa jima ni uspele. Ko se je tretji opomogel od šoka, Je začel klicati na pomoč. Njegovi tovariši so ga slišali, vendar niso mogli do njega in so morali čakati reševalce. V prvih Jutranjih urah so reševalci pobrali tudi trupli obeh ponesrečencev. MILANO, 9. — Se vedno Je zelo resno stanje malega Maurlzia Scen-ne, starega dve leti in pol, ki ga je s staro materjo in dvema sestricama včeraj podrl vlak na nekem železniškem prehodu na progi Milan-Shiasso. Pri nesreči sta umrli 63-letna stara mati in 4-letna sestrica Marisa. Drugo sestro, 6-letno Anna-mario pa je zračni puh vrgel po nasipu in se je samo malo potolkla, čeprav je sedaj še v bolnišnici v Monzi. Ob malem Mauriziu Je na polikliniki v Milanu njegova mati. Podrobnosti o nesreči je povedala Annamaria. Vsi štirje so se vračali s sprehoda domov. Ko so pred spuščenimi zapornicami čakali, da pripelje mimo vlak, je Marisa zbežala ter stekla čez železniško progo. Da bi jo ustavila, je tudi stara m» ti stekla čez progo in vlekla s seboj ostala dva otroka. V tem pa je pripeljal vlak ter jih podrl. LIVORNO, 9. — Pri nesreči na državni cesti pri Arnacclu blizu Livorna sta se dve osebi ubili, tri pa so hudo poškodovane; med temi sta dva otroka. Neki «124», na katerem je bilo 5 oseb, Je najprej z bokom zadel v neki tovornjak, nato pa se je zaletel v neko drevo. Vozil je 41-letni ing. Sauro Del-1’Omodarme, ki se je pri nesreči ubil, kakor njegov 62-letni tast. Močno poškodovan je 10-letni sin, medtem ko niso hude poškodbe žene in 7-letne hčerke. Ustrelil bolno mater ki je hudo trpela CHICAGO, 9. — Neko žensko, bolno na levkemiji, je včeraj v bol- nišnici ustrelil njen 22-letni sin Robert Waskin. »Ustrelil sem ja, sedaj je konec njenega trpljenja«, je dejal sin, ko je prišel iz soba, v kateri Je ležala njegova 52-!etna mati. Stanje matere je bilo zelo hudo in po mnenju zdravnikov bi morda lahko še .živela kak teden ali pa celo samo nekaj dni. Wa-skin, ki bi moral prihodnji metec diplomirati, je mimo pustil, na ga aretirajo, potem ko je svoje orožje izročil neki bolničarki, ki je ob strelih pritekla v sobo. Na Smarjetni gori blizu Kranja je prijeten hotel (na sliki). Kdor se vozi po Gorenjski proti Bledu, se ne bo predolgo zamudil, če bo napravil še kratek »skok« na ne prav visoko goro aiifiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiil||||||lll,||inirlllxl,lllll|||||,|a||m|||M||||||||||a||aa|||||||m|||||")|||B|"a||"|ai' Bodo sedaj v Firencah avtomobili spet varni? FIRENCE, 9. — Preteklo noč Je policija zasačila dva moška, ko sta pravkar hotela zažgati neko trgovino. Ko so ju prijeli in prepeijaii na policijski komisariat, sta priznala, da sta onadva napravila zadnja dva atentata s steklenicami «molotov» nad dvema avtomobiloma. Ko ju je policija zalotila, sta že napravila luknjo skozi vrata, napeljala skozi cev ter po njej zlila v lokal več litrov bencina. Morala bi še samo vreči v lokal najlonsko vrečico smodnika ter prižgati zaži-galno vrvico. že od maja meseca je bilo v Firencah več atentatov. Najprej so prišli na vrsto trije avtomobili, ki so bili zažgani, potem ko so jih zlikovci najprej polili z bencinom. Potem je 3. maja eksplodirala bomba pod nekim avtomobilom. Petnajst dni pozneje so vrgli neki predmet proti florentinskemu sedežu SIP-TETI. Policija Je tedaj aretirala mladega mlekarja Maria Degli Inocenti, ki Je priznal, da je odgovoren za atentate. Dal se Je imenovati «f(ihrer iz Rovezzana«. Po nekaj dneh Je bilo po njegovih izpovedih aretiranih še pet mladeničev, od katerih nekateri stanujejo v Ri- n.u drugi pa v Firencah in ki naj bi bili njegovi pajdaši. Vendar pa so se atentati nadaljevali. Tako Je prišlo v noči 21. junija zopet do eksplozije pod nekim avtomobilom. V noči 13. julija so bili trije avtomobili poškodovani z neko kislino, 've noči kasneje so vrgli proti ne-emu avtomobilu bombo, nakar so lameni zajeli še dva bližnja avto-lobila. Potem je spet 30. julija pri-[io do eksplozije pod nekim avtomobilom in 2. avgusta je neki avto zjgorel ter enako še 5. avgusta. Pva soseda utonila BENETKE, 9. — Dve osebi, ki ata živeli v soseščini, sta utonili v ^renti kmalu druga za drugo in to v različnih okoliščinah. Neki trgovski učenec star 17 let, je utonil, ko se mu Je zdrsnilo na rečnem dnu ter ga je voda zanesla proti sredi, kjer Je reka globoka 5 metrov. Fant namreč ni znal plavati. Medtem ko so potapljači in gasilci po dnu reke iskali fantovo truplo, se Je njegov 42-letnl sosed spustil v vodo, da bi dosegel neki čoln. Nenadoma pa mu Je iz neznanega razloga postalo slabo in Je utonil. ČETRTKOVA ČRTICA eno srce Gospodična Marta je imela na vogalu ceste majhno pekarijo. Bila je stara štirideset let. v hranilnici je imela lepo vsoto denarja, poleg tega je oila zelo usmiljenega srca in je imela umetno zgornjo čeljust. Zavedala se je, da se je poročilo že mnogo štiridesetletnic, pri katerih je narava oolj skoparila z darovi, kot je pri njej. Dva do trikrat na teden je prihajal v njeno prodajalno hupec, ki je pri Marti vzbudil pozornost. Moč je bil videti srednjih let. Nosil je naočnike m skrbno negovano brado. Njegova obleka je bila sicer nekoliko oguljena in tu pa tam za-Krpana, a vendar je bila vsa njegova pojava na moč mikavna. Poleg tega se je znal vesti Zelo uglajeno. Ta svojevrstni Martin kupec Po. nikdar ni kupil drugega kot star kruh, ki je bil za polovico eenejši od svečega. Lepega dne je Marta zapazilo na njegovih prstih rjave in rdeče madeče. Od tega trenutka dalje je bila prepričana, da le simpatični kupec siromašen umetnik, ki gotovo prebiva v Podstrešni sobici, slika in misli na dobrote, ki jih vidi v njeni prodajalni, ko kupuje kruh. Kadar je sedela pri obilni ju-*lni, se je vselej spomnila svo-lega kupca. Zavzdihnila je in ** želela, da bi mogla z njim deliti svoje dobrote in da bi niu ne bilo več treba gristi suhega kruha. Gospodična Marto je bila pač usmiljenega srca. Nekega dne je sklenila, da *e bo prepričala o kupčevem Poklicu. Prinesla je iz svoje sobe umetniško sliko, ki jo je kupila na dražbi, in jo Ovesila na steno v prodajalni. ”0 njej je bila naslikana prekrasna beneška palača, z gondolami in kičastim nebom v ozadju. Umetnik bi jo moral tokoj opaziti. Naslednji dan je kupec spet Prišel. *Dva hlebčka starega kruha. Prosim!« je zahteval. Medtem ko mu je Marta zavijala, je za-Otedal sliko na steni. kNovo shko imate, kakor vidim,» se 'e začudil. «Ali vam ugaja?» je vprašala gospodična Marta in srce ji je 'Gradi posrečene zvijače divje ■ i«Ljubim umetniške sli-*;* je nadaljevala. «Ali se vam ‘“I tale dobra?» «Palača je zarisana. Perspektiva je čisto napačna! Zbo-•0*1, gospodična!)) Vzel je kruh odšel. j^Da, umetnik je! Gospodična Narta je takoj nato spet od-Uesla sliko nazaj v svojo sobo. Kako ljubeznivo so gledale njegove oči skozi naočnike! a prvi pogled je opazil, da POfspektiva ni prava. In tak ,i°vek mora živeti ob suhem Dtjtu! Da, geniji se morajo Pttv boriti, preden zaslove. j Seveda bi bilo čisto drugače, oi našel usmiljeno srce, imel *nttn° knjižico z lepo vsoto euarja in pekarno! Kupec je sedaj še bolj po-n°st° prihajal in včasih celo ^kramljal z gospodično Mar-■ Kupoval pa je še zmerom star kruh. Marti se je da je čedalje bolj mr-Od srca rada bi mu zavi-„ k staremu kruhu še malo l lt>oljška, a se ni upala. Bati ,Se je, da ga bo užalila. Ve-je, da so umetniki zelo p°no sni! ry2,°sP°dična Marta je zdaj v S)..2a}a!ni vedno nosila čipkast edpasnik. V sobici za pro- dajalno pa je kuhala skrivnostno mazilo iz kutinovega semena in boraksa. S tem le-potilom si je negovala obraz. Nekega dne je kupec spet vstopil v njeno prodajalno in kakor po navadi zahteval dva hlebčka starega kruha. Nenadoma se je s ceste zaslišal strašen ropot. Kupec je stopil k vratom, da bi videl, kaj se je zgodilo. Mimo so se peljali gasilci. Gospodična Marta je izrabila ta trenutek. Brž je prerezala hlebček na dvoje in ju namazala z maslom, ki ga je imela na polici. Ko se je kupec obrnil, ju je ravno zavijala. Pozneje, ko je bil že davno odšel, se je gospodična Marta srečno nasmehnila, a vendar ji je pri tem srce močno bilo. Ali bo užaljen? Ne, prav gotovo ne! Se dolgo je potem mislila na to. V duhu je že videla, kako bo siromašni umetnik odkril njeno prevaro. Ko bo prišel v svojo sobico, bo najprej pospravil z mize čopič in paleto. Poleg mize gotovo stoji stojalo z že skoraj dovršeno sliko, ki je perspektivno popolnoma pravilna. Potem bo postavil na mizo kozarec z vodo, sedel in odvil zavitek s suhim kruhom... O! Gospodična Marta je zardela. Ali se bo medtem, ko bo jedel z maslom namazan kruh, spomnil nanjo? Vrata v Martino prodajalno so se sunkovito odprla, da je zvonec na njih divje zvonil. Gospodična Marta je pohitela iz svoje sobice. V prodajalni je zagledala dva moža. Mladeniča s pipo v ustih, ki ga še svoj živ dan ni videla, in... umetnika. Mož je bil od razburjenja ves rdeč v obraz. Klobuk si je bil pomaknil preveč na tilnik, lase je imel razmršene. Jezno je stiskal pesti, pretil z njimi gosvodični Marti in zavpil: «Neumna gos!)) zraven pa. še pristavil krepko kletvico. Njegov spremljevalec ga je skušal pomiriti in odpeljati iz prodajalne. A umetnik se ni dal potolažiti. še vedno je vpil: «Ne grem, dokler ji ne povem vsega.» Njegove sinje oči Saj bi je skoraj ne spoznali. In vendar je na sliki Silvija Koščina, ki so jo v Hnllywoortu tako spremenili, da že ni več podobna sama sebi. Prilagoditi jo hočejo ameriškemu okusu, ali bolje neokusu. Hkrati pa ji obetajo veliko prihodnost ZADEVA, KI NE SKRBI LE PRIZADETIH^ STARŠEV Mladinski, celo otroški kriminal zavzema že prav strahoten obseg Nekaj primerov iz Zahodne Nemčije in mnenja pedagogov in kriminologov V zadnjih letih se zelo veliko govori o mladini. Posamezni pojavi med mladino postajajo starejši generaciji nerazumljivi, češ da nekoč mladina ni bila takšna. To je tudi res, le da je to povsem razumljivo, kajti vsaka nova generacija je drugačna od prejšnje, le da je tokrat, po drugi svetovni vojni, razlika med mlajšo in starejšo generacijo nenavadno velika. Kdo je temu kriv, ne bomo razlagali, kajti analiza bi nas privedla predaleč. Po vsej verjetnosti pa bi krivde za to ne mogli pripisati mlajši generaciji. V najslabšem primeru bi pretežni del krivde odpadel prav na starejšo generacijo. S tem vsaj posredno priznavamo, da je glavni del krivde na starejši generaciji, hkrati pa se s tem posredno priznava nekaterim ekscesom mladine določeno opravičilo... In vendar se med mladino dogajajo tudi primeri, ki povsem upravičeno skrbijo ne le starše posameznih prizadetih mladeni- čev in deklet, pač pa tudi ljudi in kroge, ki jim je mladina pri srcu, še bolj pa ljudi, ki sta jim vzgoja in družba bolj ali manj na skrbi. V zvezi s tem bomo objavili v naslednjem nekaj ugotovitev, ki jih povzemamo po hamburškem tedniku »Der Spiegel*. Članek navajamo brez komentarja, ker je resnično zelo zgovoren: »Ljudje so v vasi cenili dečka, ki je vedno in vsakomur rad priskočil na pomoč. Tovariši iz sedmega razreda osnovne šole so spoštovali vase umaknjenega sošolca, ki je po navadi pisal dobre naloge. Izbrali so ga celo za nekakšnega svojega predstavnika. Oče je za svojega sina, ki se je najraje ukvarjal s kunci in papigami, rekel, da ni nikoli »mogel gledati krvi*. Toda 30. maja letos je uslužni in cenjeni razredni predstavnik, 14-letni Klaus-Dieter Hackbart iz Hornburga v okrožju Wolfenbuttel vzel za roko svojo tovarišico v igri, malo 6-letno Angeliko Strube iiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii lili iiiiiiiiii iii in ii n iiiiiiiiiiiiiiim iiii lin iiiiiiiiiiiiiiim im ii iii iiMMiiiiMiiiiiiiiiiiiifiiiii|ii,,,,M|ii|||||||||l|l,,||||||l,,M|,l|lin,,IMIII||,,,|iiiiiiiiiiiiiil|iiMiiiin hi mm um iminiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiii iiniiiiiiiii REVIJA »SOVJETSKA ZVEZA* RAZKRIVA NEZNAN DOGODEK Kako je propadel nemški načrt umoriti Stalina Dolge priprave za podvig, ki naj reši Nemčijo pred polomi na bojiščih - Nemci niso računali s sovjetsko obveščevalno službo Druga svetovna vojna je časovno že dokaj odmaknjena. In vendar je še vedno živa, celo med ljudmi, ki v njej niso bili nepo-so se jezno bliskale skozi na- sredno prizadeti. K temu pripo-očnike. S pestmi je tolkel po ---------’---------- Martini mizi in sikal: «Uni čili ste me. Ali veste kaj ste? Neumna stara škatla!» Gospodična Marta se je brez besed naslonila na mizo. Noge so ji klecale. Mladenič je prijel umetnika pod roko in ga potisnil skozi vrata. «Pojdi! Dovolj je!» je rekel. Potem je zaprl vrata za njim, sam pa ostal v prodajalni, rekoč: «Pojasniti vam moram zadevo, gospodična. Moj prijatelj je gradbeni tehnik. Oba delava pri istem arhitektu. Ze tri mesece je noč in dan risal načrt za novo mestno hišo, za katerega je razpisana nagrada. Včeraj je risbo prevlekel s tušem. Saj najbrž veste, da tehnik nariše svoj osnutek s svinčnikom, potem ga prevleče s tušem, črte svinčnika pa zbriše s starim kruhom, ki je boljši od radirke. Moj prijatelj je zato vsak dan kupoval pri vas star kruh. No in... danes je spet hotel radirati s kruhom in... saj veste, gospodična, da maslo pušča mastne madeže... skratka njegov načrt ni za nobeno rabo več.» Gospodična Marta je odšla v svojo sobico. Odpela si je pikčasti predpasnik in ga zamenjala s starim. Lepotilno kremo je zlila v lijak. Potem je tiha obsedela. O. HENRY more več elementov, ne med zadnjimi številno strokovno in bele-tristično čtivo, da ne govorimo o raznih publikacijah in občasnih člankih, ki nam razkrivajo posamezne podrobnosti, ki so bile znane le redkim. En tak dogodek, ena takšna podrobnost je tudi neuspel poskus atentata na Stalina, ki ga je pripravil nacistični Biro VI, ki je spadal v območje Nemškega biroja za varnost, to se pravi nacistične obveščevalne službe. Moskovska publikacija »Sovjetska zvezda* je pred nedavnim objavila podrobnejše podatke o tem dogodku, ki doslej še ni bil znan. Čeprav so bili nekateri nemški vojaški voditelji že leta 1942 prepričani, da je vojna bolj ali manj izgubljena, je pretežna večina vo diteljev še vedno upala, da se bo našla pot k zmagi. Ker pa so se razmere razvijale tako. da je nacistični vojaški stroj doživljal poraz za porazom, je prepričanje o polomu prodrlo tudi med same vrhove. Posebno velja to za čas po »bitki jekla*, torej po veliki bitki pri Kursku, kjer sta se srečali v odločilnem boju sovjetska in nemška oklepna moč V sedemdnevni bitki pri Kursku je nemška oklepna vojska doživela svoj strahoten poraz, tako da mnogi strategi menijo, da je bila ta bitka še pomembnejša od stalingraj-ske. l><>l"l|lll||IM,a|||||lM|||IIIIIMIl|l||l,|l|l,Ulil,HIMMIMIIMIIIIIIIIIlilllflllllllllllllllHIIMIIIUIIllllIllllliiiiillinillllllinitiailllMIIIIKIIIIIIIMlIllMmMIIIIIMIIIIIIIIMIIIN I-------------------------- I «Ponovno se vračamo k resnično ženski modi...» Kaj so pokazali na modnih revijah v Parizu, Rimu m Firencah še-??6* se vračamo k resnično 0lne •- je napisala znana ko Ji,s^a dopisnica Joane Powell, Dijg N ogledala zadnje modne re-I)i ? Parizu, Rimu in Firencah. sqj 3ene besede v glavnem držijo, le' ®e ie izkazalo, da so se mora-in geometrične, vsemirske H druge podobne linije umakni-mehkim in nežnim limiti V- so tako prijetne za pogled štet, ii navdušujejo mnogo večje h 0? ženskega in moškega svete z . Ze omenjenih, ki niso ime-«n ^ cadj/ji in druge umetne nakor?v’e svile), ki so jih krasili H ul 'n volani tako ob vrat- ■•in : vuia turrZi>l' kot robovih kril. ?eiin j °kraskov iz krzna kot ve-k kroja, ki spominjajo na plašče nekdanjih ruskih častnikov. To so plašči, precej daljši od ostalih, z ostro krojenimi rameni, ki jih krasijo posebni našivki, z dvojno vrsto gumbov, ki se zapenjajo skoraj do kolen in z vojaško krojenimi ovratniki. K takim plaščem spadajo seveda tudi _ visoki škornji, ki bodo tudi letošnjo zimo zelo v modi. Da bodo zadovoljne tudi tiste ženske, ki se ne strinjajo niti z linijo zelo širokih plaščev in pelerin, niti z linijo vojaško krojenih plaščev, so modni ustvarjalci dodali še tretjo varianto in sicer tako imenovane redingot plašče, ki bodo izredno enostavno krojeni, a zato izdelani v izbranih in lepih volnenih tkaninah in okrašeni z dragocenim krznom. Modni kostumi bodo imeli v glavnem zelo kratke jopice in zvončasto krojena kratka krila, ki se bodo večkrat zapirala ob strani z okrasnimi gumbi. Jopice se bodo zapenjale z dvojno vrsto gumbov, ovratniki bodo zelo majhni in odstopajoči, gumbi pa bodo v glavnem iz kovine. Glede dolžine kril je bilo na zadnjih modnih revijah videti toliko različnih tendenc, da lahko mirne duše rečemo, da tudi tokrat niso zmagala le kratka krila, temveč da bodo po modi tudi tiste, ki bodo nosile nekoliko daljša krila. V glavnem se je dolžina kril ustalila nekako dva centimetra nad koleni, lahko bo pa ta dolžina tudi nekoliko nad, ali pod koleni. Prej bi lahko rekle, da je čisto kratkim, tako imenovanim mini krilom odklenkalo ter da se je uveljavila moda zmerno kratkih kril, ki bo naletela brez dvoma na odobravanje večjega števila žensk vseh starosti in postav. V modi bodo enobravne tkanine, izredno mehkih, pastelnih, pa tudi zelo močnih barv, kot tudi .vzorčaste tkanine, predvsem črtaste in kockaste. Mnogi modni u-stvarjalci so za svoje modele sami narisali vzorce tkanin, ki so jih potem tekstilne tovarne izdelale izključno za njih. Da so take tkanine potem izredno drage, ni treba posebej poudariti, kot bi bilo tudi odveč omeniti, da so se našli že tudi drugi tekstilci, ki so iste vzorce že prekopirali in so že v prodaji nove, podobne tkanine, seveda po nižjih cenah. Da bi se iz tega stanja našla kaka pot, ki bi kakor koli omogočila zmago nad Rdečo armado, so si v Biroju VI zamislili drugo rešitev — atentat na Stalina. Višji esesovski častnik Graefe, ki mu je bila poverjena naloga, pripraviti atentat na Stalina, je najprej izbral človeka, ki naj bi to izpeljal. Bil je to sovjetski pustolovec Politov, kateremu so dodali kot pomočnico neko njemu primerno žensko. Politov je od 1933 do 1940 živel v Ukrajini, v Taškentu in v Baškiriji. Ker njegovo življenje ni bilo kdove kako pošteno, je menjaval kraj bivanja in tudi ime. Tik pred napadom je ponovno poneveril večjo vsoto denarja Jeseni 1941 so ga vendarle poslali na bojišče, odkoder je pobegnil za nemško bojišče. Med zasliševanjem je takoj ponudil Nemcem svojo pomoč. Leta 1943 so se Nemci spomnili Politova in ga poslali v posebno šolo za diverzante in obveščevalce, ki je bila nekje v Avstriji. Graefe je nato poklical Politova k sebi in mu pojasnil, kaj bi bila njegova naloga, če bi se je lotil Politov je ponudbo sprejel. Zato so ga poslali v posebno šolo, kjer so nacisti vadili svoje in tudi ruske ljudi, ki so bili pripravljeni oditi za bojišče in vršiti sabotaže in obveščevalno službo med Husi. Nadaljnje urjenje je Politov opravil v Pskovu, kjer se je pod vodstvom esesovskega častnika Kraussa vadil rokovanja s posebnim orožjem. Ker je načrt predvideval tudi pomočnico, so Politova »oženili* s Šilovo, njemu primerno žensko, ki je opravila tečaj za radiotelegra-fijo. Kmalu za tem je »zakonski par* Politov in šilova prišel v Berlin, kjer so sledile nadaljnje priprave, posebno še vežbanje z novim orožjem. Izumitelj tajnega orožja, neki major, je Politova vpeljal v bistvo »oklepnega samokresa*. Pravzaprav ni šlo za samokres, pač pa za cev s premerom 60 mm in s številnimi vzmetmi, ki je kot majhna raketa mogla ponesti usoden naboj na veliko razdaljo in to povsem brez-slišno. Ker je bilo orožje majhno, ga je atentator mogel nositi v rokavu. Januarja so Politova in njegovo »ženo* poslali v Rigo, kjer sta se nastanila v razkošnem hotelu, obenem pa se je Politov v posebni predmestni vili sestajal s svojimi inštruktorji, ki so skrbeli za nadaljnjo pripravo, kajti Politov je moral nastopiti v sovjetskem zaledju kot major Rdeče armade, ki mu je znano vse, kar se je dogajalo »na njegovem bojnem polju*, torej na bojišču, kjer se je bojevala »njegova* enota. Načrt je predvideval, da s bosta Politov in Šilova spustila za sovjetsko bojišče. Politov se bo izdajal za majorja Rdeče armade, ki je na okrevanju po ranah, ki jih je dobil v bitki. Poleg vseh podrobnosti o »svoji* enoti, je moral Politov vedeti tudi, kako se ponarejajo dokumenti, kako se mora obnašati v družbi sovjetskih višjih častnikov itd. Priskrbeli so mu tudi originalno odlikovanje narodnega heroja, ki so ga našli pri nekem padlem sovjetskem vojaku. Dali so mu tudi več drugih odlikovanj in ponaredili tudi več izvodov sovjetskih časopisov, ki so pisali o njegovih odlikovanjih, posebno o tem, da mu je bilo dano najvišje sovjetsko vojaško priznanje. Kot bi vse to ne bilo dovolj, se je Politov moral med tem podvreči tudi plastični operaciji, da bi ga ne spoznali po slikah izpred vojne, ko je bil znan tudi policijskim in sodnim oblastem zaradi svoje ne preveč čedne preteklosti. Tik preden je odšel «na pot*, so Politovu dali se posebno magnetno mino, ki se more sprožiti na daljavo, celo z razdalje več kilometrov. Seveda je bil Politov opremljen s povsem novimi »originalnimi* dokumenti: imenoval se je Tavrin, ki je bilo že četrto njegovo ime. Da so Nemci sistematični in temeljiti, je znano. Zato je bil načrt pripravljen do potankosti, kot je bil temeljito pripravljen tudi sam Politov. Niso pa nacisti računali s sovjetsko protiobveščevalno službo, ki je v Rigi imela zelo razpredeno mrežo, ker je bila Riga znan nacistični obveščevalni center. In tako je bilo «na drugi strani* že vsee pripravljeno, da bo Politov »primerno sprejet*. In vendar je v tem primeru na sovjetski strani nekaj odpovedalo. Ko je nemško letalo, ki je peljalo Politova in njegovo »ženo* na »delo*, prispelo nad kraj, kjer bi morala pristati, je letalo obsulo protiletansko topništvo, tako da je moralo spremeniti kurs. Politov je moral kar tri ure iskati primeren kraj, kjer naj bi njegovo letalo pristalo. Te tri ure je posebna zaseda, ki je pripravila »primeren sprejem*, zaman čakala na Politova - Tavri-na. IMIIIIIIIMHMIlUHHHHMIIHIIIIIIItlHiiiiiiitmiHalHflinilllliiiiiiiiiimiiHiiiiiiiuiimiiimiiiitiitiiiuillllllHII HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4) Nakazuje se vam večji materialni uspeh. Zelo prijetne vesti tudi kar zadeva vaše srce. BIK (od 21.4. do 20.5.) Preden se lotite nekega novega dela, se temeljito pozanimajte za vse možnosti. Srečanje z neko prijetno osebo. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Naleteli boste na vrsto težav, ki vara bodo preprečile uspeh. Tudi v ljubezni ne bo .se prav. RAK (od 23.6. do 22.7.) Ko se vam ponudi priložnost, ne obotavljajte se. Tudi v čustvenih zadevah nekoliko več pobude. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zdi se, da boste dobili neko novo zaposlitev ali vsaj boljši položaj v službi. Ne bodite ljubosumni. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne zanemarjajte dela, ker se vam s tem odpira večja možnost. Tudi v čustvenih zadevah ne zanemarjajte priložnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vsako prenagljenje bi vam znalo veliko škodovati. Kar zadeva vaša čustva, ste včasih preveč neugnani. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.), Preveč se ženete, pa čeprav veste, da ne boste zmogli. Olajšanje vas čaka le v družini. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Veliko bo naporov, bolj pičli pa bodo uspehi. Nevarne je, da se ponovno zaljubite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dobre perspektive, ki pa ne bodo lahko dosegljive. Naj ne bo ljubezen kamen spotike za vaše družinske odnose. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Preprečite spor na delovnem mestu, kajti to bi vam znalo škodovati. S potrpežljivostjo boste daleč prišli. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Razočaralo vas bo sodelovanje z ljudmi, katerim ste veliko zaupali. Tolažba bo tam, kjer ste jo najmanj pričakovali. Če bi bilo šlo vse po načrtih, ki so jih bili pripravili Sovjeti, bi jim bil Politov zaradi protiletalskega topništva morda celo u-šel. Toda zadeva se je vendarle drugače obrnila. Po dolgem iskanju primernega prostora za pristanek, je Politovo letalo pristalo v bližini Smolenska Politov in njegova »žena* sta ko- po pristanku sedla na motorno kolo, ki sta si ga pripeljala s seboj, in se napotila proti mestu. Seveda pa je bila posebej «alarmirana» vsa vojska na tem širšem področju in patrulja, na katero sta Politov in njegova »žena* kmalu pozneje naletela, se ni zadovoljila s pregledom dokumentov, ki jih je predložil »major* Politov. pa čeprav je ta imel na prsih znak narodnega heroja. Vodja patrulje je »narodnega heroja* vprašal, odkod da prihaja. In tu je Politovu spodletelo. Rekel je, da prihajata z «ženo» iz nekega mesta, ki je bilo oddaljeno okoli 200 km. Mladi vodja potrulje je v mislih izračunal, da bi za to pot potrebovala okoli 4 ure. Ker pa je vso noč deževalo, se je vodji patrulje zdelo čudno in sumljivo, ko sta bila Politov in njegova «žena» povsem suha. In tudi motorno kolo ni bilo prav nič zamazano od blata. Zato ju je odpeljal do rajonskega vojnega poveljstva. Politov je zaverovan vase in v svoje dokumente mirno odšel s patruljo. Čez eno uro pa je bilo že vse jasno: pri njem in v njegovi osebni prtljagi so našli 7 samokresov, posebno orožje in magnetno mino, 428.000 rubljev, kopico pravih in ponarejenih pečatov, nekaj ducatov raznih še nepopisanih formularjev in dokumentov, ki jih je prinesel s seboj, da bi mu bili v vsakem trenutku na voljo. Kakor vidimo, sta bili vsa nemška temeljitost in sistematičnost premalo. in jo odpeljal s seboj, češ da bosta na vrtu nabirala jagode. Kakor je pozneje Klaus-Dieter priznal, je deklico v nekem grmu oskrunil. Nato pa jo je s kamnom potolkel in z nožem še zaklal, ker da se je bal, da ga bo Angelika izdala. Hamburški psihiater prof. Hans Buerger-Prinz je v zvezi s tem rekel, da je deček prezgodaj telesno dozorel, veliko prej kot duševno in da zato »ni imel na razpolago drugega sredstva za oceno svojega položaja*. Zdi se kot da je Klaus-Dieter izvršil svoj zločin po nekakšnem zakonu serije: 15-letni osnovnošolski dijak Martin VVoehler iz Brugsdorfa v Spodnji Saški je 8. maja zvabil 5-letno Gerlind Feingespann na dom svojih staršev, nato otroka z brisačo zadušil, truplo oskrunil in ga zakopal v kup gnoja. Še prej je truplo zavil v vrečo iz plastične snovi. Niti mesec prej — 16. aprila — je 13-letni osnovnošolec Herhard Schulz iz naselja Wanne-Eickel v kleti domačega doma zadavil 7-letno Edelbraut Buttgereit. Zakaj jo je zadušil? Pred tem se je bil pred njo do golega slekel. Dobra dva meseca prej — 5. februarja — je 16-letni učenec Wolfgang Gueldner iz Memmels-burga blizu Bamberga zadušil in pobil svojega prijatelja, 9-letnega Joachina Petschnerja in njegovo truplo vrgel v jamo. 13-letni dijak Joseph Kern iz Be-gensburga je 2. januarja zadušil in še zaklal svojega 10-letnega prijatelja Arna Staimerja Zakaj? Ker bi se sicer «s\natral za strahopetca*, kot je pozneje pojasnil svoj zločin. Po štirih umorih dečkov, med katerimi je prvega izvršil pri svojem 15. letu, so v maju lanskega leta ujeli mesarskega pomočnika Juergena Bartscha iz Langenberga. Leto dni potem ko je oskrunil in z nožem zaklal U-letno šolarko Chri-sto John je 17-letni dijak Willi Maramsky bil obsojen na 10 let zapora v poboljševalnici za mladoletnike. 14-letni deček je septembru 1965. leta ubil pri igri 9-letno deklico Rosemarie Sienknecht iz Looseua pri Eckerndoerdu*. Do tu smo navedli nekaj strahotnih primerov, ki jih navaja hamburški tednik. In kako ta tednik vse to pojasnuje,: kakšno razlago najde za vse to? »V Zahodni Nemčiji — piše Der Spiegel — kakor tudi v drugih zahodnih deželah neprestano narašča kriminal otrok, mladine in starejših mladoletnikov in to — po splošnem mnenju sociologov in kriminologov — predvsem zaradi tako imenovane akceleracije, to je po- spešene telesne zrelosti otrok in mladine. Psihiatri in kriminologi morejo s tem pojasniti tudi na videz nedojemljiva dejstva, da otroci skrunijo otroke, jih mučijo in morijo. Prof. dr. Paul Matussek, direktor zavoda za psihopatologijo in psihoterapijo v Muenchnu, je v zvezi z zločinom Klausa-Dieterja Hack-bartha rekel: »To je eden od možnih ventilov za naraščajočo psihozo, ki je nastala ob. pomanjkanju medčloveških odnosov.* Če izvršilci teh zločinov niso o-troci z okvarami na možganih ali umsko slabo razviti, jih kriminologi kot npr. prof. Armand Mergen iz Mainza delijo na »morile« iz radovednosti* ter na dečke-morilce, ki jih je »nagon prezgodaj premagal*. »Morilec iz radovednosti* ubija na način kot deklica vrta in brska po notranjosti lutke ali kot deček razstavlja na kose svojo električno lokomotivo. Kriminolog prof. Mergen pravi: »Hotel bi do kraja spoznati, kaj je v njej. Ta umor j« treba razumeti kot analitično igro*. Otroku-morilcu iz radovednosti primanjkuje celo zavest o storjeni krivici, kakor tudi žalost nad storjenim zločinom. »Smrt še ni prodrla v otrokovo življenje. Otrok še ne ve, kaj pomeni umoriti*. »Kot je Mozart v svojem 6. letu znal igrati na violino, tako je tudi otrok-morilec, ki ga je prezgodaj premagal nagon, nekakšen čudežni otrok Nagon je pač prehitel njegov biološki razvoj* — trdi prof. Mergen. Dečki od 12, 13 ali 14 let oskru-njajo in ubijajo deklice ali dečke in pri tem teh morilcev še ne moremo obtožiti, da imajo morda homoseksualna nagnjenja. Obnašanje otrok v predpubertrtni in zgodnji pubertetni dobi je dvospolen, kajti »otrokov jaz se še ne obrača k partnerju*, kakor pravi Mergen. Kriminalistična statistika ugotavlja, da otroške žrtve otroških morilcev najpogosteje izhajajo iz so-seskega ali bližnjega prijateljskega kroga in da se ti zločini morejo tudi preprečiti. Z opazovanjem obnašanja in po možnosti z zdravljenjem v šoli, celo v otroških vrtcih bi se dalo preprečiti, da bi določeni otroci ne postali napadalni in da bi se posamezni osamljenci ne razvijali v potencialne morilce. »Šola in otroški vrtci bi mogli če-sto predvideti katastrofo*. Prvi znaki grozečih nesreč so zares obstajali: učenec Martin VVoehler iz Burgdorfa je bil zaradi svojih spolnih stranpoti znan policiji že dve leti prej, preden je umoril Gerlinda Feigenspana, Gher-hard Schulz pa se je že večkrat prej slekel pred deklicami, preden je zadušil 7-letno Edeltraut. Kdo bi ji ne zavidal? Toda »junakinja* Renate Schmidt je le ena sami. ČETRTEK, 10. AVGUSTA 1967 Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila - 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 11.35 Šopek slo- 23.15 Pianist Parker ni motivi. 23.30 Noč- 10.00 Počitniško popotovanje • 10.15 K. Cipci: »Peter Pan* - 10.30 Iz baletov »Maškarada* in »Špar-tak* - 11.15 Jug. baritonisti - 12.00 Nacionalni program venskih7esmi liffl Sobotni mo 7 00’ 8 00- 13 0°- 200» - Turističm napotki 12.20 Za vsa- «vi 12 10 Znanostin tehn C Poročila - 8.30 Jutranii orkestri - kogar nekaj 13.00 Na današnji uvi iz.iu znanost in tenniKa - 0 m . n in c rw„i;i 12.20 Za vsakogar nekaj - 13.30 TTro ione l- . r. Glasba no želi-ih - 17 nn Orkpstpr Ure glasbe - 12 05 Kontrapunkt Glasna po željah 17.00 Orkester 13 33 Glasbeno-govorni spored 9.07 Zvočni trak 10.05 in 11.05 17.20 Glasba Giannija Safreda za transistornik posvetovalnica - 18.0 Zbor »Co-stanza e Concordia* - 18.15 Umetnost in prireditve - 18.30 Strauss: 17 50 Pravna i,4’40 Italiiansk*; popevke - 16.00 n ' 7i,n. Jn!r Program za mladino - 16.30 Ameriške nove plošče - 17.15 Roman v nadaljevanjih - 17.30 Neapeljske Aus Italien 19.15 »Otroci na p<> Glasbeno-govorni spo- čitnicah* - 19.30 Razkuštrane pes- udv.-1„9r3 L„u.na[;p®rk ' 20-20 ‘Gami - 20.00 Šport 20.30 »Nepopoln 2j,0S 0rkester " 2215 zločin*, radijska drama - 2L45 K a et Amadeus. Jazzov kotiček - 22.10 Ansambel «The Five Lords* - 22.30 Moteti Izaka Poša - 22.40 Romantične melodije. Trst TL program 7.30, 8.30. 13.30, 14.30, 19.30 - dan - 13.10 Saksofonist S. Dražil in klarinetist M. Gunzek - 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Anica Čepe • 14.30 Priporočajo vam -16.30 Arne- 15-05 Za prijetno popoldne - 16.40 Bolgarski zbor rudarjev »Temel-ko Nenkov* - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Simfonični koncert -19.00 Aktualnosti doma in v svetu - 19.15 Turistična oddaja -20.05 Glasbene razglednice 21.00 Lahko noč, otroci! - 21.10 Domače pesmi in napevi 22.00 V. Ma-jakovski: »Oblak v hlačah* - 22.40 Glasbeni nokturno - 23.10 Večer Poročila - 8.45 Orkester - 9.35 Slavka Osterca 24.05 Nočni mo-Glasbeni album 10.00 Roman v zaik jazza. 12.05 Lahka glasba ja stran - 13.15 Mali ansambli -13.30 Viozzi: II sasso pagano • 14.25 Nabožne pesmi - 14.40 Med zgodovino in legendo. Koper 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 14.30, 15.30, 16.30, 20.15 — Poročila -8.15 Jutranja glasba 9.00 Popevke - 9.45 Poje Lidija Kodrič - 10.00 nadaljevanjih 11.35 Zdravnikovo 12.25 Tret- mnenje - 11.42 Pesmi desetletja - 13.00 Turistične zanimivosti - 14.00 Juke-box - 14.45 Nove plošče 15.15 Pianista Vronsk. in Babin 16.00 Neapeljski festival - 16.38 Ital. televizijo 17.00 Italijansko prvenstvo v plavanju - 18.15 Program za mla dino - 19.45 Šport in ital. kronike - 20.30 Dnevnik 21.00 Glasbeno- Lrahumorisjum 2L40PpieŠna gk“ «ovorn‘*P^. non-si Preoc: ba. III. program 10.00 Webrova simfonia št. 1 -10.25 Polifonske skladbe - 10.35 elan Senu115°rNo"ve^Dloščelen^ll 30 ** “ESd ^Variacij Današni ^nevd - 12 (K) in nns 1255 Antokjg'ia izvajalcev - 14.40 Uanasnji pevci^ 12.00 ^m 13.05 Schumannova komorna glasba - Glasba po željah - 14.15 Beležke 14.40 Orkester RTV Ljubljana -15.00 Glasba po željah - 16.00 Iz operetnega sveta - 16.45 Glasbena šola iz Umaga - 17.00 Turistična oddaja - 17.30 Mali umotvori velikih mojstrov - 18.15 Ritmi in melodije - 18.40 Zbor Lino Mariani iz Pulja - 19.00 in 20.30 Prenos RL - 20.00 Orkester Nelson - 15.30 Nove plošče - 16.10 Kodaly in Bartok - 17.10 Improvizacije v glasbi - 19,15 Vsakovečerni koncert - 20.45 Straussova »Arabella*. Slovenija cupi - 22.20 Rimske vile - 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik - 21.15 Antonio Gaudi - 22.00 Igre ne poznajo meja. Jug. televizija 18.05, 21.00. 23.10 - Poročila 18.10 Tiktak: dogodivščine vrabca - 18.25 Slike sveta 18.55 Ja dranski padalski pokai • 19.10 Kam, kje in kako v soboto - 19.35 Koncert v studiu - 20.00 Vandro- 7,00. 9.00. 11.00, 14.00. 16.00 lo 20.30 — Poročila - 8.05 Telesna vzgoja - 9.05 Glasbena matineja lada o taščici - TV drama Dosežki v medicini. 22.40 Vreme včeraj: najvišja temperatura 27.5, najnižja 19.6, ob 19. uri 25.7 stopinje; zračni tlak 1014.6 stanoviten, vlaga 70 odst., veter 4 km na uro severozahodnik, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 24 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 10. avgusta Lovrenc Sonce vzide ob 5.58 in zatone ob 20.22. Dolžina dneva 14.24. Luna vzide ob 11.04 in zatone ob 22.37. jutri, PETEK, 11. avgusta Aleksander OB KAMPANJI ZA VARNOST NA CESTAH Predavanje deželnega skrbnika javna dela o varnosti prometa za Govornik je s statističnimi podatki prikaza! stalni in premisleka vreden porast cestnih nesreč - Poziv vsem avtomobilistom, naj bodo previdni pri vožnji - Bolje priti kasneje, kot nikoli Kampanja za varni promet na cestah Je bila tema včerajšnje konference, ki jo je v tržaškem Avditoriju v Ul, Tor Bandena imel deželni skrbnik za javna dela dr. inž. Giovanni Marchetti. Konference so se udeležili najvidnejši predstavniki civilnih in policijskih oblasti dežele, med katerimi so bili prefekt Cappellini, podprefekt Miceli, kve-stor Guida, poveljnik agentov cestne policije Gaggero, poveljnik karabinjerjev Favalli, načelnik finančne intendance Barbera, pokrajinski zdravnik Scerino, predsednik pokrajine Savona, predsednik RK Hausbrandt, deželni odbornik za javna dela Masutto in drugi. V svojem daljšem govoru se Je dr . Marchetti dotaknil perečih vprašanj varnosti prometa na cestah, še posebno v teh dneh, ko je v polnem teku kamnanja za varnost, ki jo Je napovedalo ministrstvo za Javna dela. Kot znano, je tema letošnje kampanje, kot pač vsake kampanje za varnost, prevelika hitrost vozil, ki sama po sebi tvori veliko nevarnost, potem prideta na vrsto nevarna prehitevanja in iz- Vpisovanje gojencev(-k) v Slovenski dijaški dom v Trstu Vpisovanje v imenovani zavod se izvršuje v mesecih avgustu in septembru vsak dan do 10. do 13. ure v Ulici Gin-nastica 72 in Čampo S. Lui gi 11 (avtobus 25-26) ali pri Dijaški matici v Ul. Geppa 9/11 (SKGZ) in to do popolne zasedbe razpoložljivih mest tako na fantovskem kot dekliškem oddelku zavoda. V zavod se sprejemajo dijaki in dijakinje vseh slovenskih srednjih šol, ne da bi se pri tem delale kakršnekoli razlike, vedno z namenom, da se bodo gojenci v zavodu učili in izpolnjevali druge dolžnosti do šole ter se vzgajali za poklic in življenje. Zavod svojih gojencev ne ovira pri izpolnjevanju verskih dolžnosti ob nedeljah in praznikih, zato obsojamo vsako zlohotno pisanje katerihkoli listov in revij, ki bi radi z raznimi neresničnimi namigovanji zavodu škodili in vpisovanje vanj preprečevali. Letošnje šolsko leto in velik neuspeh po šolah (nekateri dijaki imajo kar po pet popravnih izpitov) mora starše prepričati, da bi šolski uspeh lahko bU mnogo boljši, če bi svoje otroke, ki imajo daleč od šole, zaupali dijaškemu domu in jim na tak način pustili za študij ves čas, ki ga zamudijo na poti v šolo in iz šole domov. S tem bi otroke dostikrat obvarovali tudi vsega slabega, kar jih lahko doleti na cesti, ulici, v čakalnicah in prevoznih sredstvih, in bili bi bolj brez skrbi, ker bi vedeli, kie so. Za otrokov nemoten študij in delo je neogibno potreben povezan in vnaprej določen čas, kar je lahko samo v zavo, du, kakršen je Dijaški dom. Zato, dragi starši, pohitite in vpišite svoje otroke čimprej v imenovani zavod; ne odlašajte na zadnje dneve, da ne bo prepozno, kajti več ko 80 jih ne moremo sprejti! RAVNATELJSTVO siljevanja prednosti. Na podlagi po. datkov agentov cestne policije je samo v prvih štirih mesecih letošnjega leta hiio v Italiji nad 500.000 cestnih nesreč, pii katerih je zgubilo življenje 2400 ljudi. Na samih državnih cestah je bilo zaradi prevelike hitrosti, izsiljevanja prednosti in nevarnih prehitevanj skoraj 240.000 cestnih nesreč, kar predstavlja 44 odstotkov, medtem ko je bilo na pokrajinskih cestah 36.000 cestnih nesreč oziroma 42 odstotkov iz istih razlogov. Ti podatki se nanašajo na prvo polletje tega leta. Te številke so strašne in pre-! misliti je treba, da so v stalnem ' porastu, ker se v sorazmerju veča tudi število krožečih avtomobilov. Opaziti je bilo, da se števil cestnih nesreč zmanjša v dneh, ko so v polnem teku kampanje za varnost, toda komaj je teh konec, se število nesreč ponovno veča. Treba je torej urediti stalno policijsko službo na cestah, da se prepreči neodgovorno drvenje tistih brezvestnežev, ki se z velikimi avtomobili in celo še nevešči šofiranja z bliskovito naglico vozijo po cestah, misleč, da so na dirkališčih. Govornik je izrazil željo, da bi čimprej prišlo do sprememb in izpopolnitev določenih členov cestnega zakonika, ki bi predvidevala stroge kazni za nedisciplinirane avtomobiliste. Obenem bi bilo potrebno uvesti v vse šole pouk o varnosti cestnega prometa, da hi tako že mlade ljudi začeli vzgajati v tem smislu. Govornik je tudi omenil, da bi bilo potrebno čimprej reorganizirati sistem izdajanja šoferskih dovoljenj, ki za današnje pojme ni več prikladen. S preveliko lahkoto in neodgovornostjo se danes dajajo šoferska dovoljenja tudi takim ljudem, ki še niso dovolj vešči šofiranja. Dr. Marchetti se je nato zahvalil vsem prisotnim za sodelovanje in še posebno časnikarjem, ki s svojim prepričevalnim delom lahko v veliki meri pripomorejo, da seznanijo ljudi z nevarnostmi, ki jih tvorijo neprevidna prehitevanja, brzina in izsiljevanje prednosti. Naša želja je, da bi bilo takih predavanj s statističnimi prikazi obsežnosti cestnih nesreč več, celo v času, ko ni kampanj za varnost na cestah. Potrebno bi tudi bilo, da bi se takih predavanj- udeležili v glavnem avtomobilisti, katerim bi bilo treba nazorno predočiti nevarnosti, katerim gredo nasproti na cestah, če opustijo vsakršno previdnost pri vožnji. Ob tej priliki pa še enkrat opominjamo vse avtomobiliste, naj bedo v teh dneh, ko bodo ceste prenatrpane z izletniki in turisti, pie-vidni. Zlata resnica je, da je bolje priti kasneje, kot pa nikoli. Delo pokrajinskega nadzornega odbora V preteklem mesecu juliju se je tržaški pokrajinski nadzorni odbor sestal petnajstkrat pod predsedstvom odv. Nina Fazzinlja-Giorgi in enkrat pod predsedstvom dr. Mariana Malyja. Na teh sejah je odbor proučil več kot 700 sklepov krajevnih ustanov. Med temi sklepi omenjamo naslednje: tržaška obč na — gradnja novega sedeža tehničnega inštituta «Volta», gradnja otroškega vitca pri Sv. Jakobu, odobritev obračuna Konzorcija za izboljšanje zemljišč za leto 1966 in sporazum pri podjetju Acegat za obnovo kolektivne delovne pogodbe za triletje 1965-1967 ter za dokončno pogodbo začenši s 1. januarjem 1968. Sledijo številni drugi sklepi, ki zadevajo obnovo upravnega odbora (pet članov) otroške bolnišnice, finančni in gospodarski obračun za leto 1966 ustanove za zaščito mladine, obračun za 1. 1966 ustanove AAST, obračun za 1. 1966 sirotišnice «S. Giuseppe«, proračun za letošnje leto ustanove «Fondazione M. Morpurgo de Nilma», obračun za 1. 1966 pokrajinske turistične ustanove v Sesljanu, proračun za 1. 1967 miljske občine, proračun za letošnje leto mlljskega občinskega podjetja ACNA, razširitev vodne mreže Konzorcija kraškega vodovoda (Nabrežina) in končno proračun občinske podporne ustanove ECA v Nabrežini ter obračun za 1. 1966 iste usta- ZANIMIVA POBUDA OBČINSKE UPRAVE 80 milijonov lir za proučitev in analizo mestnega prometa Sestavljena obširna delovna skupina strokovnjakov * Študija naj bi omogočila občinski upravi, da se bo lahko globalno spoprijela z vprašanjem prometa v mestu Kdor vozi ali pešači po mestu j in študije pa so bile le besede iz dneva v dan ugotavlja, kako’ avtomobilski promet narašča, ulice pa so že vedno iste, kot so bile, ko so v mestu gospodarili kočijaži. V zadnjih letih je bilo mnogo zasedanj in konferenc, na katerih so strokovnjaki in izvedenci razpravljali, kaj bi bilo treba storiti, da se v mestih napravi vsaj nekaj reda v prometu, ter da se zajamči prebivalstvu več varnosti in miru. Doslej pa še niso sprejeli nobenih korenitih ukrepov, ki bi vsaj delno zavrli invazijo vozil, marveč se je vse omejilo bolj ali manj na prepovedi parkiranja v določanih mestnih ulicah, ureditev enosmernih voženj, časovno parkiranje, ureditev parkirnih mest v vseh ((razpoložljivih« krajih (na trgih, ob obrežju, na širših pločnikih itd.), kar je omogočilo avtomobilu, da je zasedel še tistih malo prostih površin v mestu, kjer se je človek lahko nemoteno spreha- vpijočega v puščavi. Morda so služile le toliko, kolikor so lahko napolnile nove predale pristojnih ustanov in uradov s predlogi, načrti in priporočili. Toda nekaj bo le treba ukreniti, da se ne bomo polagoma kdaj znašli v položaju, da nam avtomobil sploh ne bo več koristil v mestu. Tržaški občinski odbor sl je nedavno zamislil, da je treba najprej napraviti podrobno študijo o socialnem in ekonomskem stanju mesta, da se bo lahko na osnovi tega prišlo do spoznavanja vzrokov in smeri prometa v mestu in šele nato sprejeti ustrezne ukrepe. Občinski svet je pooblastil odbor, da sestavi strokovno delovno skupino, ter je hkrati odobril tudi izdatek 80 milijonov lir za zadevne študije. Vsota ni malenkostna in je torej tudi upravičeno pričakovati, da bodo morali občinski u-pravitelji ob zaključku študije do- jal ali pa posedel ob kavarniški t kazati, da je bila dobro naložena, mizici. Vse dosedanje konference I se pravi, da bodo izsledki delovne nove v repentaborski občini. ...........................................................................................iiiiiiiniiminiiiuuiiiinni NA 16. AVSTRIJSKEM LESNEM SEJMU V CELOVCU Dežela Furlanija-Julijska krajina razstavlja v novem stalnem paviljonu Dan''s dopoldne otvoritvena svečanost ■ Jutri tiskovna konferenca deželnega odbornika za industrijo in trgovino dr. Marpillera skupine nos li dejanski temelj za ukrepe, ki jih bo morala občina nato sprejeti. Kaj si pravzaprav zamišlja občinski odbor, da bo dosegel z omenjeno študijo? Najprej izkoristiti v svrho analize vse podatke iz zadnjega ljudskega štetja. Iz analize teh podatkov, pravi občinski odbor, bo treba napraviti tri ankete: 1. uporaba področja; 2. kje nastajajo in v kateri smeri se razvijajo premiki sredstev in ljudi; 3. zmogljivost javnih in zasebnih prevoznih sredstev. Vzrok teh treh anket naj bi bil v t tu, da se pride do sledečih dognanj: 1. kolikšno Je povpra ievanje po prevozih; 2. razmerji med raznimi premiki; 3. vzroki, ki povzročajo premike; 4. zakoni, ki pogajaj") pojav premikov in predvsem obstoječe vezi med premikom in izkoriščanjem področja; 5. predvidevanja o količini in značilnostih bodočega povpraševanja po prevozih in o učinkovitosti morebitnih ukrepov. Da bi vse to dognali, meni občinski odbor, je potrebno naslednje: topografska ugotovitev in določitev enotnih področij ter ugotovitev njihovih upravno-trgovskih težišč; zbrati in uskladiti podatke ljudskega štetja iz leta " 1 za leto 1966; napraviti anketo o dejavnostih, ki niso vključena v štetje industrije in trgovine (šole, knjižnice, športna igrišča, javne naprave, bolnišnice, zdravstveni zavodi, jav- KMEČKA ZVEZA IN ZVEZA MALIH POSESTNIKOV priredita dne 2. in 3. septembra 1967 tradicionalni IZLIT NA DOLENJSKO z naslednjim sporedom: 2. septembra; Odhod iz Trsta in okolice ob 6.00. Prihod v Pleterje ob 10.00. Ogled znamenite pleterske kartuzije (posestvo in samostan), nato kosilo v hotelu «KANDIJA» v Novem mestu. Popoldne ogled farme bekonov in zidanice v Črnomlju, združen s pokušnjo belokranjske črnine in dolenjskega cvička. Večerja in prenočišče v Dolenjskih Toplicah. 3. septembra: Po zajtrku odhod v Kočevje. Ogled nekaterih objektov gozd-no-kmetijskega kombinata. Kosilo v restavraciji «PUGLED» v Kočevju. Popoldne odhod v Ljubljano na mednarodno vinsko razstavo. Prigrizek s pokušnjo vin na razstavišču. Ob 19.30 odhod iz Ljubljane proti Trstu. Avtobusi bodo odpeljali udeležence do vasi. Cena Izleta na osebo j‘e 8.800 lir. Vpisovanje se zaključi nepreklicno v ponedeljek, 21. avgusta. Vpisuje urad Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Ul. Geppa 9, ter zaupniki obeh organizacij v posameznih vaseh. Imena bomo objavili v eni prihodnjih štev. dnevnika. Opozarjamo še, da je na razpolago le omejeno število prostorov, zaradi česar prosimo vse interesente, da se čimprej prijavijo. Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov na u ava, profesionalne dejavno-1 druga Kalmanova opereta «Grojica NA TRŽAŠKEM GRADU Danes druga predstava operete Cardaška kneginja Danes zvečer ob 21. uri bo na gradu sv. Justa druga ponovitev operete zčardnška kneginjam pri kateri bodo nastopili isti igralci, ki so nastopili včeraj zvečer. Jutri zvečer pa bo na sporedu Gi VČERAJ NA URADU ZA DELO Po 15-dnevni stavki poravnan spor v Gaslini Uslužbenci in ravnateljstvo so sprejeli posredovalni predlog urada za delo Na uradu za delo je prišlo vče raj do poravnave spora med uslužbenci in ravnateljstvom podjetja Gaslini. Po štirih urah sestanka so sprejeli posredovalni predlog urada za delo. Predstavniki podjetja so predlog sprejeli takoj na sestanku, sindikalni predstavniki pa so sklicati skupščino uslužbencev, na kateri so potrdili dosežen sporazum. Danes ob 9. uri se bosta stranki ponovno sestali na uradu za delo, da podpišeta sporazum. Zato se je z današnjim dnem zaključila 15-dnevna stavka in se je delo začelo s prvo izmeno. Podrobnosti o sporazumu bomo objavili jutri. devajo, da bo otvoritvi srečanja prisostvoval minister za zunanjo trgovino Giusto Tolloy. Prisotni bodo tudi gostje iz Poljske, Romunije, češkoslovaške. Bolgarske, Jugoslavije, Madžarske in Sovjetske zveze. Urnik brivcev za veliki šmaren Predsednik deželnega odbora je na predlog zainteresiranih kategorij določil za veliki šmaren naslednji urnik brivskih in frizerskih salonov : Trst — 14. in 15. t.m. zapora 16 t.m. pa reden urnik od 8. do 12.30 in od 16. do 20 ure. prireditve je 'deželna uprava pod prla in je v ta namen določila tu di denarno pomoč. • Podpredsednik deželnega odbo- 12.30 in od 16. do 20 ure. ra in odbornik za turizem in pre-1 Goriška občina — 14., 15. m 16. voze Giacorr.etti bo drevi prisostvo- t.m. bodo saloni zaprti, 17. t.m. pa val koncertu Monteverdijevih skladb bodo odprti po obstoječem urniku, ki bo v oglejski baziliki. Izvedbo | — ■ " ---- — Z govorom senatorja Vidalija Jutri pri Sv. Jakobu zborovanje KPI V petek, 11. t.m., bo ob 20. uri na S veto jakobskem trgu zborovanje KPI. Govoril bo senator Vittorio Vidali o temi «Bo prišlo do tretje svetovne vojne?*. Zborovanje bo ob Pokrajinski predsednik dr. Savo-1 priliki obletnice bombardiranja Hi na Je včeraj sporočil, da bo v Trstu ! rošime in Nagasakija, od 22. do 24. septembra študij sso * * * srečanje o temi »Evropska gospodarska skupnost in vzhodne dežele«. Dr. Savona je sporočil to zelo zani- ^Jožiti ^ 20. in 21. t.m. na mivo vest na sestanku stalne pokra- i rostoru precj sedežem občine. Spo- KoEbS m včerTjšnjf seji J red bodo najavili prihodnjih dneh kralju'BotiS>rPobPp"clpS?r'lnn JS : 11- 12- in 13 t.m. bo v Griži (Mi pokroviteljstvom deželnega uiada lie) praznik komunističnega tmh«. za programiranje. Pobudo vsestran- Praznik se bo začel v petek ob 19. sko podpirajo organi EGS. Predvi- uri z balincarskim turnirjem. O temi «EGS in vzhodne dežele« V Irslu od 22. do 24.9. študijsko srečanje Festival «Dela» v Zgoniku, ki so ga morali zaradi slabega vremena Danes dopoldne se v Celovcu odpre 16. mednarodna sejemska prireditev, nekdanji koroški sejem, ki pa se od letos naprej imenuje ((Avstrijski lesni sejem —/ Celovški sejem*. Odprl ga bo zvezni predsednik Jonas, slovesnosti pa se bodo udeležili številni predstavniki avstrijskih poslovnih krogov ter gospodarskih organizacij iz tujih držav, ki sodelujejo na sejmu. Teh je letos 33, in sicer iz Evrope, A-zije in Amerike, vseh razstavljavcev pa je 1200, med njimi pa prevladujejo firme z industrijskega in obrtniškega področja, in sicer pred; vsem iz lesne stroke. Med tujimi državami sodeluje letos prvič tudi Sovjetska zveza, ki nastopa na lesni razstavi in ki prikazuje nekaj zanimivih tehničnih dosežkov in zmogljivost svoje pohištvene industrije. Od prvega julija letos ima vsakoletna sejemska prireditev v Celovcu novo juridično podlago: družbo z omejeno zavezo, pri kateri sodelujejo trije člani, in sicer celovška mestna uprava z deležem 48 odst., koroška dežela z deležem 26 odst., ter celovška trgovinska zbor niča, prav tako z deiežem 26 odst. Družbi predseduje celovški župan dr. Ausservvinkier, njen podpredsed nik na je ing. rfrimer. Vodstvo samega sejma so poverili dr. Klein-dienstu. Lesna razstava, ki je najvažnejša specializirana prireditev te vrste v Avstriji, obsega tudi tehnične izdelke, ki pridejo v poštev pri obdelovanju lesa od trenutka, ko gozdarji zaznamujejo v gozdu drevesa, ki naj se podrejo, pa do končne izdelave pohištva ali drugih lesnih izdelkov. Tako obsega letošnja razstava zlasti mnogo industrijskih naprav, med temi avtomatizirano žago, ki sama razžaga, stehta, ku-bira in razvršča rezan les, dalje avtomatizirane naprave za nakladanje lesa, za spravljanje hlodov iz gozda, bogat izbor skobelnih in rezkalnih strojev, stiskalnic in brusilnih strojev ter strojev za lupljenje lubja. Del razstave bo posvečen prikazu barv, lakov, raznega okovja in drugih kemikalij, ki se v čedalje širšem obsegu uporabljajo v lesni industriji. Ta del razstave obsega tudi prikaz okovja, najvažnejše vrste lesnih plošč in druge izdelke sodobne lesne industrije. Med večjimi eksponati naj omenimo terenski nakladalec z močjo 130 KM in z nosilnostjo 7.5 tone, ki ga razstavlja neko ameriško podjetje. Posebno pozornost pa so organizatorji letošnjega sejma posvetili prikazu najrazličnejših zag na bencinski pogon, zanimanje gozdnih delavcev pa bo prav gotovo pritegnila žaga, ki je ni treba ročno zaganjati, ker ima za to vgrajeno posebno električno napravo. Razstava pohištva bo v okviru splošnega sejma zavzela skoraj 11 tisoč kvadratnih metrov. Tudi na to razstavo dajo Avstrijci, pa tudi nekateri tuji razstavljavci, zelo ve-liko. Zlasti Sovjetska zveza in Romunija, da omenimo samo dve vzhodnoevropski državi, ki igrata posebno važno vlogo v okviru evropskega tržišča s proizvodi lesne industrije, si mnogo obetata od tega dela celovške prireditve. Med tujimi državami, ki sodelujejo na prireditvi, pa zavzema vidno mesto tudi Jugoslavija, ki Je prisotna s 34 podjetji, in ki Je za to priložnost sklenila s pristojnimi avstrijskimi oblastmi sporazum za izmenjavo blaga v višini povišanega, kontingenta 23 milijonov šilingov (in sicer polovico v eno smer m drugo nolovico v drugo smer). Dežela Furlanija ■ Julijska krajina sodeluje letos na avstrijskem lesnem sejmu tretjič, in sicer z obsežno razstavo v novem, stalnem paviljonu, ki so ga pravkar dogradili. Načrt za novi paviljon je naredil videmski strokovnjak ing. M. Mullig. Njegova struktura je iz že-lenobe ton a, in sicer v tlorisu je pa polago potrebna finančna sredstva, je poverila nalogo, da pripravi prvo razstavo v novem objektu, deželnemu združenju trgovinskih zbornic, katere članice so kakor znano tržaška, goriška ni videmska zbornica. Razstava obsega prikaz najvažnejših industrijskih dejavnosti našega področja, dalje predočuje tukajšnje zanimivosti s turističnega področja, ter poudarja poleg tega tudi nekatere specifične dejavnosti, kot so industrija plastičnih mas, dejavnosti na področju lesa, pomen tržaškega emponja v mednarodni trgovini s kavo, ter končno propagira tudi najboljša vina iz naše dežele. Za časa sejma, ki bo trajal do vključno 20. avgusta, ‘bo specializirano osebje v deželnem paviljonu delilo med obiskovalce in poslovne ljudi posebno publikacijo, ki jo Je nedavno tega izdalo odborni štvo za industrijo in trgovino in ki prikazuje gospodarski ustroj de žele (s publikacijo smo predstavili našim bralcem za časa nedavnega tržaškega velesejma), poleg tega na so na razpolago v paviljonu tudi katalogi s spiski uvoznikov in izvoznikov iz tržaške, gorlške in videmske pokrajine. Jutri popoldne bo deželni odbornik za Industrijo in trgovino dr. Marpillero, ki bo v spremstvu s predsedniki tržaške, videmske in goriške zbornice Caidassijem, Dl Maniagom in Bressanom, prisostvoval današnjih otvoritvenih svečanosti, imel v deželnem paviljonu tiskovno konferenco, za katero vlada v Avstriji in tudi sicer veliko zanimanje, kajti prav dežela Furlanija - Julijska krajina je od svojega nastanka dalje veliko naredila za zbližanje in vsestransko sodelovanje z avstrijsko Koroško in Slovenijo in ker se to sodelovanje stopnjuje tudi v trenutku, ko vlada med Italijo in Avstrijo precejšnja napetost zaradi terorizma r»a Tridentinskem. (Danes bodo v Celovcu tudi številni drugi predstavniki tukajšnjega gospodarstva, tako ravnatelj tržaške zbornice dr. Steinbach, predstavnik centra za gospodarski razvoj Kogoj, in drug1.) Glede samega sejma in spremnih prireditev, ki si bodo sledile do 20. avgusta, pa naj omenimo še običajni vsakoletni sestanek med isti, pomožne storitve itd.); meha-! nografsko izdelati in proučiti vse zbrane podatke o navedenih področjih; izbrati vzorec za anketo o i jru in namenu prometa; spoznati izvor in cilj premikov in njihovih vzrokov, kako se razvijajo in v katerih dnevnih urah. spoznati uporabo parkirnih področij in prometnih smeri. Vse to bo treba napraviti z intervjuji no družinah, z ugotovitvijo namenjenih ciljev in poti vzdolž perimetralne novinarji, ki se udejstvujejo na spe- 1 črte ter anketo o število prevoz-cializiranem področju lesne indu- \ nih vozil, javnega cestnega in že-strije in trgovine, katerega se ,bodo , lezniškega prometa; mehanograf-udeležili strokovni pisci iz šestih ‘ sko izdelati in urediti vse podat-držav, med temi tudi dva novinar- ke omenjenih intervjujev in anket; Marica*. Nastopili bodo Judit Gal | ška kneginja«; jutri j^jioboto lai. članica l-udimpeste Overe ter J " *......... Janos Csangi. Erszi Galambos, Ilo-no Kiss, komika Kalman Latabor ml in Robert Ratong Laszlo Fe renez, Janos Pagongi, Mihalg Boer zsoe: . Pal Homm in . lagda Gye- zsoe nes. Za vse tri predstave prodaja vstopnic v osrednji blagajni v pasaži Piotti. Šolske vesti Julijske krajine. ja iz Furlanije Huda nesreča na pokrajinski cesti pri Brlščikih Včeraj pozno popoldne se je na pokrajinski cesti med Prosekom ln Opčinami pripetila huda prometna nesreča, katere žrtvi sta postali zakonca Mocerina iz Ul. Giulia 15. 33-letni zapriseženi stražnik Salva-tore Mocerina je s Proseka proti Opčinam vozil vespo TS 18624, r.a kateri se je peljala tudi njegova 3i-letna žena Maria Drioli. Ko je Mocerina privozil do križišča ceste, ki pelje proti Bršičikom, je začel zavijati na levo, ker Je bil namenjen v tisto vas. Prav tedaj je z Opčin z avtom fiat 1300 TS 78212 privozil 30-letni delavec Mario Luxa s Proseka 165. Mocerina ni opazil avtomobilista in ni počakal na križišču. Zavil Je na levo, ne da bi dal prednost avtu, in to je bilo zanj usodno. V zadnjem trenutku jt Luxa zavrl avto, vendar ni se mogel izogniti trčenju. Sunek je bil tako močan, da je nesrečnika vrglo nekaj metrov daleč na cestišče, kjer sta ranjena obležala. Pri nesreči se Je najhuje poškodovala Driolljeva, ki ee Je pobila po glavi, se ranila po levem sencu, si verjetno prebila lobanjo, verjetno zlomila desna rebra in izgubila spomin. Njen mož pa se je ranil in pobil po glavi, levem sencu, čelu in udih. Oba ranjenca so v bolnišnico prepeljali z rešilnim avtom. Sprejeli so ju na nevrokirurški oddelek, in zdravniki so si za Driolije-vo pridržali prognozo, medtem ko se bo moral Mocerina zdraviti 7 dni, če ne bodo nastopile komplikacije. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti opravili karabinjerji. proučiti cestno omrežje in sestaviti kartotečne pole za vsako posamezno cesto; ugotoviti obseg prometa s štetjem vozil in potnikov v določenih krajih; ugotoviti komercialno hitrost in določiti krivuljo značaja in pomena cest; ugotoviti število cestnih nesreč. Anketa o motorizaciji pa naj vsebuje zasebna potniška vozila, vozila za prevoz blaga in vozila javnih ter kolektivnih prevozov. Občinski odbor pravi v sklepu, ki ga je odobril občinski svet, da bodo morale dati omenjene ankete, študije in analize ter proučitev vseh zbranih podatkov tisto potrebno predračunsko celoto, ki bo omogočila občinski upravi, da se bo lahko globalno in ne po s- ktorjlh spoprijela z VDrašanjem prometa v mestu, se nravi s spoznavanjem premikov in smeri dn-toka orometa, na osnovi kiterih bo lahko uskladr.o začela reševati to vprašanje. Zato je bila sestavljena obširns delovna skupina, iti bo vse to zbrala, sestavila in proučila, v kateri so poleg župana še nekateri od- barniki štirje svetovalci opcHcil- 5()lsk0 let0 dnevno od d0 n, ure skih skupin, razni občinski funk- Istoiasnu nnnzaria prizadete. da s< cionarji, pristojni deželni odborni ki ali njihovi pooblaščenci, pred- Na znanstvenem liceju s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z znanstvenim učnim načrtom tudi razrede Klasične gimnazije in liceja, Je vpisovanje za Šolsko leto 1967-68 vsak dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda, Strada di Guar-diella 13-1. Vpisovanje se zaključi 25 septembra 1967 * •'* U 1 I l Vpisovanje za šolsko leto 1867-68 v Državni trgovski tehnični zavod «Ziga Zoisi) s slovenskim učnim jezikom, Irst, Vrdelska cesta 13-1 Je vsak dan od 10 do 12 ure. * * 6 Šolsko skrbništvo Javlja, da bo vpi sovanje otrok v prvi razred od 1. do 1), septembra na sedežih didaktičnih ravnateljstev • * • Šolsko skrbništvo sporoča, da je na oglasnih deskah šolskih nadzor-ništev in didaktičnih ravnateljstev Iz. obešena začasna pokraj.nska prednostna lestvica nestalnih učiteljev po členu 3. zakona z dne 25 julija 1906, št 574. • ♦ • Ravnateljstvo državne srednje šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Rojan, Ulica Monlorsino 8, obvešča, da je vpisovanje za prihodnje Poletne prireditve Miramarski park Predstave «Lučl ,(1 zvoki«. Danes ob 21 uri «Der Kal' ! sertraum von Miramare« v nem- | ščini. ob 22. uri «Massimlliano e Caf lotta« v italijanščini Avtobus «M» z zvezo v BarKOV-IJ?h s tramvajem St. «6». • • • Grad “v, Justa. Madžarsko državna opere gledališče. Danes ob 21. up tridejanK-a Emerika Kalmana ((Carda- dejanka Emerika Kalmana ((Grofic* Marica«. Izredna razkošnost. 150 «*' stopajočih. Tekst v italijanščini. Ph’" daja vstopnic v osrednji blagajni v pasaži Prottl. Pred predstavami 1,1 po njih bo delovala avtobusna služba- Prosvetno društvo v Skednju org8- ntzira 20. avgusta 1967 izlet v Novj’ Mesto tn na Otočec. Vpisovanje vsa« dan, razen v sobotah ln nedeljah. 0 20.30 do 21.40 na sedežu društva. SK«' denjska ulica 124 stavniki raznih kcalevnih ustanov in nekateri univerzitetni profesorji tržaške in drugih italijanskih uni verz. Iz vsega kar smo navedli Je razvidno, da Je naloga, ki si jo |e zadala občinska uprava, zelo obvezna, in ponovno poudarjamo, da I črkujemo, da bo vse to veliko ž udi sko delo dejansko kaj zaleglo in da bo občina po zakUuče-nem študiju tudi našla sredstva za uresničitev rešitev, ki jih bo nakazala delovna skupina. istočasno opozarja prizadele, da se prično vsi popravni razredni in zaključni Izpiti dne 1 septembra 1967, ob 8 30, po urniku in raz’ nredu ob-javljenem na oglasni deski šole. 19. IN 20. AVGUSTA T. L. VSI V NABREŽINO OB PRILIKI I. TROFEJE SOKOL PRIREDI ŠD SOKOL PLES NA PROSTEM Z ORKESTROM «5 LORDS« DELOVAL BO DOBRO ZALOŽEN BIFE VSTOP PROST! Nazlonale Počitek. , Escelsior 16 00 #11 lago di Satah Technicolor. Barbara Steele. Pr'1' vedano mladini pod 18. letom. Fenice 16,30 «1 crudeli« Technicol Joseph Cotien. Norma Bengel, * | gel Aranda. Prepovedano mlad’ pod 14. letom. Ede a 16 00 »Kemmina a prezzo edaf" letom. Valeria Ciangottini mladini pod 18 Grattacielo 16.00 «11 jah. Zjutraj vstanejo ob 7.30, se umijejo, nato imajo zajtrk. Po tem se otroci pripravijo na kopanje. S posebnim avtobusom se vsako jutro ob 9. uri odpeljejo v Sesljan, kjer imajo na plaži blizu «Castel-regio« rezerviran prostor. Tu ostanejo do kosila. Po kosilu Je ob- vezen počitek do 16. ure, nato pa spet igranje pred šolo, v gozdu ali krajši izlet v nabrežinsko okolico, od koder se vrnejo za ve- čerjo, ki je ob 19. uri. Po večerji imajo na razpolago še celi dve uri za igranje in skakanje, medtem ko mora biti ob 21.30 v koloniji stroga tišina. Sicer o tej koloniji mislimo, da ni treba dosti več pisati saj lahko starši pridejo na obisk vsako nedeljo in se lahko sami seznanijo z razmerami. Kopanje, igranje, petje v spremstvu harmonike pridnega kopališč-nika Srečka, televizija in druge zabavne igre jim krajšajo čas, ta- in k' le okoli zasteklana teko, da! Jih vodijo 4 vzgojiteljice poleg te- ko da dnevi hitro minevajo. Mimo-dooušča osvetlitev not ran tasti z . ga so v koloniji še kopaMčnik ku- grede smo vprašai nekaj dečkov vs°h strani Dežela Furlanija - Ju- harica in štiri snažilke. Dnevni red kako se počutijo in če so zado-lijska krajina, ki je dala na raz I je pač enak kot po vseh koloni-1 voljni v koloniji. Zorko nam Je Te dni smo obiskali obmorsko mladinsko kolonijo SDD v Nabrežini, kjer letuje 60 otrok iz Trst in okolice. Sedaj so v koloniji dečki, pred njimi pa je mio v na-brežinski osnovni šoli, prav tako 60 deklic. Ko smo prišli v kolonijo so bili otroci, stari od 6 do 13 let, prav pri večerji. Za večerjo so imeli pohane ribe, solato, krompir in sadje. Sodeč po krožnikih so imeli jedače dovolj, ker so jo nekateri še pustili. Letos je prvič, da SDD organizira letovanje v novi šoli v Nabrežini, ker, kot so rekle oblasti, je osnovna šola v Devinu po devetnajstih letih neprimerna za kolonijo. V razgovoru z ravnateljico Ondi-no Pavletič, ki vodi že več let to kolonijo, je v tej šoli boljše, mno- _________ _____ . _______t__ go več prostora. Tako so jedilnica vlljon podoben široko razprti zvezdi, ’ in spalnice večje in zelo zračne, ki ohsega 300 kv. metrov površine, I Otroci so razdeljeni po četah, ki dejal, da je zelo lepo in da je zadovoljen, da lahko zbira košče razne i kamenja ter stalaktite in stalagmite. Tudi Igor je zadovoljen, ker je tu mnogo prijateljev in se med seboj lahko dosti igrajo. Ni. splošno so vsi zadovoljni in \ ali, da se lahko vsak dan kopajo in brca jo žogo. E fini, ki ni preveč navdušen, je bil Sandi, ki nam je povedal, da je za njega v tej koloniji prev č nočitka. Vsi otroci po našem dnevniku pošiljajo prisrčne pozdrave staršem, sorodnikom in vsem prijateljem. Otroci boao ostali v koloniji c ) konca meseca. Že sedaj so lep i r-goreli od sonca, tako du se bodo vrnili domov kot z .morčki in zadovoljni za lepe dneve, ki so jih do" i ve 11 v koloniji. Izvršni odbor podpornega društva Dijaška matica bo imet sejo danes dne 10. avgusta t.i. ob 20. uri na sedežu v Trstu, Ul. Geppa 9. SPDT priredi od 13 do 16 avgusta tridnevni izlet na Triglavsko pogorje z avtobusom, ki bo napravil krožno pot: Trst. Bo vec, Trenta. Vršič, Bled, Bo hin.i, Slap Savice Povratek skozi Ljubljano v Trst Ena skupina se do iz Trente preko Doliča povzpela na Triglav in čez Hribarice prešla v Dolino sedmih ]ezer (vzpon na Tičarico), od koder se bo spu stila po Komarči k Slapu Savice Druga skupina si Do prvi dan ogledala zanimivosti in le pote Trentarske doline Drugi dan bo preživela na Vršiču (sprehod na Sleme za nepla-nince Vzpon na Mojstrovko ali na Prisojnik za planince) Tretji dan bo nadaljevala izlet skozi Bled v Bohinj in do Sla pa Savice. Prenočevanje v no vem Tičarievem domu na Vr šiču Vpisovanje v Tržaški knjigarni od 18.30 do 19.30 h mummia« '1 echntcolor. Jean PhihPj | fiss«; prepovedal sudarl° 1 -od V zadnji številki Prosvete smo že objavili vest, da pri redi 3. septembra turistično društvo Kamnik v Kamniku folklorno prireditev pod naslovom «Dan narodne noše«. 'I zastopniki nekaterih prosvetnih društev smo v dogovoru, da bodo prijavili svoje člane. Vpisovanje udeležencev se nadaljuje v tržaški in go riški pisarni do zasedbe pro stih mest. S prirediteljem smo v dogovoru, da pride z naše strani 40 noš. Prosimo društva, ki so že izbrala udeležence, da pravočasno sporočijo njihova Imena, da ne bi prišlo do nepotrebnih zamer. Prireditev ohsega dopoldan ocenjevanje narodnih noš (po samezne ln skupine, predvsem vozove in jezdece), popoldan pa paradni sprehod skozi mesto. Društvom, ki želijo na ta dan prirediti izlet v Kamnik, sporočamo zagotovilo Kamničanov, da bo domače gostin stvo lahko vse postreglo. SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA L. Teller. Prepovedano mladini P' 14. letom. ,ji I Hiti (lllica ban 8 rai crscu S:ev 16 00 «1 empo di terrore« Tecbn1^ j lor. Prepovedano mladini p od j letom ,s- | Atabarda 16.30 Klecnita per un «. sacro« Techtiicolot. German uo Maria Manor. | Filodraminattco 16.3U «Letti sba* |( ] tl« prepovedano mladini pod l8-tom. M uerno Počitek ,0r Cristallo 17 00 «Mava» Terhntco C. VValter, J Mart. „[, Capltol 16 30 dBorman« Robert K , Domtn:qu» Bnschero, Liana 0 Paul Muller. ✓ Amora 16 30 «Aragori (Capcooe’” j|o Technicolor. Jutri (rierrore n spazlo«. Garibaldi Počitek Imnero PnčlteK tj Vittorio Veneta 17 00 «Un af«1lj||Iri I rnento per tirndere« Crriobeli j R. Pellegrui Prepovedano (f'1“ pod 16 leto-m. Ideale Po<*itrk As?ra Hoč i Teu ^ Ah>ia7ia 16 or «Npw York S’>Per go» Ter h ni colo r Franco Rovi. K&ret Lee Astoria 16.00 «Week end a ™ cooLe» Techn.color, Letne cen® lir. • t INI KINO Satellite (Horgo sergio >*• f11 m w> Ml ••«•••*»!» oh >1 ,s ' w t^k ob 21 00 «T.e 4 Rlornate ,0\ poli« Panorainico. Režija Nanitf Včeraj ROJSTVA. SMRTI. POROK^ Dne 9. avgusta 1967 se JC v p, rodilo 7 otrok, umrlo pa Je 8 01 f]|a UMRLI SO: 92 letna Ersllh* ce» Zotta vd Rebelli. 56-letm Bf'1"0 tfi suttt, 68-le t n i Salvalore f,>ot,";)etii letna Carolina Marcliesini. ^nt1 Francesco Orel. 73-letna Mari* v«fl trorie vd. OUvo. 4-letna Clnzla 85-letni Glovanru Cosullcn DNEVNA Sil ZBA I.EKA0N (od 13 do 16 ure) , * AlPAngelo dtaro Trg Gol -piD Clpolla, Ul. Relpoggio 4: !"a Ul. Glnnastica 44. M|arU. ur Miramare 117 (Barkovlje). NOČNA SLUŽBA lEKAH1'1 (od IS 30 do Gl' ,0 I; Alla Basiltca. Ul. Sari 1,1 e Busolini, Ul Revoltella 41: „ Cedro, Trg Oberdan 2: Manz° Settefnntane 2. ^ Homana Dane«» 5„fl0 °oV V spomin pok, nunwn» "'".-je -bidnikovega) daruje brat J (un»'1 lir za spomenik padlim na V NARAVI, OB MORJU I’00 VEČJO ALI MANJŠO PLATNENO STREHO V lentjernejskem campingu tik ob meji poleg severnjakov tudi Jugoslovani SEJA OBČINSKEGA SVETA V DOBERDOBU \ IZŠLA Poročno potovanje s šotorom - Več Tržačanov prespi vroče poletne noči v Lazaretu Stalno ugotavljamo in poudarja-1 končanem delu in kjer tudi prespi, i hudo poškodovane zaradi poplav v mo, da je nas Slovencev v primer-1 Vsakdo se _ z upravičeno žalostjo | lanskem novembru. Gre za dela. ki javi z drugimi narodi razmeroma ] poslavlja od tega kraja, od koder zelo malo, pa skorajda ni kraja kjer bi ne čepeli ti naši »fejst fantje in punce*. Slovenca se pač povsod najde in tako sta tudi dva fanta v kratkih hlačah in mini srajci, zagorelih obrazov in svetlih las, ki smo ju srečali v velikem campingu pri Št. Jerneju, na vprašanje, če sta iz Ljubljane (zakaj pa ravno iz Ljubljane?), odgovorila s pristnim «kranjskim» — ja. V šentjernejski camping prihajata že drugo leto (pozneje nam je upravnik povedal, da tabor deluje že tretje leto) in se imata kar dobro. Vsako poletje se odpravita na krajše potovanje z blaženim «fi-čom», nato pa se ob bližajočem se koncu svojih počitnic ustavita še za teden ali dva ob tej «tržaški roži*, kot imenujeta tabor. «Naših je malo,* nam je potarnal Jože. doma iz ljubljanskega predela šiška, «zato pa si iščeva družbo med ostalimi mladimi letoviščarji.* «Pa z jezikom?* sem ju vprašal. »Saj gre,* sta nam hitro odgovorila. »Poleg drugih jezikov obstaja še jezik prijateljstva mladih, jezik, ki ga poznajo vsi mladi in pri katerem najraje govore roke, pogledi in r— pesem * Morali smo se posloviti, kajti čakala ju je dražest morja. (In koga ne, smo pomislili.) V taboru letuje letos okoli petsto oseb, vendar pa pričakujejo v prihodnjih tednih še večji dotok letoviščarjev. Po evidenčnih tablicah avtomobilov smo ugotovili, da je v campingu največ Nemcev, Nizozemcev in Francozov. O naših ljudeh skorajda bi ne mogli govoriti, kajti v vsem taboru smo opazili edini jugoslovanski avtomobil (poleg že omenjenega ljubljanskega), in sicer iz Beograda. Njegov lastnik, gospod Pavlovič, pa je dospel s svojim «spremstvom» ravno pol ure pred našim obiskom. Srečali smo ga pri rezanju čebule na mali vveekendski mizici. «Još jedan dan. Sutra idemo napred . . . Ku-či . . .,» nam je deja' zatopljen v svoje delo. Izrazil se je zelo pohvalno o campingu, le morje je lepše v Dalmaciji. Z družino je bil v Budimpešti, Bratislavi, Benetkah in sedaj se vrača . . . V taboru pač vidiš najrazličnejše prizore. Približno ob treh popoldne, ko smo ravno prišli, boš skoraj gotovo zagledal iz marsikaterega šotora par golih nog, katerih lastnik zadovoljno smrči in tako v senci zdravi svoje v začetku prevečno vnemo pri lovljenju sončnih žarkov. In to približno do šti- ga ob odhodu plapolaje pozdravlja trak: na svidenje. V ponedeljek v Sesljanu izvolitev «niiss kino» Prihodnji ponedeljek bo v plesnem lokalu «La Caravella* v Sesljanu tekmovanje za naslov miss kino 1967 Furlanije - Julijske krajine, na katerem se bo potegovalo kar 23 deklet za naslov najlepše mladenke. Letos se tekmovanje miss kina razlikuje od tekmovanja miss Ita-lia, kajte dekle, ki bo zmagalo na tej sesljanski prireditvi, se bo udeležilo zaključnega tekmovanja v Salsomaggiore Terme za državni naslov miss kino 1967. S sklepom deželnega odbora Odobrena popravila cest ki jih je poškodovala povodenj Na svoji včerajšnji seji je deželni odbor odobril med drugim pet ukrepov, ki jih je predlagal odbornik za javna dela Masutto in ki zadevajo odobritev načrtov in njih izvajanje za obnovo in popravila raznih občinskih cest, ki so bile kot bodo skupno stala nekaj več 113 milijonov lir. Sprejeti ukrepi spadajo v okvir deželnih pristojnosti na podlagi državnega zakona št. 1142 z dne 23. decembra lani. Ta zakon predvideva, da se dodeli avtonomnim deželam del skupne vsote skoraj 150 milijard lir, ki bo služila za obno vitvena in obrambna dela. V okviru _ tega zakona je bil že dodeljen deželi Furlanija-Julijska krajina znesek 2 milijard in 475 milijonov lir. Včerajšnji sklepi zadevajo naslednje furlanske občine: Morsano al Tagliamento, Enemonzo, Varmo, Tramonti di Sopra in Socchieve. Motociklista sta trčila pri Beijanu Na državni cesti štev. 14 blizu gostilne «A1 Tedesco« med Bel.fa-nom in Pierisom sta sinoči trčila dva motorna kolesa. Oba motociklista so prepeljali v civilno bolnišnico v Tržič. Najhuje se je pobil in ranil 46-letni Gino Mian iz Tržiča, Ul. Slataper, za katerega so si zdravniki pridržali prognozo. Mian se Je pobil po glavi, krvavel iz levega ušesa in si zlomil levo podlatek. Drugi ponesrečenec 18-letni Giulio Jarc iz Ronk, Ul. Bortolozze 14 pa se bo moral zdraviti dva tedna, ker se je ranil in pobil po glavi, in čelu. Potrebne formalnosti o nesreči so opravili agenti cestne policije iz Trsta. Prosvetnemu društvu «Jezero» podelili občinsko podporo Občinski svet je dal izdelati načrte za asfaltiranje vaških cest - Dvignjena neobdavčljiva osnova družinskega davka od 200.000 na 250.000 Ur IIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIt|||ii|||||||||||||||||||||||||||||||||||l,ll,|„,||„,f||||||M,,„||||„|,„||||||n||||1||||||||||||||||||| IZPRED TRŽAŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Devet mesecev zaporne kazni za tatvino suknjiča iz avta Istemu tatu preklicana pogojna kazen, ki jo je izreklo sodišče v Genovi Pred tržaškim kazenskim sodiščem (predsednik Lugnani, tožilec Brenči, zapisnikar De Paoli, obramba Sferco) se je moral zagovarjati 47-letni Ugo Amodeo iz Ul. Scala fijT^TNato je na vrsti obvezni) ko ' Panje posebno severnjakovi ki si v topli in »večkrat* čisti vodi močijo svojo severno belino. Kopanje torej do približno devetnajste ure. Nato večerja, potem pa mogoče v bar na coea-colo ali «gingerino». Po 22. uri pa mora vladati v campingu popolna tišina. Gostje se držijo precej ostro tega disciplinskega predpisa, kajti uprava tabora utia pravico, da pošlje neukrotljive razgrajače takoj domov. Po dvaindvajseti uri torej popolna tišina . . . dovoljeno je samo igranje orkestra čričkov, ki mu daje oddaljeni ritem Klas motorjev ribiški! čolnov. Pa ne samo to. Tabor pomeni v santa 95, ki je bil obtožen števil- nih tatvin. Amodeo je bil že obsojen zaradi raznih prekrškov. Med drugim je bil tudi izgnan iz Avstralije, ker je tam pred časom zagrešil razne prestopke. Na sedanji obravnavi je bil obtožen, da je kradel razno blago po avtomobilih, ki so bili parkirani največ po obalnih ulicah in katerih lastniki so pozabili zakleniti vrata. Moški je prišel pred sodnike v pripornem stanju, ker se nahaja v ko-ronejskih zaporih že od 25. junija letos. Prav tisti dan je Amodeo neslav- leti zapora in 60.000 lir globe. Obramba pa je s svoje strani zahtevala najnižjo kazen ter splošne o-lajševalne okoliščine ter tisto, ki zadeva malenkostno vrednost ukradenega blaga. Sodniki so v bistvu pristali na to zahtevo ter so prisodili Amodeu 9 mesecev zapora in 40.000 lir globe. Preklicali pa so pogojnost kazni, na katero je bil Amodeo obsojen pred časom v Genovi (3 mesece zapora in 12.000 lir globe). Nočna čistka na Trgu Libertd Pretresljiv dogodek, ki se Je pripetil v ponedeljek ponoči na Trgu Libertš, ko je zgorela nesrečna 72-letna Amalia Slobez vd. Cervlnl, je v mestu vzbudil precej komentar-...... — ; jev ln dobromislečl ljudje so se no končal svojo tatinsko kariero, zgražali, da so postale ulice in trgi Bilo je v popoldanskih urah, ko je — neki mestni redar opazil moškega, ki je tekel po Obrežju Mandracchio v smeri proti glavni ribarnici. Zasledovala pa sta ga dva moška, ki sta ga kmalu dohitela. Redar se je podvizal za njimi ter jih pobaral, kaj se je zgodilo. Vsa zasopla sta zasledovalca povedala, da sta zasačila neznanca, ko je odprl vrata Uajožjem smislu besede veliko bra- njunega avtomobila ter se polastil Revščino narodov, načinov in šeg. ni stanovskih ali kakršnihkoli razlik (če so, so samo zunanjega ?načaja: od skoraj mikroskopskih šotorov do skoraj pravih platnenih stanovanj s kuhinjo, sprejemnico ln spalnico). Redki so ali skoraj sploh ni primerov, ki bi tega nenapisanega pravila ne hoteli spošto-VaH. Jasno pa je, da kdor bi ga ne spoštoval, bi se sam izključil iz celote in ostal osamljen. . Pni 25-letnem Gethaidu Arntzenu ,z Frankfurta v Nemčiji, poročene-8® z dvema otrokoma, uslužbenca v ncki tekstilni industriji najdeš mar-**kaj: od pečene race, ki jo je spravil za svoj rojstni dan, ki bo Prav kmalu, pa do vsaj trideset P®jrazličnejših primerkov trnkov za ovljenje rib. Pred njegovim šoto-°m je središče življenja mladih letoviščarjev: tu se je, pije, poseda ,n tako dalje. Zena sicer odobrava o njegovo mladostno razpoloženje, '..9roge strani pa mora seveda pa-.'h na enoletnega Friedricha, ki mu l® ze marsikatero otroško naku-?®‘ • . . Že dva dni se ne kopa in r° smo ga za slovo potrepljali po Drn'i, nam je dejal, da je ravno Prebolel sončarico . . . Sicer pa od-p°cPje če:, nekaj dni. .Medtem ko smo tu pa tam spra-vevali letovalce o njihovih vtisih od i :aretskem taboru in dobili npr. So .^ letnega Angleža Raymnnda iz ' Pthamptona tale jedrnat in obe zivr 's^ren odgovor: «Ugaja mi M* v campingu, ker se mi Hal i n' treba umivati. . .,» smo pi ‘eteli v kotu severnega dela cam-i-n8® na moder in še kar velik šo- ;lr, ^nad katerim se je zmagoslavno hi se glasilo po naše »Pravkar c0p'ril napis: Just married, oziroma kot počena*. Srečnih zakoncev nismo bil« .‘doma* in resnično nam je dvop^M' kajti napis je bil malce kfTf.^0 Pač vsakdo preživlja v tem ip 'Jcstvu prepletenih vrvi šotorov $iroZ'c, za razglasno postajo svoje v.e.r kratke počitnice, kot najbolje v "i.žna. Zdravo in čisto življenje n0 srcju narave, kot nam je pravil že J^sdal neki Tržačan, ki ima v ipretie leto razstavljen svoj šotor m campingu in kamor gre po suknjiča, ki je bil v njem. Šlo je za očeta in sina. Oče se piše Neili Cambi ter je bil prišel iz Toskane, da bi obiskal sina, ki služi vojaški rok v našem mestu. Vozila sta se po mestu in nazadnje parkirala avto v bližini hotela «Excelsior» ter se nato vsedla za mizo na pro stem pri baru Vulcania. Prav s ti- ag‘"u s“’ stega mesta sta opazila neznanca, ko je ta odprl vrata ter se polastil suknjiča. Redar je poslušal pripovedovanje očeta in sina in potem vprašal ubežnika (šlo je prav za Amodea), če je res, da je zagrešil poskus tatvine. Amodeo pa se spočetka ni vdal. Trdil je, da je le zgrešil avto ter odprl vrata tujega vozila. Ko pa je redar zahteval, da poiščejo «njegov» avto, se je moški vdal. Priznal je, da sploh ni nikoli posedoval motornega vozila ter da je poskušal ukrasti iz tujega avta kak predmet, ki bi ga potem utegnil prodati za bagatelo. Redar ga je zato aretiral in ga potem predal policijskim organom. Amodeo je nato priznal še druge tatvine, ki jih je zagrešil po ulicah vzdolž obrežja in tudi na trgu pred sodiščem. V glavnem je šlo za avtomobile z jugoslovansko registracijo. Lastniki so sicer prijavili tatvine, toda takoj nato so se vrnili v domovino. Zato se policistom ni posrečilo, da hi jim pokazali ukradene predmete, ki so jih našli v Amodeovem stanovanju. Mnogo ukradenih stvari seveda niso našli, ker jih je tatič medtem že prodal za malenkostne vsote priložnostnim odjemalcem. Kaj pa je vse ukradel, se Amodeo ni dobro spominjal. Dejal je, da je po naravi zelo boječ ter da se je zato navadno opil preden je šel krast. Obtožnica ga je na vsak način dolžila že omenjene tatvine v škodo Gambija ter še naslednjih tatvin: treh transistorskih sprejemnikov, dveh gramofonov, treh vžigalnikov, enega kosa blaga za obleko, ene platnene torbe ter raznih oblačil. Na obravnavi je Amodeo priznal svojo krivdo. Javni tožilec je zahteval, naj ga sodniki spoznajo za krivega ter naj ga obsodijo na 2 lil NO <1111* PROSEK Podvaja danes, 10. t. m. ob 19.30 film: Le soldatesse Film je bil posnet po romanu Uga Pirra in nagrajen na festivalu v Moskvi IgraJo: JACQUES PERRIN, RENATO SALVATORI, ANN1E GI-RARDOT, ANNA KARINO, MILENA DROVIC ln ALENKA RONCIC Mladini pod 18. letom vstop prepovedan v neposredni bližini železniške postaje in obrežij pravcato zbirališče ciganov, brezdomcev, nepridipravov in žensk dvomljive morale. Bill smo že tako daleč, da si pošten človek v nočnih urah sploh ni upal hoditi po omenjenih ulicah ln trgih. Da bi «očistlli» ulice teh elementov je kvestor odredil nekakšno «čistko». Zato so predslnočnjim a-genti letečega oddelka, ki jih je vodil podkomisar dr. Sergio Petro-sino. s pomočjo kapetana Javne varnosti Armanda Ferrare ter agenti oddplka za tujce, napravili pravo racijo na Trgu Llbertš, v vseh bližnjih ulicah okrog železniške in avtobusne postaje, na obrežjih, Ul. Cavana in Trgu Stare mitnice. Med potekom policijske akcije so jentl identificirali nad sto ljudi, od katerih so 23 odpeljali na zaslišanje na kvesturo. Zasliševanje še traja Policisti so tako izsledili prostitutko iz Milana, ki je vabila mimoidoče moške. Prijavili so jo so- I dišču ln jo nato izgnali. Prijeii »o tudi prostitutko z Reke ter jo dali zapreti v posebni oddelek bolnišnice. Nadalje so agenti prijeli dva Jugoslovana, eden je prišel z Dunaja. drugega pa so izgnali iz Francije. ki sta bila brez vsakršnih sredstev za preživljanje. Odpeljali so ju na kvesturo, kjer bodo poskrbeli za njun izgon. Po končani nočni akciji se Je pod-komisar dr. Petrosino vračal domov. Na poti v Ul. Bonomea pa je zasačil tatu avtomobila. Ivd se je tat zavedel, da ga je podkomisar opazil, se je spustil v beg, toda vse Je bilo zaman, ker ga Je funkcionar prijel in aretiral. Dr. Petrosino Je tedaj v nekem avtu zagleda! še pajdaša, ki se Je delal, da spi. Prijel je še njega in jih dal odpeljati na kvesturo. Oba tatiča so agenti prijavili sodišču. Gre za Maria Cramestetterja in Ennia Grat-tagliana. oba že stara znanca policije. Slednjega so prav pred nekaj dnevi prijavili sodišču zaradi ropa. Oba tatiča že sedita v koronejskih zaporih. Prejšnji teden je bila v Doberdobu po kratkem presledku spet seja občinskega sveta, ki se je je udeležilo enajst svetovalcev. Na dnevnem redu so bili v glavnem čisto upravni argumenti. Najprej so razpravljali o študijah in raziskovanjih v zvezi z gospodarskim razvojem Tržiča in njegove okolice. Znano Je, da so se v Tržiču sestali župani vseh občin tržiške-ga okoliša in da je bilo na tem sestanku sklenjeno podeliti nalogo raziskav o gospodarskem razvoju tega okoliša profesorju Ercolu Calcaterri, ki je ravnatelj ekonomskega inštituta na univerzi v Trstu. Tudi doberdobska občina je pristopila v ta konzorcij in bo morala prevzeti nase del stroškov, ki ji pritičejo. Višino stroška bodo uredili v zvezi s številom prebivalstva. Verjetno bodo morali dati v ta namen približno 100.000 Ur. Nato so svetovalci, z vzdržanim glasom svetovalke Ferletičeve, skle-niU naročiti goriškemu geometru Antoniu Grusovinu izdelavo načrtov za asfaltiranje vaških cest, ki jih nameravajo urediti z državnim prispevkom 15 milijonov lir. Tu prispevek je doberdobska občina dobila na posredovanje podtajnika Ceccherinija na podlagi zakona štev. 184 iz leta 1953. Vlada bo prispevala po 5 od sto letno za dobo 35 let. Soglasno so nato odobrili podporo 10.000 lir ustanovi ANICI, ki ima okrajni sedež v Ronkah in ki skrbi za sanitarno in civilno pomoč civilnim invalidom. Naj dodamo, da se v vodstvu te ustanove aktivno udejstvuje naš rojak Jožef Lakovič. Sklenili so povišati neobdavčljivo osnovo družinskega davka od 200.000 na 250.000 lir, odobrili so pravilnik o medobčinskem konzorciju z Zagrajem glede občinskega tajnika in sklenili zavarovati odbornike in uslužbence za delo, ki je v zvezi z njihovim delom. Končno so preučili prošnjo do-berdobskega prosvetnega društva (iJezeroii za podporo. Z enim vzdržanim glasom so skleniU dati društvu ((Jezero« 20.000 lir podpore. Svetovalka opozicije ni glasovala za predlog, čeprav je na prejšnji seji sama predlagala izplačilo podpore vsem prosvetnim, društvom, ki delajo na področju občine. Svoj glas je utemeljila s tem, da ni bila dana podpora tudi drugim društvom. Člani odbora pa so ji odgovorili, da je samo s strani društva ((Jezero« prišla na občino prošnja, druga društva pa tega do-sedaj niso napravila. Ko bodo prišle še druge prošnje na občino, ji’ bo občina preučila. Zaradi te-g. so predstavniki večine dejali, da bi bilo prav, če bi celotni občinski svet glasoval za predlog. Ni pa bilo tako, ker so bili tudi v tem primeru glasovi razdeljeni: 10 za, 1 ne. Kategorizacija hotelov in prenočišč v goriški pokrajini Pred nekaj dnevi Je izšel uradni list avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina ,ki objavlja odlok predsednika deželnega odbora Ber-zantija štev. 113 (Tur. 67) z dne 12. junija t. 1. o kategorizaciji hotelov, penzionov in prenočišč v naši deželi za dvoletje 1967-68. Iz te uradne razpradelnlce je raz-| vidno, da je v celotni goriški pokrajini le en hotel prve kategorije; v drugo kategorijo spada 9 hotelov, v tretjo 50 hotelov, v četrto pa 52 hotelov. Dva sta penziona prve kategorije, trije druge kategorije, devet pa je penzionov tretje kategorije. Prenočišč je 45. Hotel prve kategorije Je v Gra-dežu, prav tako Je v Gradežu devet hotelov druge kategorije. Hoteli Vdor v avto Neznani tatovi so predvčerajšnjim ponoči s silo odprli vrata fiata 500 TS 82846, ki ga je 29-letnl trgovski zastopnik Nevio Stanco s Scala Sante 9, pustil v neposredni bližini doma. Iz notranjosti avta so vlomilci ukradli 50.000 lir vreden sesalnik in nato izginili. Tatvino Je Stanco prijavil na komisariatu v Barkov-ljah. V teku je preiskava. Prijeli so tri dolgolasce Policijske oblasti so se sedaj —■ in bil ie skrajni čas — spravile tudi na dolgolasce, ki s svojim obnaša njem, umazanostjo in mržnjo do dela, ne delajo prav nobene časti družbi, kateri pripadajo, še manj pa svojim mladim letom. Predvčerajšnjim popoldne so agenti s ko misariata na Trgu Dalmazta prijeti tri dolgolasce, ki so zaradi svoje umazanije, frizure in kričeče obleke na Stopnišču del Giganti nad Trgom Goldoni vzbujali pozornost, pikre pripombe in neugodne komentarje mimoidočih. Dva dolgolasca, 19-letnega Glu-seppa Bertollnlja in 18-letnega natakarja Roberta Parisija oba iz Benetk so pospremili na kvesturo, medtem ko so tretjega, 16-letnega švicarskega državljana Petra Ernesta Wuthricha, odpeljali na švicarski konzulat, da ga odpravi domov. tretje kategorije so takole razdelje ni: dva v Gorici, štirje v Tržiču, eden v San Canzianu, 43 v Gradežu. Hoteli četrte kategorije pa so v naslednjih občinah: osem v Gorici, eden v Krminu, dva v Gradiški, štirje v Tržiču, eden v Ronkah, trije v Zagraju, triintrideset v Gradežu. Penzioni prve in druge kategorije so vsi v Gradežu, penzioni tretje kategorije pa so razdeljeni takole: trije v Gorici, eden v Krminu, pet v Gradežu. Prenočišča pa so v sledečih občinah: Gorica (10), Krmin (2), Fara (1), Dolenje (1), Foljan (5), Gradiška (3), Ma-riano (1), Tržič (9), Romans (1), Ronke (3), ZagraJ (1), San Can-zian (3), šlovrenc pri Moši (1), So-vodnje (1), Gradež (3). Ta kategorizacija se nanaša na stanje, ki je bilo letos v začetku leta. Kategorizacijo so pripravili uradi pokrajinske turistične ustanove. Ni torej vštetih prenočišč, ki so bila odprta šele letos (en tak primer imamo v doberdobski občini). Poldne počitnice trgovin Seznam trgovin, ki bodo popoldne zaprte: Gorian Maria, Svetogorska 47, od 10. do 31. avgusta; Bratuš Angela, Ul. Leopardi 14, od 1. do 31. avgusta; Pekarna Orzan, Ul. Arcadi 4, od 8. do 31. avgusta; Stacun Raf-faela, Ul. Formica 3, od 17. do 31. avgusta. Popoldne bodo zaprte sledeče trgovine: Medeot Nives, Ul. Brigata Pavia 82, od 14. do 21. avgusta; Um-berto Donati, Verdijev korzo, od Ul. IX. avgusta, od 13. do 16. avgusta; Gabrijelčič, Ul. Nizza 22, od 14. do 20. avgusta. Potovalni agenciji «Appiani» in «Iot» bosta zaprti od 12. avgusta popoldne do vključno 15. avgusta. Trgovina na debelo Danilo Nanut ne bo zaprta popoldne v mesecu avgustu, kot je bilo objavljeno, ampak bo popoldne v avgustu zaprta trgovina z vinom na debelo Nanut in Marzoli. Za praznike dvakrat dvojna peka kruha 7. ŠTEVILKA DRUGEGA LETNIKA Bogata in zanimiva vsebina revije «Goriška srečanja» Stoletnica preporoda in 20-letnica Nove Gorice pokoncilske cerkve - O liku Zorka Jelinčiča in Pot* drugo T Pekarne na Goriškem bodo 12. in 14. avgusta prodajale kruh tudi za naslednja dneva, se pravi za 13. in 1 čilnosti zadnjih let, če ne bi oceni- 15. avgust, in bodo zaprte. I li tvornega položaja Nove Gorice Te dni je izšla sedma številka drugega letnika Goriških srečanj, ki objavlja na 56 straneh vrsto zanimivih prispevkov. Branko Marušič obravnava v svojem članku «Ob dveh jubilejih» 100-letnico narodnostnega preporoda goriških in sploh primorskih Slovencev, ki je potekal ter se dopolnil v docela svojskih okolnostih, pogojenih od tesne prisotnosti italijanskega elementa. Ko se je ustvarilo značilno gibanje ter prineslo vključitev Primorcev v lastno narodno državo, je pred 20 leti nastala Nova Gorica kot rezultat poslanstva, ki ga je v procesu narodnega osveščanja in povezanosti s slovenskim in jugoslovanskimi narodi Gorica gojila skozi zadnje zgodovinsko obdobje. «Bili bi nepopolni — piše avtor nadalje — ko bi obšli funkcije našega mladega mesta, ko bi obšli zna- llllUllllllllliiiiliiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHIfUlllllllllllllimillllltlllllltlllHItlllHIIIIHMHmillllllHIMIMIIIttl OBVESTILO AVTOMOBILSKEGA KLUBA Pričetek razdeljevanja bencinskih bonov proste cone Z današnjim dnem bodo razdelili upravičencem obrok za tri mesece hkrati Avtomobilski klub v Gorici sporoča, da se prične danes, v četrtek, 10. avgusta razdeljevanje bencinskih bonov proste cone za upravičence v občinah Gorica in Sovod-nje. Razdeljevali bodo bone za pogonsko gorivo avtomobilov, motorjev in ciklomotorjev. Vsakdo bo prejel količino bonov za tri mesece 17. do 23. avgusta; Silvester Gino, hkrati. Ul. Seminario 10, od 14. do 23. avgusta; Generaltecnica, Korzo Italija 77, od 10. do 16. avgusta; Gre-mese, Verdijev korzo 36, od 14. do 28. avgusta; Braunizer in Magris, Distribucijski urad ACI v Ul. Roma je odprt vsak delavnik od 8. do 12. in od 16. do 17. ure, ob sobotah pa samo med dopoldanskimi urami. IZ BENEŠKE SLOVENIJE Gostovanja kulturnih in športnih skupin «Posočje» v Skrutoveni, nogometna ekipa Tolmin v v v Senllcnardu, kolesarji iz Ajdovščine v Čedadu Prihodnje dni bo v Beneški Sloveniji več kultumo-prosvetnih športnih in zabavnih prireditev, na katerih bodo sodelovale kulturno-prosvetne in športne ekipe iz bližnjega jugoslovanskega obmejnega področja. Sodelovanje, ki obstaja že nekaj let, je letos obogatilo gostovanje folklorne skupine ((Posočje.) iz Tolmina, ki so jo ustanovili v tem letu. Ta folklorna skupina je pred nekaj tedni z uspehom nastopila na vaškem prazniku v Klo-diču. V ponedeljek, 14. avgusta bo spet gostovala v Benečiji; tokrat se bo predstavila na vaški veselici v Skrutovem v občini Sentlenard, kjer bo izvajala svoj bogat program folklornih plesov iz Rezije, Slovenije, Istre, Makedonije, madžarske narodne manjšine itd. Dan poprej bo v Sentlenardu prijateljska nogometna tekma med domačo ekipo in Tolminom, danes pa se bo pet kolesarjev iz Ajdovščine udeležilo nočne tekme v Čedadu, ki jo prireja Veloklub iz tega furlanskega mesta. Kakor vidimo se vedno bolj krepijo prijateljski stiki tudi na tem mejnem sektorju, ki je bil toliko časa ((neobčutljiv« zanje. Prebivalci so se otresli strahu in predsodkov ter niso več pripravljeni sprejema- VREMENSKA POSTAJA NA POLJANAH Na Poljanah so postavili meteorološko postajo. Naprave za merjenje temperature, pritiska, vlage in količine padlega dežja ter hitrost in smer vetra so postavili pri gostilni. V začetku je prihajal u-službenec iz Tržiča po enkrat na dan, da sl Je zabeležil rezultate, ki jih naprave avtomatično zaznamujejo, poslej pa bo po vsej verjetnosti prihajal trikrat. Sredstva za namestitev vremenske postaje so prispevale najpomembnejše krajevne ustanove na Goriškem. ti kakršnih koli propagandnih fraz, ki so jih in ki jih še širijo nekateri posamezniki. Iznad vsega so prevladali človeški odnosi. Folklorna skupina iz Rezije nastopi v Villa Santina V Villa Santina v Karniji se bo danes pričela vsakoletna šagra, ki jo domači priredijo ob priliki velikega šmarna. Sagre se ne udeležijo le domačini, ampak tudi številni turisti, ki v teh dneh letujejo v tem kraju. Letos imajo na sporedu tudi nastop znane folklorne skupine iz Rezije, ki bo nastopila s starimi rezijanskimi plesi. Ta skupina je pred kratkim nastopila v Milanu, kjer je doživela izreden uspeh, saj je v gledališču Lirico nastopila kar osemnajstkrat. Ista skupina je pred mnogimi leti nastopila tudi na Goriškem, v Sovod-njah in z naše strani bi želeli, da bi kaj kmalu spet nastopila kje na Goriškem. Zadela ga je balinarska krogla Petnajstletnega Klavdija Cemojo iz Sovodenj v Benečiji je «kibici-ranje« na balinarski tekmi spravilo v bolnišnico. Ko Je gledal prijatelje, ki so balinali, ga je v glavo zadela krogla, ki jo je igralec vrgel z razdalje desetih metrov. V čedadski bolnišnici so mu obvezali rano na nosu. Zdravil se bo dvajset dni. V Tržiču bodo razdeljevali bencinske bone (udi za Doberdobce še ta mesec bodo pričeli v Tržiču razdeljevati nakazila za bencin proste cone. Znano Je, da bodo po več letih spet razdeljevali bencinske bone tudi prebivalcem občin, k! ne spadajo v območje proste cone (Gorica in Sovodnje). V Tržiču so uredili urad za celo okolico na županstvu. Tu bodo razdeljevali bone prebivalcem občin Tržič, Ronke, štarancan, San Canzian, San Pier, Turriaco in Doberdob.. Prebivalci občine Foljan-Redipulja bodo dobivali bone na sličnem uradu v Gradiški. Poslovanje trgovin na veliki šmaren Zveza trgovcev gorlške pokrajine objavlja urnik, veljaven za trgovine na veliki šmaren v goriškem ln tržiškem območju ter v Krminu. Ponedeljek 14. avgusta: Vse trgovine se lahko zapirajo ob 20. uri, mesnice bodo odprte tudi popoldne, mlekarne in pekarne pa bodo prodajale bi8go tudi za naslednji dan. Torek, 15. avgusta (veliki šmaren) : Vse trgovine bodo ves dan zaprte, cvetličarne bodo odprte od 8. do 13. ure. Sreda, 16. avgusta: Zaprte bodo vse trgovine, v dopoldanskih urah bodo odprte samo mlekarne in pekarne. Urnik mesnic za praznike Prihodnje dni bodo mesnice na Goriškem (izjema je Gradež) odprte po temle urniku: Sobota, 12. avgusta 7-13 in 17-20, nedelja, 13. avgusta — zaprte, ponedeljek 14. avgusta 7-13 in 17-20, torek, veliki šmaren — zaprte, sreda 16. avgusta 7-11. Od četrtka dalje bodo poslovale normalno. Gorica CORSO. 17.30—22: «11 sole sorgerh ancora«, Ava Gardner in Tyrone Kratke h bolnišnice Včeraj zjutraj Je 68-letni upokojenec Ettore Bressan hotel v Drevoredu 24. maja prehiteti s svojim dvokolesom avtomobil, ki je vozil zelo počasi v isti smeri. V sredini ceste ga je od zadaj udaril vespist Mario Battistutta in Bressan je za- Šofer, življenje je v tvojih rokah ! radi tega padel na tla. V bolnišnici so mu obvezali razne rane na čelu in na desni roki. Deset dni bo ostal v goriški bolnišnici 54-letni Alojz Žgavec, ki se je včeraj zjutraj ponesrečil na delu v lesnem skladišču tvrdke Vetrih v Ulici Lantieri. Ranil se je na levi roki. 61-letnoga Petra Radetiča iz Ja-melj, 51, so sprejeli na desetdnevno zdravljenje v okulistični oddelek tržiške bolnišnice. Pri delu je dobil lažje poškodbe. Power, ameriški barvni kinema-skopski film. CENTRALE. 17—21.30: «Lo spacco-ne», Paul Newman in Piper Lau-rie, ameriški kinemaskopski film. Tržič AZZURRO. Zaprt. EXCELSIOR. 17.30—22: «1 quattro ligli di Kate Elder«, John Wayne in Dean Martin, ameriški barvni film. PRINCIPE. 18—22: «Una venere tut-ta d’oro», Maco Muyani, japonski kinemaskopski film. Ronke RIO. 20—22: «Ringo e Gringo con-tro tutti«, Ralmondo Vianello in Lando Buzzanca, italijanski barvni film. EXCELSIOR. 20—22: «L’allegro mondo di Stanlio e Olio«, Stan Laurel in Oliver Hardy. dežurne lekarne GORICA Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna ALESANI, Ul. Carduc-ci 38, telefon 22-68. RONKE Ves dan in ponoči je dežurna lekarna «Alla stazione« od dr. Ma-tittija, Vermeljan, Ul. Garibaldi 3, tel. 75046. TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «Alla Salu-te» od dr. Fabrisa, Ul. Cosulich 103, tel, 72480, ob naši zahodni meji. Nova Gorica; \ ni le prevzela vloge mejnega mesta, temveč teži k temu, da posta- | ne most sožitja dveh narodnosti, ki ju dogodki preteklosti niso «-■ ' smer jati v spoznaiianje, v katera j vlagamo danes toliko upov in že- , lja.» In memoriam za pokojnim Alojzom Gradnikom je ob pesmi Vrni-, ! tev objavljena slika pesnika v druž- ' bi njegove sestre Krnice in brata ' Pepija v Medani s citati Župančiča. Vidmarja in Kalana o umetni- \ kovi osebnosti. Položaj zdravstvene službe v šti--! rih severnoprimorskih občinah jei' tema razglabljanja dr. Ijijzeta Ro-? ta v članku «Zdravje in občan*, 1 medtem ko Marjan Tavčar v pri-:, spevku «Kakšno pot ubira pri nas pokoncilska cerkev» s tenkim posluhom za aktualno temo odkriva, ^ možnosti deformiranja cerkve v so- s cialistični družbi in določanje nje- !jf nega mesta v okviru realnih per- " spektiv. Zanimiv, poučen in dokumentiran je članek Slavka Kretiča o temi: i| «Pred dvajsetimi leti so na Gori- j škem učitelji utirali šolstvu pot*. : Posebno pozornost zasluži r v Ren- ' čah- Dr. Ivo Juvančič opisuje v spisu «Srečanja v preteklosti* zanimive stike in pogovore ter razglablja o zgodovini naše zemlje, Marjan Gabrijelčič pa življenje in opus v Tolminu živečega glasbenega ustvarjalca in pedagoga Maksa Pirnika. Beletristika je zastopana z odlomkom iz romana Saše Vuge Vseenost z naslovom Kapitan Oho, pesnika Draga Bajca iz Vipave se spominja Srečko Logar, Ciril Zupanc pa nai'aja kronologijo nastanka Nove Gorice. Marijan Drobež obravnava teme, ki se pojavljajo na stičišču dveh držav, narodov in še posebej v slovenskem zamejstvu. Tako je izpod njegovega peresa «Sožitje ob naši meji — vzor Evropo*, kjer u- godno ocenjuje Martinov nastop na kongresu evropskih občin v Berlinu. Tamkaj je namreč župan prikazal primer koristnega sodelovanja med dvema mestoma ob naši meji, kar je imelo — upoštevajoč, da je govoril v Berlinu — tudi simbolični pomen. Obsežno nato ocenjuje prve štiri številke prvega letnika revije Zaliv ter ugotavlja, da zlasti prispevki o odnosih v matični domovini niso docela objektivni, dasiravno priznava reviji dragoceno vlogo v kulturnem življenju in snovanju slovenske manjšine na Tržaškem. Marijan Brecelj opisuje dva eks-librisc Pavla Medveščaka in sodobni poljski ekslibris, razstavljen v Stella Matutina v Gorici. Za nas goriške in tržaške Slovence je še zlasti zanimiv in važen doprinos revije k osvetlitvi lika in zaslug javnega delavca Zorka Jelinčiča. čigar življenje in delo je potekalo v hudih časih pod fašizmom. med osvobodilno borbo in po njej. Na prošnjo uredniškega odbora so namreč pisatelj France Bevk, ravnatelj Študijske knjižnice v Kopru Srečko Vilhar, družbeno politični javni delavec Milo Vižintin, odgovorni urednik Primorskega dnevnika Stanislav Renko, ravnatelj Mestnega muzeja v Idriji Srečko Logar in vodja arhiva v Novi Gorici Stanko Murovec soglasno pn-trdili dolgoletno zavzemanje Zorka Jelinčiča za narodne pravice Slovencev pod fašizmom, v narodnoosvobodilni borbi, kakor tudi po vojni. Bil je velik idealist, kakršnih je v današnjem svetu vedno manj. če se bo po njem imenovala kakšna ulica v Novi Gorici, bo to le skromna oddolžitev za nieao-ve velike žrtve. Revija, ki jo izdaja Časopisno založniško podjetje *Soča* v Novi Gorici, urejuje pa uredniški odbor (odgovorni urednik Cvetko Nanut) inta umetniško prilogo s slikami Zvesta Apollonia, Danila Jelčiča, Iva Lenška in Iva Kovača, na dvobarvni naslovni strani pa posnetka Idrije iz Valvazorjevih in današnjih Uradi Slovenske kulturno gospodarske zveze. Slovenske prosvetne zveze in Kmečke zveze v Gorici poslujejo do 31 avgusta vsak delavnik od 7 30 do 13.30. Vaščani iz Pevme in z Oslavja priredijo na veliki šmaren 15. avgusta enodnevni avtobusni izlet v Begunje ln na Bled. Odhod avtobusa z Oslavja ob 5. uri s trga v Pevmi ob 5.10. Do sobote, 12. avgusta vpisujejo Karel Sošol v Pevmi, Milko Klanjšček na Oslavju ter urad SPZ v Ascolijevi ulici 1 v Gorici. Voznina 1.500 lir. Pohitite z vplsoml Slovensko planinsko društvo t Gorici priredi 19. ln 20. avgusta dvodnevno visokogorsko turo v Trento, kočo na Prehodavcih in na Triglavka jezera. Prijave sprejema urad SPZ v Gorici, Ascolijeva uli-C» VI. Danes žrebanja Ob 21. uri danes bo na stadionu žrebanje za določitev ekipnih parov. Kot je znano, so nosilci skupin v članskem turnirju naslednje ekipe: Nosilec it. 1 Zarja Nosilec it. 2 Breg Nosilec it. 3 Repen Od teh ekip bosta prvi dve preskočili prvo kolo in se bosta vključili v turnir iele v drugem kolu. To pravico pa so si pridobili, ker so na lanskih S S I osvojili prvi dve mesti. Ostale enajsterice pa bodo takoj začele s tekmami. Seveda za pare bo določil žreb. Lažja naloga pa bo v mladinskem turnirju, kjer bo nastopalo le pet ekip. Nogometni turnir se pravzaprav začne danes: borba za osvojitev «sreče». PRED ZAČETKOM PRVENSTVA V SNL NK Nova Gorica se pripravlja Velika vročina ln kratek rok do 57. avgusta, ko bo začetek prvenstva v SNL. je upravo NK Nova Gorica spravilo nekoliko v časovno stisko v predpripravah. V okviru danih pogojev se vršijo te kar resne priprave za start v jesenski del. Trening se vrši trikrat tedensko. To nedeljo, 13. t.m ob 17. uri bo novogoriška enajsterica gostovala onkraj meje v Gorici proti dobri Izbrani ekipi Gluhonemih, ki bodo obisk vrnili že v torek, dne 15. avgusta 1967 ob 17. url v Novi Gorici v povratni mednarodni prijateljski nogometni tekmi. Ta ekipa je bila med svojimi vrstniki prvak Italije v letih 1963, 1964 ln 1966, zato bosta srečanj! zanimivi. Drugo nedeljo, dne 20.8.1967, ob 16.30 uri se bosta v Novi Gorici srečala v že tradicionalni prijateljski tekmi sežanski Tabor in domača ekipa. To bo pravzaprav premalo trening tekem, ker je NK Nova Gorica računal, da bo začetek prvenstva 14 dni pozneje, zato so bili dopusti in počitek igralcev planirani do 27. julija. Pri samih igralcih pa ni posebnih novosti. Računa se, da bodo trije standardni odšli k vojakom In da štirje starejši ne bodo več igrali. Številčno se bo ta vrzel nadomestila s štirimi dosedanjimi mladinci ter tremi igralci, katere je tehnična komisija zapazila tned milMMIflMIIIIHIIHHIIMIIMIIIMIIHIIMIIIIMHIiiHMIM* KOLESARSTVO Anquetil zaključil kariero? PARIZ, 9. — Francoska kolesarska federacija Je sklenila izključiti kolesarja Jacquesa Anquetila iz državnega prvenstva. Poleg tega mu Je tudi prepovedala nastop 3. septembra na svetovnem prvenstvu. Kot je znano, se je francoski kolesar pred nekaj tedni precej tvegano izjavil glede dopinga in športnosti kolesarstva na splošno, kar Je seveda vznemirilo vso francosko Javnost. Vsekakor Je federacija dovolila Anquetilu, da se udeleži vseh dirk, za katere se je osebno dogovoril, da bo nastopil. zadnjimi sindikalnimi občinskimi delavskimi igrami. Uprava NK Nova Gorica je skromna kot vedno ter bo cilj dosegla, če bo I. ekipa uspela priti na varno do zlate sredine. Smatra se namreč, da je letos nekaj ekip v SNL zelo dobro že sedaj pripravljenih, kot so: Murska Sobota, Celje-Kladivar ,po združitvi, Ljubljana, Slavija, železničar, ki tako rekoč niso prekinili in so igrali precej prijateljskih tekem. Celo novinec NK Koper bo krojil vrh tabele SNL, kot smo čitall v športskih novinah. Spričo tega, da bo v člansko ekipo vključenih naenkrat precej mladih sicer dobrih, a nezadostno še izkušenih igralcev za težje tekme, NK Nova Gorica ne more računati na kaj več uspeha v nekaj prvih tekmah. Kar se tiče materialnega položaja ima upravni odbor sedaj pred prvenstvom in septembrsko proslavo 20. obletnice obstoja nogometnega kluba polno dela. Nogometni kiub ima še dolgove, vendar pa računa na razumevanje in pomoč več gospodarskih organizacij ter drugih forumov, da bi se nekako prebili skozi jesenski del. Ob tej priliki pripominjamo, da se čudimo izjavi predstavnika NK Koper v Primorskih novinah št. 29 z dne 15.7., da potrebujejo 12.000.000 starih dinar jev, katera vsota pa ni zagotovljena, kot je v Novi Gorici. Take izjave so precej nepremišljene in samovoljne. V Novi Gorici nogometni klub potrebuje letno četrtino manj sredstev od navedene koprske, ker nima profesionalnega trenerja niti za I. moštvo. Proračun mora biti zelo gospodaren, kajti občinska zveza za telesno kulturo daje letno le 700.000 starih dinarjev, kar je mnogo manj kot pa v Kopru 2,5 milijona starih din. Poudarja pa se, kar Koristno gostovanje Krasa v Kočevju V J Kljub Zivievi odsotnosti se je moštvo solidno izkazalo - Domačini so bili zelo močni in izkušeni V nedeljo je SK Kras iz zgoniške občine odigral v Kočevju prijateljsko tekmo s šesterko tamkajšnjega Partizana. Krašovcem so sledili z avtobusom zvesti navijači, ki so vztrajno spodbujali svoje barve. šesterica Partizana se je izkazala za zelo močno, saj nastopa s precejšnjim uspehom v drugi jugoslovanski ligi. Domači igralci so med tekmo prikazali zelo razgledano in racionalno igro, kar Je sad velike izkušenosti celotne ekipe, če omenimo še dejstvo, da vrsta Partizana razpolaga s sorazmerno visokimi igralci, lahko menimo, da je Kra-sov častni poraz pravzaprav uspeh. Proti tako močnemu nasprotniku Je Kras odigral tehnično zrelo tekmo ln Zgoničani so po ostri borbi celo osvojili tretji set. V vrstah Krasa so se vsi dobro izkazali in so z uspešnim blokom odrezali močan napad Partizana, tako da so Kocev-čanl nizali točke le s plasiranimi žogami. Glavna moč Partizana pa so bili Izredno dobri in varljivi servisi. Igralce Krasa moramo pohvaliti za veliko požrtvovalnost in živahnost, saj so s prikazano igro zadovoljili. Ce bi pa nastopil tudi živec, bi se najbrž še uspešneje pro-tivill nasprotniku. Prijateljska tekma Je zelo koristila Igralcem Krasa, ki si nabirajo potrebnih izkušenj za prihodnja prvenstva: upajmo pa, da ne bo nedeljsko gostovanje ostalo osamljeno. Postavi. KOČEVJE: Murovlč, Kersenlč, Pajc, Pogorelc, Žigon, Cokovilo ln Bizat. KRAS: Budin, Grilanc, B. in C. Milič, Škrk, Slmoneta, Wilhelm 1n Morpurgo. Izid: Partizan — Kras 3:1 (15:9, 15:11, 15:17, 15:9) —bs— pismom uredništvu, objavljenem v našem listu 3. avgusta, nam je predsednik Pelicon dejal, da je bil občni zbor društva 31. julija in da se je novi odbor sestal šele konec tedna, torej nekaj dni po 3. avgustu. Ni bilo, po predsednikovih besedah, namere, da ne bi sodelovali na Slovenskih športnih igrah. Šlo je le za formalni akt, za katerega Je moral in mora odgovarjati novi odbor. Novi odbor športnega društva «Sovodnje» Pred nekaj dnevi Je bila v So-vodnjah prva seja odbora športnega društva «Sovodnje», ki je bil izvoljen na nedavnem občnem zboru. Funkcije v odboru so razdelili takole: predsednik Davorin Pelicon podpredsednik Branko Ferfolja, tajnik Viljem Fajt, blagajnik Lucijan Fajt, gospodar Drago Tomšič. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Jožef Ceščut, člana pa sta Franc Petejan in Janko Cotič. Našemu uredniku je predsednik PLAVANJI DRŽAVNO PRVENSTVO Spinola: državni rekord na 400 m mešano (5'0(T7) FIRENCE, 9. — V prvem dnevu italijanskega prvenstva v plavanju je Francesco Spinola zboljšal dr- žavni rekord na 400 m mešano. Spinola je to progo preplaval v času 5’06’7. Prejšnji rekord je pripadal Antoniu D’Oppidu s časom 5’06”8. Izidi prvega dne pa so bili naslednji (objavljamo samo prva 3 mesta): Finale 4x100 prosto 1. NC Milano A (Strumolo, Muzio, Sacchi, Berti) 4’18”4 2. CS Fiat 4’33”1 3. AS Roma 4’33”8 Finale 400 m mešano 1. Colombo Cinzia (FC Milano) 5'45”9 2. Pasqualetti (SS Lazio) 5’49”1 3. Tomassini (NCS Vitale) 5’49”1 MOŠKI 4x100 prosto 1. SS Lazio (Vassallo, Spinola, Mo-moni, Boscaini) 3’50”2 2. CS Fiat A 3’50”7 3. Can Napol! A 3’53”6 Finale 400 m mešano 1. Spinola Francesco (SS Lazio) 5’06”7 (nov državni rekord) 2. Spangaro (RN Patavium) 5’08”8 3. Borello (AS Roma) 5’11”7 Po polemikah, ki so precej razgibale proseško javnost, se nogometno društvo ponovno pripravlja za prvenstvo. Polemike, ki so v športu vedno nezaželene, pa naj bodo še tako upravičene itd,, so — hvalabogu — za nami. Prvenstvo pa se bliža, trening tekme pa bodo že v tem mesecu na sporedu. Torej treba .e je prijeti dela, s požrtvovalnostjo, z obnovljenimi silami. Primorje una svoje nogometno tradicijo, z zgodovino, ki je bila polna ovir, hrabre borbe itd. Morda prav zaradi tega iiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiMimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiniiiiiiiiMiiiiiiiiiMiMKiHiiiuM PRED PRVENSTVOM IN PRIJATELJSKIMI TEKMAMI Primorje si hoče navezati vaško vzdušje in pomoč Na programu 15. avgusta prijateljska tekma s škotskimi mladinskimi prvaki The Academie Airdrie EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO Jugoslovanka Mirjana Resler evropska mladinska prvakinja Nastop italijanske reprezentance v moški konkurenci Davorin Pelicon dejal, da se bo noje pohvalno, da podjetja pomaga- g0metna ekipa udeležila Slovenskih Im o l»Amhl 14 r\t»l r\T*otTA7lh in o> ta. I ° . ... športnih iger, ki bodo v kratkem UNIŠ VICHY, 9. — Francoska teniška reprezentanca je osvojila prvo mesto na mednarodnem turnirju za »Pokal Galea», na katerem lahko nastopijo igralci, ki niso dovršili še 21 let. Francoska postava je namreč premagala v finalni tekmi Anglijo t rezultatom 4:1. V zadnjem srečanju Je Francoz Proisy premagal Angleža Paisha z 2:1 (6:4, 1:6, 6:3) jo s kombiji pri prevozih in z reklamnimi tablami na igriščih. Da bi bili simpatizerji novogoriškega nogometnega kluba seznanjeni s položajem pred prvenstvom, »p>-ročamo, da smo izvedeli pri upravnem odboru za njegovo odločno stališče pomladiti nogometne vrste I. ekipe, češ da je to šport mladih ln prav zato z zaupanjem ter s tem poudarkom vključuje v I. moštvo nekaj mladincev s specialnim zdravniškim pregledom, ker so šele med 17. in 18. letom starosti. Za dober bodoči domači naraščaj in članski kader pa ni skrbi, ker imajo vsi trije dobri amaterski trenerji strokovne izpite za naziv: »nogometni trener«. To so tovariši: Ga-jo Vranješ, ki trenira člane, dalje Ivan Faganel, ki trenira mladince in Je tudi pomočnik članskemu trenerju. številne pionirje vadi tov. Konrad Jerončič, ki je izredni slušatelj visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani. Vsi trije navedeni trenerji so redno zaposleni v podjetjih, ker nogometni klub ne zmore nobenega profesionalnega trenerja. Sicer pa so mladi nogometaši NK Nova Gorica že letos pomladi pokazali, kaj zmorejo, ko so premagali pionirji NK Izolo ter mladince NK Koper ln tako so oboji prvaki Primorske za leto 1967. RUDOLF VARL v Trstu in Gorici, in da upa, da se bo sovodenjska nogometna ekipa kar dobro plasirala. V zvezi s Mirjana Resler, velika nada jugoslovanskega namiznega tenisa ODBOJKA Uspela trening tekma Sokol-Breg 3:2 Včeraj zvečer sta se na novem igrišču v Nabrežini, ki ga bodo otvorili 19. in 20. avgusta, spoprijeli ženski odbojkarski ekipi domačega Sokola in Brega. Srečanje se je zaključilo z rezultatom 3:2 v korist Nabrežink, ki so prišle do zmage v treh zadnjih setih, medtem ko so morale v prvih dveh nizih podleči premoči Brežank. Srečanje Je seveda služilo obema trenerjema (Furlaniču za Sokol in Mijotu za Breg), da sta preizkusila mlade sile, ki bodo kmalu prestopile v prvo ekipo. Tekma ni bila ravno na najvišji ravni, vsekakor pa so atletinje nadoknadile tehnične pomanjkljivosti z veliko požrtvovalnostjo, kar je seveda izredne važnosti. Končni rezultat pa je bil naslednji: Sokol Breg 3:2 (15:11, 15:9, 14:16, 9:15, 8:15) V Weilu na Danskem se Je zaključilo letošnje evropsko mladinsko prvenstvo, če malo pogledamo rezultate, lahko takoj ugotovimo, da je bila najboljša SZ, ki je odnesla kar 4 prva in 3 druga mesta. Tak podvig sovjetskih igralcev in igralk pa so vsi pričakovali, saj so Sovjeti začeli resno misliti tudi na namizni tenis in rezultati se zato najprej pokažejo pri najmlajših, ki bodo kmalu pristopili v Člansko ekipo. Letos Je Jugoslavija poslala na evropsko mladinsko prvenstvo samo dve igralki in sicer Mirjano Resler in Ireno šrbec, obe iz Zagreba. Od fantov tokrat ni odpotoval nobeden, ker jih niso smatrali še na višini tako zahtevnega tekmovanja. Kljub temu je Jugoslavija odnesla prestižen naslov. 15-letna Mirjana Resler, letos že jugoslovanska državna prvakinja, je osvojila tudi naslov evropske mladinske prvakinje. V finalu je premagala češkoslovaško predstavnico Voštovo z 21:19 in 21:12. že takoj od začetka Mirjana preide v oster napad in uspešno tekmuje z močno nasprotnico. Ta neusmilljeno odgovarja, dokler ji Jugoslovanka ne začne igrati na be-kend, kjer pa se nasprotnica ne znajde. Pri stanju 19:19 sijajna Mirjana si s silovitim protinapadom pridobi še zadnji dve točki. V drugem setu ji gre vse najbolje in tako je brez večjih težav naslov njen. Obeta se Ji vsekakor sijajna bodočnost. Na letošnje evropsko mladinsko prvenstvo je poslala svojo moško reprezentanco tudi Italija. Odpotovali so Macerata, Mannucci in Buscaglia. žal, kljub zadovoljivi igri, niso imeli sreče, že ob prihodu je zbolel najboljši italijanski predstavnik Macerata, ki se je moral tako zadržati v postelji. S samo dvema igralcema Italijani res niso imeli možnosti, še dobro, da jim je federacija pustila nastopiti, ker je to proti pravilniku. Dva rezultata: Holandska — Italija Italija — Norveška LESTVICE Mladinci (ekipno) 1. Sovjetska zveza 2. Madžarska Mladinke (ekipno) 1. češkoslovaška 2. Sovjetska zveza Mladinke (posamezno) 1. Resler (Jugoslavija) 21 2. Voštova (ČSSR) 19 Mladinci (posamezno) 1. Eglitis (SZ) 21 21 2. Strelnikov (SZ) 19 18 5:2 5:4 ženske dvojice 1. Eremenko - Ivanova (SZ) 21 21 2. Smith - Heppel (VB) 19 14 Moške dvojice 1. Vardanian - Eglitis (SZ) 21 21 2. Floisinger-Turay (ČSSR) 18 14 Mešane dvojice 1. Voštova-Turay (ČSSR) 21 15 21 2. Eremenko - Vardanian (SZ) 17 21 _18 T-ar" so se igralci navezali na društvo In tudi navijači. Drugi so se oddaljili. Društvo rabi moralne podpore, skratka, zanje se borba nadaljuje. Prvenstvo pa je blizu. Slišali smo tudi o »bombastični tekmi«, ki jo bo proseško Primorje odigralo s škotskim mladinskim nogometnim prvakom The Academie Airdrie. O tem srečanju in bližnjih ciljih Primorja pa smo podrobnejše vesti vprašali novoizvoljenega predsednika proseškega društva, Sedmaka. «čeprav materialno nismo ravno v najidealnejšem stanju, bomo odigrali to tekmo z mladimi Škoti...« ...tekma, ki bo seveda privabila številno občinstvo. Igrati s škotskim juniorskim prvakom ni vsakodnevni dogodek za naša društva. Sedmak: «Upajmo, da se bo odzvalo veliko navijačev. Vsekakor pa se je za tekmo dogovorilo vodstvo prejšnjega odbora. Mi pa smo morali izpeljati dogovor.« Kdaj pa pridejo? «V Trst bodo prišli 13. avgusta, v nedeljo, ob 20. uri. Prenočevali bodo v hotelu Roma. Tekma pa bo 15. avgusta, v torek.« Dober začetek za nov odbor: prireditev tako zahtevne tekme!? «Gotovo. Vsekakor pa se odbor priporoča vaščanom, da pomagajo društvu in da se navežejo nanj.« Kot smo slišali bodo v prihodnjem prvenstvu nastopili izključno domačini. To bo nedvomno ogrelo domače občinstvo. »Da, nastopili bodo domači igralci. Za prvenstvo pa bomo vpisali dve ekipi: člansko in mladinsko.« Kaj pa z uspehom? iiiiiiiHiiiiumiiiiiHiiHtuumininMiiiiiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiniiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiii ITALIJANSKO PRVENSTVO V HOKEJU NA KOTALKAH Borba za prva mesta vedno ostrejša Triestina, Candy Monza, Novara: prvenstvo izredno izenačeno «MIslim, da se bomo izkazali bolje od lani, kajti tudi igralci bodo bolj požrtvovalno zaigrali.« Na športnih igrah pa ne boste nastopili? «Ne, kajti ne moremo nastopiti s celotno svojo postavo. Torej pravzaprav na športnih igrah ne bi bilo Primorje, temveč le okrnjena postava. Vseeno pa smo se strinjali s tem, da bosta nastopili enajsterici pod imenom Prosek in Kontovel. Pomagali jima bomo.« Res, škoda, da ne bo letos ene najmočnejših slovenskih enajsteric v zamejstvu. Vsekakor pa bodo tako Sšl dobili dve novi moštvi Morda je le uspeh. —edson— Del Papa ohranil evropski naslov SAN BENEDETTO DEL TRON-TO, 9. — Piero Del Papa je ohranil naslov evropskega prvaka sred-njetežke kategorije. Premagal je namreč v 4. rundi s k. o. izzivača Vittoria Saraudija. Srečanje je bilo do 4. runde precej izenačeno. Nenadoma pa je v začetku 4. dela Del Papa s silovitim udarcem spravil na tla Sarau-dija, ki je obležal še po deset-sekundnem štetju. Dvoboj morda ni bil na veliki tehnični višini, vsekakor pa je ago-nistično navdušil. Že od vsega začetka se je opazila izkušenost evropskega prvaka, ki je v najkočlji-vejših trenutkih bil precej hladnokrven, da je lahko spravil v težave nasprotnika. Nato pa nepričakovani k. o. Zaključile so se tako Saraudljeve sanje, da bi lahko osvojil evropski naslov. Triestina še vedno vodi, čeprav z eno samo točko prednosti. Candy Monza je namreč v soboto zmagala kar na tujem igrišču, in to v Bre-ganzeju, proti ekipi torej, ki Je še pred dvema tednoma vodila v lestvici. Delno presenečenje torej, ki Je seveda škodovalo Trlestini, ki Ima svojega običajnega nasprotnika za petami kot senco. Tudi Novara zmagovito napreduje. V nedeljo je zmagala na tujem igrišču v Arengu. Kot vidimo, je borba za prva mesta zelo izenačena. Na dnu lestvice pa Je položaj Jasnejši. Pirelli bo po vsej verjetnosti izpadel, prav tako tudi Monza. Toda povrnimo se k nedeljski tekmi Tržačanov. V soboto namreč so morali tekmo z Modeno zaradi sla bega vremena odložiti. To je seveda negativno vplivalo na tržaško ekipo, ki je naslednji dan (zvedela je namreč za rezultata neposrednih nasprotnikov Candyja in Novare) morala zmagati, da je lahko obdržala prvo mesto v lestvici. Toda Modena ni dala vse iz sebe, moštvo Je psihološko potrto, obnavlja se, in tako Je bilo delo Tržačanov olajšano. Gole za domačine sta dala Marte: lani (2) in Perok. Končni rezultat pa Je bil Trie- stina - Modena 3:1. IZIDI II. KOLA •Marzotto — Bassano 1:1 Monza — •Breganze 4:2 Novara — •Arengo 8:5 »Triestina — Modena 3:1 •Follonica — Pirelli 4:3 LESTVICA Triestina 11 7 2 2 33 18 16 Monza 11 7 1 3 41 26 15 Novara 11 6 2 3 43 35 14 Breganze 11 5 2 4 44 29 12 Modena 11 5 2 4 36 43 12 Follonica 11 4 2 5 38 45 10 Bassano 11 3 3 5 33 31 9 Marzotto 11 4 1 6 34 37 9 Arengo 11 4 0 7 31 44 8 Pirelli 11 2« 1 8 23 47 5 NAJBOLJŠI STRELCI 25 golov: Battistella (Breganze); 16: Campana (Arengo) in Bortoli-ni (Candy Monza); 15: Zaffinettl (Novara); 13: Sbalchiero (Marzot-to) in Baraldi (Modena); 12: Ruut nich (Follonica); 11: Colombo (Novara), De Gerone (Marzatto) in Martellani (Triestina); 10: Crotti (Candy Monza), Trevlson (Foiloni-ca), Perok (Triestina); 9: Marche-sini (Follonica) in Albertin I. (Bas sano); 8: Prinz (Triestina) in Mon-calieri (Modena); Počkaj (Triestina) 3 gole. OBVESTILA John Creassy LOBOV PEGAT — Ce bi verjel Heleni, bi vas moralo to razveseliti. Odslej boste lahko živeli življenje, kakršno ljubite. Ne bo vam treba krasti draguljev ali denarja. Gospod Paterson se ne bo več upiral vašim kapricam. Nikoli več. — Ne je kriknila Margaret. Ne. To ni mogoče. Planila je v jok, se vrgla v Rogerov objem in naslonila glavo na njegova ramena. , ____.. V istem trenutku se Je prikazala na pragu salona Jeanette. Jeanette, je zavpil od daleč Marc. Roger se ni ozrl. Margaret je bila naslonjena nanj m je jokala. Solz? so ji tekle po obrazu. Roger je bil presenečen, saj v njenih očeh ni videl nikakršne vzklik je to potrdil. Ce je hotela sedaj povzročiti sceno, je imela Jeanette izredno priložnost. Jeanette se je tiho in molče približala svojemu Roger je bil presenečen ,saj v njnih očeh ni vidi nikakršne sovražne namere — Preveč si bil brutalen, Roger, je rekla Jeanette z mirnim glasom. — Moral sem biti. ...... _Mogoče so pa le kje kakšne meje. Kdo pa je to dekle. — Margaret Paterson. Zapletena je v afero Lobo. Ne vem pa še, kako. — Roger, ti pa si na koncu svojih moči. Zgrudil se boš od utrujenosti. Pojdi v sobo in odpočij se, sama bom poskrbela za dekleta. Prijela je Margaret za roko in jo počasi ter nežno ločila od Rogerja ter jo pritisnila nase. Dekle je naslonilo glavo na Jeanettine rame — Hvala, je zašepetal Roger. Nenadoma ga je premagala utrujenost. Z negotovimi koraki je odšel proti sobi. V hodniku je srečal Marca. Na njegovem obrazu je bilo videti, kako mu je odleglo. — Ali naj te pospremim, stari moj? — Ne, hvala. Se vedno lahko stojim na svojih nogah. Kljub temu, da je zavrnil Marcovo pomoč, se je moral Roger opirati na ograjo ob stopnicah, samo tako se je lahko povzpel v prvo nadstropje. Vrata spalnice so bila odprta. Slekel je suknjič in si sezul čevlje, odvezal kravato in se vrgel na posteljo, že teden dni ni nikoli prespal vso noč. Pokril se Je. Rahlo se je nasmehnil. Nasmeh je Izražal zadovoljstvo In določeno začudenje. Jeanette je rekla: Sama bom poskrbela za dekleta. — Ah, te ženske! Človek more marsikaj doživeti ob njih. Jeanette se je vrnila v kuhinjo, kjer je bil Marc. — Malce se je umirila. Ne bi bila takšna, če ne bi Roger na takšen način povedal, kaj se je zgodilo z njenim očetom. Mislim pa, da je imel Roger vzroke, da je tako ravnal. Tale Margaret Paterson pa je v resnici čudovita. Ali ne. Marc? — Nedvomno, vendar... --- Vi ste odlični, Marc. Ali jaz poznam Rogera. On ni ne slep ne občutljiv. Zagotovo je nanj delovala lepota tega dekleta. Primerjal naju je ln rezultat prav gotovo ni bil v mojo korist. Mislim, da mu ne bi nikoli oprostila, če... — Jeanette, prosim vas... — Dovolite Marc, naj končam. Mislim, da mu ne bi mogla nikoli opravičiti, če bi imela dokaze, da že dolgo pozna tega dekleta. Ce se je ona šele sedaj pojavila na prizorišču, potlej to ni tako resno... Prišla sem skuhat čaj. Nič več ne joče. Skozi solze mi je pojasnila, da se je hudo skregala z očetom; to je bilo poslednjikrat, ko sta se videla. Marc, ali verjamete, da je bil njen oče Lobo? — Ne vem. Roger mi ni ničesar povedal o tej aferi. — Marc, bodite tako ljubeznivi in odnesite čaj v salon... Vem, da izkoriščam vašo dobroto, vendar moram se malce sprehoditi, da uredim svoje misli. Prizor me je do kraja pretresel Vzela bom avto. Ne bom dolgo odsotna, sicer me pa Roger tako nekaj časa ne potrebuje. Takšen, kakršen je, ga tudi telefon ne bo prebudil. Sicer pa sem izključila aparat v spalnici. Ali boste tako ljubeznivi Marc? — Seveda, Jeanette. — Hvala, Marc. Ne vem, kaj bi bilo z menoj, če ne bi bilo vas. Jeanette se Je povzpela v prvo nadstropje in vstopila po prstih v spalnico. Sla je po prstih. Roger je ležal na hrbtu in rahlo smrčal, prav tako, kot tisto noč, ko ga je poklical Cortland in ko ga je prebudila Iz globokega sna. Od tedaj je minilo samo nekaj dni, Jeanette pa se je zdelo, da je to že zelo daleč. Nekaj trenutkov je obstala ob postelji, potlej pa vzela plašč iz omare ln odšla. Pet minut kasneje Je že vozila proti Putneyu in Wim-bledonu. Avtomobil je ustavila v wimbledonskem parku. Na stezah je bilo videti samo nekaj osamljenih sprehajalcev. Na livadi so se Igrali otroci. Pred poroko je pogosto prihajala semkaj z Rogerom. -----------------„-----L. „ TI telefon 03-808 ln 94-638 - Poštni oreda' 559 - IOURU2NICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1 Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA; mesečna 8UCJ Ul - h UREDNlSfVO: rRST - PL MCMTTECCHI B. u., i oosamezPB Številka » tednu ln nedeljo 60 para (50 starin dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Postni teko« račun: Založništvo tržaškega tiska Trst M 5374 - lft četrtletna 2.250 Ur, poUetna 4.400 lir. celoletM i.rw p ■ Narodn) bank, v Liubljanl --501 3-270/1 (Mil.\si: Cena oglasov: Za vsak mm v Širini enega stolpca: trgovski 150, flnančno-upravnl 260, osmrtnice 150 Ur. - Mali oglasi 40 Ur iMseda - Oglasi tržaške SFRJ: AD)T, D2S, Ljubljana, Stari trg SSajo^rt upravi - 1» vseh drugih ^krajin Italije pri »Societk Pubbllcltš ItaUana« - Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja ir tiska Založništvo tržaškega tiska. Trst_____________________________ ŠZ BO R KOŠARKA obvešča vse mlade, ki nameravajo gojiti košarko, da so treningi: v ponedeljek, od 17. do 19. ure; v četrtek, od 17. do 19. ure; v soboto, od 17. do 19. ure. Treningi prve ekipe pa bodo * BAZOVICI: v torek, od 18.30 do 20.30; v sredo, od 18.30 do 20.30; v petek, od 18.30 do 20.30. NAMIZNI TENIS sporoča, da so treningi: v ponedeljek, od 20.30 do 22.30; v torek, od 20.30 do 22.30; v četrtek, od 18.30 do 20.30; v petek, od 17.00 do 19.00. ŠD SOKOL (Nabrežina) obvešča, da so treningi ženske odbojke ob ponedeljkih in petkih ob 19. uri na novem igrišču v Nabrežini. Na treninge so vabljena vsa dekleta iz Nabrežine in okolice o® 10 leta starosti dalje, kdor nim® lastnega prevoznega sredstva, naj telefonira na št. 20-317, da bo ** prevoze poskrbelo društvo. Odbor iiiiiiiiuiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii<*iiiii>intiiii>iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimTiiiiiiiiiiiniimtiimmmiiiiiiiiiiiiiiiii.................. Tisti čas se ji je zdelo življenje tako lepo. Saj to ni bilo daleč-Tedaj je bilo videti, da ne more prav ničesar vplivati na njuno ljubezen Zakaj je bilo potrebno...? Nekaj časa se je sprehajala in občutila je, da se je pom*' rila. še vedno ljubi Rogera. Sočutje, ki ga je pokazala do Margaret, namesto da bi takoj zahtevala pojasnil, lahko uredi vso zadevo. Odšla je proti svojemu avtomobilu. Na bližnji klopi j® sedela mlada žena in nadzirala živahna fantiča. — Ne n® ulico, ali sta razumela? jima je rekla. Jeanette se je nasmehnila. Kolikokrat je izgovorila te besede, ko je razkuštranca in Richarda peljala na sprehod-Sedla je za volan ln prižgala motor Droben človek v sivi obleki je nenadoma vstal izza sinjega sedeža in izvlekel ogromen revolver — Niti besede je ukazal Jeanette. Vozite naravnost, potlej vam bom pa pokazal pot. Ce storite kar koli, kar mi ne b° všeč, bom streljal. PENZION MATERE DINGLE Roger je bil na pol zbujen. Poslušal je. V salonu se J® nekdo prepiral z Marcom. Kdo je že imel takšen hripav glaSj Roger je odprl oči. Soba je bila v temi Roger se je poč®® ovedel Margaret... Jeanette, Marc... Na stopnicah je za®11' šal korake. . Mislil sem, da je bolje, če ga pustim spati, je zašli®8 Marcov glas. — Dobro ste storili, je odgovoril hripav glas. , Cortland! Kako to, da Roger ni mogel takoj prepozna njegovega glasu? V resnici je moral biti pijan od spanj®-Vendar, kaj pa dela Cortland tukaj? Zakaj pa je Marc smatra. da je bolje...? Roger Je naglo vstal. (Nadaljevanje sledi)