PROLEïAREC JE
DELAVSKI US TP
► /
ZA MISLECE CITATELJE
Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Miihe
OFFICIAL ORGAN CF . J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
ST—NO. 1871.
it.
CHICAGA 23. IU-, 21. JULIJA (July 21), 1943.
I'ublUhed Weekly at 2S01 8. Lawndele Ave.
ete
LETO—-VOL. XXXVIIL
Bombniki rušijo Nemčijo
A»«Uiki in ameriški bombniki »o ••miki ¿ndo.tr i ji v Porenju ««pravili ogromno škode . Podrli m • svojimi toikiaai bombami tudi j«sov« i« povzročili poplav« l«r uničenje elektraren |«r vodnih naprav. Gornjo j« prizor, ko •• po poplavi razbitih jazov vojaki i« drugi pri za d» vajo priti kam n« varno.
Duče ve,
vojna za| izgubljena
AKO SE VLADA V RIMU PODA, KAJ STORI HITLER? — VPLIV KATOLIŠKE CERKVE V WASHINGTONU.—ZAVEZNIŠKI ULTIMATUM NE OMENJA MEJ BODOČE ITALIJE
Začetnica fašizma pri koncu
• Ako nečete umreti za Mus-rolnija in Hitlerja, in če nočete, da vrm vaša me'ta spremenimo v razvaline, nehajte z vojno, je ¿misel ultimatuma, ki sta ga dne 16. julija naslovila Italiji Roosevelt in Churchill.
Pogoj sa odpravo fašizma
Zahtevata ne samo da se Italija brezpogojno poda, nego da zavrže tudi svoj fašizem, z vso njrljovo ideologijo vred, in postane demokratična ter vredna za priitop v družbo dostojnih narodov.
Mu^olinijev tisk je na ulti-matum odgovarjal, da se Italijani ne bodo dali potegniti še tako zviti propagandi Londona in \Vashingtona in ortanejo v borbi do konca. Vendar pa je stara bahavost o veri v zmago osižJa H italijanskega Časopisja in radia izginila, ker sedaj že .tudi Mussolini prav dobro ve, da je vojno izgubil.
Vprašanje' za vodilne italijanske politične krege je samo ie kako se umakniti iz nje, da ne bo kapitulacija presrsmot-na in mir pa re preveč poniževalen za deželo, ki je sanjala, da se je pod duče jem prerodi-la v nov rimski imperij.
Cerkev glavna opora
Vatikan, ki je razvoj vojne s pvojo diplomacijo zasledoval pazno kakor malokdo, in čakal, kam ae nagne s svojo "nevtralnostjo", je bil simpatičen osiiču, dokler je zmagovalo.
Ko je Japonska Ala v vojno in žela uspehe kot jih je Hitler, je tudi ona poslala poslanika v Vatikan, ki je sedaj glavno spletkarsko gnezdo mednarodne diplomacije. Td, da je Vatikan takrat japonskega poslanika »prejel, Wash-ingtomi ni bik) nič vžeč. in po-rkTfbel, da je v protiutež poslala k papežu poslanika tudi Kitajska.
Od kar pa se je vojna sreča obrnila na stran Rusije, ki edina Se ni zastopana v Vatikanu, in vile d ¡\jiiih uspehov Zed. držav na Pacifiku, v Afriki in aedaj v Siciliji, in vsled velikih
angleških zmag, pa je Vatikan postal • napram zaveznikom bolj prijazen in tu pa tam se rad obregne ob nacizem, da bi stvar izgledala čimbolj krščansko in da bi s svojo politiko koristil tudi Italiji, kadar bo morala priznati, da ne more več vztrajati.
Vpliv cerkve v W as h ing tonu
Vatikanska diplomacija ne želi, da bi Italija padla v vojni. Navsezadnje so stanovalci okrog cerkve sv. Petra tudi Italijani, ne le katoličani. A ker se Mussolini ju bahavost ni posrečila, ker se je z vstopom v vojno na strani Hitlerja usodno zmotil, je treba za Italijo oteti kolikor se največ more i? za to nalogo se je zavzela sveta stolica. Najjačjo zaslomibo ima v ameriški vladi, v kateri je mnogo politikov irskega po-kolenja. So ne le politiki, ampak katoliški politiki ob enem, in kot taki dobra pomoč kolesju vatikanske diplomacije.
Briga Vatikana ni samo, kako Italiji čimveč oteti, ko se u-makne iz vojne, temveč že posebno sestava njene bodoče Vlade. Italijanski liberalci v

Pogoji Italiji za umik iz vojne, ki naj sedaj sama odloči, kam in i kako
Mussolini sedaj že točno ve, da je yo)no izgubil. Angleži so ga vseskozi vabili, da haj ostane nevtralen. Pa se je pognal v Francijo z nožem v njen hrbet, kakor je njegovo dejanje oznpčil Roosevelt.
Njegova domneva, da )e Hitler že £magal, in da se je treba le še prisesti k pogrnjeni mizi, je bila sen.
Vprašanje sedaj je samo še, kaj naj bo z Italijo? Ali se naj jo res preuredi v demokratično deželo, v družbo "dostojnih narodov/' ah pa naj se jo kaznuje za njene zločine?
Roosevelt in Churchill sta dne 16. julija naslovila Italiji v bistvu sledeči ultimatum:
"Prišel je čos, ko se morate odločiti, če naj Italijani poginejo za Mussolinija in Hitlerja, ali pa žive za Italijo in civilizacijo."	/
Silno dobra propagandna poteza, ki dela v italijanski javnosti veliko zmede.
Toda Italijani vprašujejo: "Kaj nam obljubljate?"
Po radiu iz Alžira jim je bilo neuradrK) sporočeno, kakor poroča UP z dne 12- julija, da so zavezniški pogoji sledeči:
1.	Brezpogojna predaja Italije zavezniškim silam.
2.	Italijansko ljudstvo naj si svobodno izbere kakršno koli nefašistično vlado.
Churchill in Roosevelt sta naglasila, da se mora Italija fašizma brezpoaojno iznebiti, predno bo sprejeta v družbo dostopih narodov, v kakršno po njunem mnenju tudi spada Bilo bi pravilneiše, če bi pretili z demokratičnimi regulacijami tudi nji, ne samo Nemčiji. Italija je vendar začetnica fašizma in oddobren ji e bil iz Francije in Anglije pod opra-vičbo, da je ustvaril "red in mir" v kraljestvu sa-vojs^e dinastije. .
Zakon za znižanje dobička od vojnih naročil odobren
Četudi so obetali, da v tej vojni ne bo dobičkarstva od vojnih naročil, so prof iti vzlic temu tako narasli kot v pro-perčni meri ie nikdar prej. Kongres j* vsled tega moral nekaj ukreniti, da se jih saj skuša omejiti.
Zakon, ki ga je minuli teden predsednik Roosevelt podpisal, določa, da se sme v vseh pod-vzetjih, ki imajo vladna naročila, pričeti pogajanja za nižjo ceno, ako so dobički po mnenju vladnih izvedencev p revi-
Živilski problem prizadeva vladi
težak glavobol
» *
KONSUMENTI CEZDAUE SLABŠE ZAŠČITENI TEKMA MED INTERESI ZA NAVIJANJE CEN. — ODSLOVITVE PROFESORJEV IZ OPA. NAPAKE, KI JIH BO TEZ KO POPRAVITI
Zmote, ki se nadaljujejo ne odločujoče moči. Edina nji-Rfguliranje cen in boj proti hova P™vica je izreči "evoje
inflaciji sta na domači fronti
mnenje" in "narvet" pa je
Slična določba je bila že se-
dve najbolj zamotani vpraAa-1 njihnega šihta ali pa tedna __ ____nji. čtmu vzlic številni/m biro-;^onec-
daj v veljavi, a uključevala je	administratorjem in tiso- čeimi „ OPA bolj ne uveljavi?
le korporacije, ki so naročilo iieY t>OTOoŽhth uradnikov na	' _____i-____nji ¿¿frubliarno bitko, mvmeatn Glavna agencija, ki Ji je po-
prevzele, ne pa tiste družbe,!11-'» izbijamo bitko, namesto katerim »o ga potem po od- jda bi napredovali? merkih oddajale v pod najem, i Frank Gannett, izdajatelj Da-li bo to kaj prida potna-j mnogih čaeopiuov, je dne 18. galo, se ne Ve. Magnati so sicer i julija v okrožnici člane m k on-zelo patriot ¿¿ni, posebno ' ka-1 gre & izjavil, da je inflacija dar bi bilo treba kaj storiti v že tu. Pravi, da sedaj ni več prid delavcev, a sebi so si br- trp&ianje, kako jo preprečiti, zeli zvišati plače v deset in v pa,g pa ie ¿3f ¿e j0 j€ mogcče sto tisočake in s tem nadalju- ustaviti.
Krivda zvrnjena na napačne
rame
Srpska narodna obrana se proglasila za edino pravo zastopnko Srbov in obsodila jugoslovansko zamejno vlado
jejo, vrb tega pa uposlujejo v visoko plačane službe svojo žlahto, da zvišajo sebi dohodke, znižajo kompanijam do- Gannett pravi, da je kriv vse hodnmslci davek in jim pove-1 te zmede predsedrfik Roose-cajo dividende. veît, ki vojno na domači fronti --• nagloma izgublja vslod napačnega manipuliranja z živili, kar je deželo pritiralo v inflacijo in v "black market".
To usodno zmoto je Roosevelt po Ganiiettoveim mnenju
Visok dobiček
American • Telephone and Telegraph kompanija je napravila v drugem četrtletju tega leta $41,429,000 čistega do- | ste ril po krivdi slabo poučenih
bička (po 'odbitju vseh dav kov), ali $2.22 na delnico. Pričakuje, da bo znašal čisti dobiček skozi vse leto okrog deset dolarjev na delnico.
Na velikem zboru Srbske narodna obrane (Serbian National Defense Council), ki se je vržil nedavno v Chicagu, je njena častna predsednica, "četnica Mihajlovičeve armade" Ruth Mitchell, prečitala proglas srbskemu narodu, ki je bil soglasno sprejet, kot poroča glasilo te organizacije dnevnik Srbobran v PiUsburghu.
Omenjena organizacija v tem proglasu izjavlja, da je jugoslovanska zamejna vlada v Londonu nezmožna zastopati Srbe, zato jo Srbi v Ameriki ne priznajo za vlado srbskega naroda.
Pozivajo kralja' Petra, naj se odreče nazivu "kralj Jugoslavije" in se proglasi za kt»-Ija Srbov.
Bcdoča srbska kraljevina ____________mora vključevati vse dele, ki
Ameriki "foraftajo sogianmT bo-1*° kompaktno	Hrvatska
pa lahko ostane "nezavksna", (Nadaljevanje na 5. strani.) ker grbi s takim narodom kot
je hrvatski nočejo nobenega opravka več.
Podpis Stojadinovičeve vlade z osiSčem je bil izvršen samo in edino (pod pritiskom in i j^ancv omenjenem po krivdi Hrvatov pod vod-j ppr>Riami z mnogimi drugimi
vred proglašena za sovražnika
Dokler ne bo Srbija svobodna, se proglaša Srbska narodna obrana v Ameriki za edino pravoveljavno zastopnico Srbov po vsem svetu.
Jugoslovanski informacijski center v New Yorku in v Londonu, ki ga vzdržiuje jugoslovanska vlada, je nezanesljiv in njegova poročila so prikrojena v korist hrvatske propagande.
Tudi ministra na razpoloženju Srb Kosanovič in Slovenec
stvom dr. Mačka.
Srbi edini so se uprli osttču. d oči m Hrvati niso mamili niti s prstom proti. Tistih par tisoč hrvatskih partizanov, ki se sedaj bahajo, da so v boju zoper Nemce, so v resnici navadni zločinci, v službi komunistov in pod vodstvom madžarskih častnikov, proti Mihajloviču.
Jugoslovanska vlada v Londonu, ki troši milijone dolarjev srbskega denarja, je dekla hrvatske in protisrbske propagande, nevredna, da bi jo Srbi priznali za svojo. Dra-ža Mihajlovič, ki je polten Srb, juna&ki poveljnik srbskih čet-nikov, ne more pomagati, Če se ga v nji označuje za vojnega ministra.
ddav.ikih'voditeljev, ki ga uče ravnanja s problemom prehrane na napačnem koncu. On kajpada ni edini, ki zvrača vso krivdo na unijsko gibanje, čeprav ve on kakor drugi, da so delavci v washingtonskih birojih brez zastopstva. Nekaj ta-kozvanih svetovalcev, ki jih imajo v njih, so brez pomena, ker nimajo ne administrativne,
verjeno držati cene in distribucijo živil ter drugih potrebščin pod strogim nadzorstvom, je Office of Priče Adminis-tration (OPA). Izdaja dekrete; ki določajo "dostropne cene", sodeluje v naredibah, ki imajo namen regulirati distribucijo in zaeno z drugimi oddelki deluje, da se ves ta problem rešuje tako, da bo živeta dovolj za domače prebivalstvo, v izobilju za armado in kolikor največ meJjoče na preostaja-nje za pošiljanje v pomoč zaveznikom in v od naših armad okupirane kraje (na primer sedaj v Sicilijo in v francosko 3evemo Afriko). • Venoar pa se je reguliranje cen zelo izjalovilo, planirani distribuciji pa je zastavil pot zloglasni "biack market",
čemu se "dostropnih" cen ni moglo uveljaviti, in kako se je meglo dogoditi, da je vladni aparat izgubil vsled črnega trga kontrolo nad distribucijo?
Zato, ker je večina uradnikov in poslancev, ki so plačani od ljudstva, da bi zastopali ljudake korrti, v prvi vr*i in-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Srbov.
Srbska narodna obrana se predstavlja za organizacijo vseh Srbov v Ameriki, z izjemo male skupine okrog Slo-bodne Reči, ki eo se prodali "hrvatskim komtinistom v HMNMgfeu".
Njeno glasilo Srbcbran izdaja srbska podporna oiljani-zacija, v kaieri so včlanjeni po njenem zagotovilu vsi Srbi v Ameriki.
Tako smo na kratko navedli, kako globoko v šovinizem se je podalo ameriAko srbstvo, ker ni bilo med njim nikogar, ki bi ga mogel držati na uzdi in mu preprečil skok v to mlako skrajnega nacionalizma.

Dobičkarstvo ne pozna ničesar razen svojih žepov
£a nič koliko takih škanda-lov ja bilo odkritih, v katerih je bilo jasno dognano, da so kompanija, zaposlene z vladnimi naročili, ogrožale magari tudi življenja naših vojakov, še bolj pa sa vozniških, ker to si jim bolj upale pošiljati po-k varjen materijal in ga ameriški vladi zaračunale sa dobrega po najvišji mogoči ceni.
Ena največjih umazapij pa je bila nedavno odkrita v Phi-ladelphijt, na ondotnem federalnem sodišču, kjer ae je va-lika lekarniška družba zagovarjala vsled sleparij, radi kakršnih bi bili krivci v marsa-keki deželi postavljeni ob zid.
Prodajala je naši armadi in s tem tudi za zaveznike gotove kemične prime»! h krvni plaz-
ških špekulantov in drugih ko-ristolovcev, ne bi mogli nikdar
I _ I JJP	zmagati v tej vojni
mi, ki jo ubrizgavajo ranjenim A če smo že v borbi proti to-vojakom na bojiščih. To bi bi- lovaiem d m a od. čemu i* na lo v redu, ¿e bi bile dotične snevine v redu.. A prodajalci •o vedeli, da so pokvarjene, pa •c jih vseeno pošiljali — na bojišča in računali vladi visoke! vsote.
Kaj ja mar dobičkarjem, če pogine sto ali tisoč vojakov vsled njihove goljufije!
Njihovo geslo je, da ker "val goljufajo", čemu ne bi še oni I
K «reči temu ni tako. Kajti če bi bili vsi taki brezveatneži, kakor je zelo velik del ameri.
lova jem drugod, čemu je ne napovedati tudi pijavkam, ki jim je vseeno, če zmagamo ali ne, samo da bodo one imele čimveč je prefite?
Ničesar ni nevarnejšega kakor igrati se z zdravili. Ameriška armada jih kupuje za milijone dolarjev teden sa tednom, t prid seka in aaveani-
Pa se kompanija polakomni čimveč jega prof it a in pošlje namesto zdravilnih pripomočkov stvari, IH lahko spravijo vejake, katerim so namenjene, v smrt, namesto v ozdravljenje.
Ta odkritja prihajajo ne po zaslugi vlade, nego vsled prizadevanj nekaterih kongres-rikov, ki se dovolj brigajo, da poleg dobičkarske histerije in protidelavake gonje'prinesejo na dan tudi kaj takega, kar je škili čet. Zanaša »a, da jI bodo naši oboroženi sili v varstvo in poslana tako zanesljivo pri- ljudstvu v resnično svarilo, da pravljena, kakor jih sploh mo- spozna, da ni vse patriotično, re prirediti najnovejša moder- kar se odeva v zvezdnato za-na medicinska znano«t.	stavo.
Pionirji Proletarca o njegovi sedanji kampanji in o izgledih za uspeh
Eden izmed začetnih agitatorjev Proletarca je bil Nace 2lemberger. Čitajte njegov dopis v tej številki. Potrkal je za ta list na že nešteto vrat in bil ponosen, ker ie nadaljeval delo, kakršnega se je naučil med sodrugi že v staremu kraju.
Sedaj ga sicer več ne zmore. Radostil pa se bo, če bo videl, da drirji nadaljujejo, kar je v mali skupini on pomagal graditi od leta 1906 pa dokler je mogel nadaljevati.
John Goršek je tudi naš pionir, bodisi tu, kot je bil že v starem kraju, kakor Žlemberger. Potožuje se, da mu je urednik v omembi o njemu zvišal starost in pravi v svoji privatni kritiki: "Veš, označil si me za 76 let starega. To ni prav, posebno če pravilno ni! Ti moraš stare sodruge predstavljati za mlade, ne za stare," zaključuje svojo grajo.
V Minnesoti imamo Proletarčevega pionirja Johna Terana, ki je v delavskih bojih že veliko skusil, pa tudi prestol in storil.
iz Californije se oglaša Toni» Tefnšič, ki tudi spada med "starejše/' in v Kansasu John Shular, črjar dopis je v tej številki*
Pa Jože Snoy v Bridgeportu, ki je znal uspešno trkati na vrata v agitaciji za ta list kot še malokdo.
Podrobnosti o vseh teh in o drugih, ki pomagajo v tej kampanji, bo v prihodnji številki navedel Charles Pogorelec pod svojim običajnim naslovom "Glasovi iz našega gibanja."
Razvidno pa je iz marsikakega dopisa, da tisoč novih naročnikov ne bo, če se bomo zanašali le na zastopnike. Torej poprimimo se dela vsi, ki ^verujemo, da je pisanje in politično stališče Proletarca oravilno, in da je potreben delavstvu sedaj prav toliko oko ne še bolj, kakor ko je začel izhajati.
•	- V «i1 I t
Prol«l«r»c( July 21, 1943
PROLETAREC
UST ZA INTERKSI DELAVSKEGA LJUDSTVA.
r~T
IZHAJA VSAKO SREDO.
ladaj* J«|MUT«Mka OtUvilu TUktrM DniU, C kiča«o,
III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOC1AUSTICNE ZVEZE
NAROČNINA v Zad in jenih drlavaa u salo leto «3.0U; sa pol Ista $1.71;
M itn leto $1.00.
Inosemstro: u celo leto $3.(0; sa pel leto $2.00.
Vtl rokopisi to oglasi morajo biti r naUm urad« najposnsjs do pondaljk« popoldne sa pnoWitav r àtovilki takoč**» tad na.
PROLETAREC
Published awj Wednesday by the Jugoslav Workmen'« Publishing Co.,
In«. Established im.
Editor.
.Frank Zaiti
Business M anacer----------Charles Pogoralac
SUBSCRIPTION RATES: •
Jnited State«: Obs Yesr $3.00; Si* Months $1.76; Throe Months $1.00. Foreign Countries, One Yesr $3.60; Six Months $2.00.
PROLETAREC
2301 S. LawiuUle Avenue	CHICAGO 23, ILL.
Telephone > ROCKWELL 2864
Delavstvu lie bo nihče
e
pomagal, ako si samo ne najde izhoda
Ko je leta 1929 nastal zgodovinski polom ameriškega kapitalizma in z njim ob enem katastrofa za milijone ameriških dulavcev in farmarjev ter njihovih družin, se je k sreči pojavil v predsedniški službi človek, ki je obljubil oteti brezposelne s uiWUl, farmarjem rešiti posestva in delavcem stanovanja.
Pi oglasil je "new deal" in kar naenkrat je bilo otetih z iz-„emnini narecfcbami,tisoče banl^ s »posojili farmarjem in hipnim posestnikom njihove kmetije in domovanja, in -z relifi pa otetih smrti vsled glada mnogo družin.
Ustanovljena je 'bila že pod Hooverjem posebna zvezna tinanena korporacija, ki je posodila stotine milijonov takim, katerim jih privatna banka ne bi mogla zaupati. Eden izimed teh je bankir, ki je bil že podpredsednik te dežele in vladna izguba je znašala v namenu, da se njega in njegovo podVzetje otme, kakih 30 milijonov dolarjev.
Po ^zastonjskem relifu" so dobili brezposelni nato še VVPA, m tako se je reševanje "našega načina življenja" vleklo do dni sedanje vojne.
Z oboroževanjem in z vstopom v konflikt pa je dela za vsakega več kot dovolj in "projperiteta" spet valovi po deželi.
Vsi, ki kaj razumejo o ekonomskih trenjih, bodisi v bogataških kakor tudi v delavskih plasteh, pa vedo, da je to te izjemno stanje, ki «ta bo nekega dne konec — in kaj potem? Spet izgon delavskih družin na cesto? Zopet edino za toč tiče v "HooverviUe", na smetišča m v parke, v hleve in šupe?
Ne, strašna leta bede brezposelnih Se v tej deželi nikdar več ne ponove, je nam zagotavljal RooseveK hi «uveljavljal svoj * new deal, da je bilo veselje!
Kongres mu je pritrjeval, vse odobril, in bankirji ter in-diutrialci, špekulanti in prekupci pa momljali in se ob enem radovali, ker je bila nevarnost popolnega poiotma odvrnjena in so lahko v naprej ostali gospodarji svojih bogastev.
Ohranjena so jim bila s pomočjo politike zvezne vlade, zvana takrat z "new deal", in čim so bili na varnem, so začeli z bojem proti nji.
Delavstvo je smatralo da je na konju. Unija premogarjev »i je pod "new dealo^" s spretnim manipuliranjem svojega predsednika Johna L. Lewisa pomagala iz zaMoja nazaj na mogočnejšo pozicijo kot jo je imela kdaj prej.
Mrmrajoči prestrašeni kongresniki, vsi interesirani v razna privatna podvzetja, »o bili pri volji reči "da" k predlogam pravic za delavce, sprejeli »o celo zakon socialne zaščite, dast proti svoji volji, In še bolj z zgražanjem pa postavo, ki delavcu jamči pravico organizirati se v unijo ne da bi ga smel delodajalec odsloviti vsled tega.
Kolonarji m uredniki kapitalističnih Jfcrtov so se one dni norčevali, češ, kaj je moglo delavstvo doseči s svojo politično akcijo pod vodstvom Debsa, Bergerja, Hillquita in drugi socialistov? Nič! Prišel je "new deal"; vtzel socialistični stranki ta-kozvani minimalni pro(gir»m — "takojšnje zahteve" za razrešitev socialnega zla — in jih uveljavil!
Koliko od tega je še ostalo?
Kdo še govori o "new dealu" v tisku rekacije, razen za-sme-hovaino?
Delavci, ki so mislih', da postane demokratska stranka če že ne popolnoma delavska, pa delavstvu saj naklonjena, si sedaj mencajo oči — posebno še tisti, ki so si v stanju predstavljati, česa lahko pričakujejo pod novimi izjemnimi zakoni, ko bo konec te vojne I
Demokratska stranka je kapitalistična in prav tako republikanska. Edma razlika sedaj je, da se mnogo demokratskih poslancev v kongresu sedaj več ali manj kroti vsled bojazni pred predsednikom republike. a republikanska skupina pa je tkoro stoodstotno proti njemu.
Toliko opevanega "new deala" v zbornici nihče več ne Mlavj in tudi administracija, ki je »pričela z njim, ga več ne omenja. Bil je in ni ga več.
Takozvani "newdealovci" so izrivani iz vladnih služb no >aroo v Washingtonu temveč vsepovsod in kapitalistično časopisje kriči, da je to zmaga za ameriško demokracijo, za naše ustanove In za "naš način življenja". A naš način življenja je bil pred nekaj leti za stotisoče še v brlogih, v bedi, v mizeriji brez primere, in v tem načinu življenja smo uničevali žito, živino, bombaž in druge dobrine, ker bedni milijoni brezposelnih niso imeli denarja, da bi pokupili, kar bi potrebovali za svoje preživljanje.
Nastala je vojna, potem lani kongresne volitve in v zvezno postavodajo je prišla protidelavska Tačfcia — ipo krivdi orno-tenih voditeljev delavskih unij, ki se odrekajo »pravici do samostojne politične akcije.
To svojo silno zmoto sicer spoznavajo, a ker so razdvojeni
JOSKO OVEN:
RAZGOVORI
*
Po mnogih letih je vojna pri- ] dve leti, so skdeniii napraviti en šla tudi v Italijo. Mussolinijev 1 sam etrahovit sunek, kateri bi
PREMOGARJI so i« ved«© pradnaat napad««. Pona kod jih j« i« tiso*a o«talo * stavki tudi pc tom. k« jih ja Law i» pos v al nasa j mM dalo. Gornja j« slika is bmUvs« stavka pramagarjav w Library, Pa.
• t1
Glas iz države Colorado
Pueblo, Colo. — V tej državi *.mo dobili že precej časa nazaj novo postavo pod označbo Labor Peace Bill No. 1*3. Unije CIO in Ail so pod vzele «kupno akcijo proti nji. Za dne 28. julija je bio pred sodiščem v Denver ju določeno prvo zaslišanje. In če unije izgube, bodo ¿ftvar tirale .pred vrhe rn o sod išče. *
"Labor Peace Bill" je delo zveze industrialcev (National Manufacturers Assoc.) in pa trgovske komore (Chamber of Commerce).
Ko je bil omenjeni predlog U. 183 sprejet, so si člani trgovske zbornice v Pueblti čestitali na sijajni zmagi nad delavstvom. Med njimi tudi ¿lani Junior Commercial kluba, ki se ob vsaki priliki predstavljajo, kako agilni so za ljudski blagor. Jn pa koliko store za ljudstvo v splošnem. «Kaj vse so že dosegli, vidi lahko slepec, ki 'bo povedal, da je Pueblo "one mans town", in da ga je treba v tem smislu ohraniti. To oni hočejo in si prizadevajo.
Ako se omenjeno postavo kdaj uveljavi, potem goo4-bye svoboda in delavsko gibanje. Ta zakon namreč prepoveduje odštevanje unijskega asesmen-ta od plač (check off), agitacijo za pridobivanje članov v unije, in kritike proti kompa-nijam in trgovcem, Če se jih bi •uradno lahko smatralo, da imajo boj kotni enačaj.
Dalje prepoveduje unijam z raznimi tehnično izbranimi besedami agiftirati za nove Člane. Unijskrm uradnikom so dani nagobčniki. Ako se čezenj pregreše, se jih sme kaznovati z Visdko denarno globo m zaporom obenem. Isti zakon pa daje kompanijam proste roke delovati proti unijam v in izven delavnic.	•
Nedavno je država poravnala zadnji obrok dolga, ki so ga napravili morilci nedolžnih žrtev leta 1914, in že je državna Icgislatura, »ki je sprejela zakon št. 183, odobrila 72 tisočakov za obnovitev državne milice (Colorado State Guards). Pueblftki fantje so šli zanjo takoj na delo in ustanovili oddelek, v katerega se jih je do o-menjenega datuma vpisalo ka-
kih 32. Značilno je, da smo za- in se ponudijo v delo kaki je-««v .	-« * *"	klami ali pa celo v premogov-
nik. Tako bodo vsaj videli, ka-
jim jih v bodoče ne bodo več tako nevoščljivi kakor jim jih sedaj zavidajo.
Frank Pochnik.
Poglavje o nezavednosti
Witt, III. — Proletarca rad čitam. ker prinaša zmerom kaj takega novega gradiva, ki ga bi v drugih Ustih zaman iskal. Ti slednji pišejo eno in fcto in uče delavce v pokornost in re-signiranost.
Naša naselbina je mrtva, pa ne le vsled brezbrižnosti, pač pa, ker so dva rova zaprli, pravijo, da za vselej. Mladina se je razšla s trebuhom za kru-
paziii «ved organizatorji tudi enega Slovenca.
Ti fantje so /polni patrioti-< sijajne so piače delavcev, zima irt pripravljeni za marši-j U ver jen sem, da ako to store, kaj na domači fronti. A kaj pa za zvezno armado? O, zanjo pa so aii "prestari", *>rekrev-Ijasti, ali pa imajo ženo in otroke. in kaj se ve na kaj še se vse izgovarjajo. Zvezni vojaški službi se izogibajo kolikor vedo in znajo, dočkn je precejšnje število navadnih državljanov, ki imajo tudi ženo m otroke, že leto dni na fronti.
Kam jadramo? Ameriški vojaki so po vsem svetu na bojnih poljanah za demokracijo in svobodo. Njihova naloga je rešiti podu ar ml j ene narode. Kdo >pa bo rešil ameriško delavstvo, ako se ne zbudi in skupno nastopi na »politični fronti, da pomete z zajedalci?
Tudi Musso in Hitler sta se naj prvo iznebila delavskih organizacij, da sta potem imela v svoje moriine namene proste roke.
Ali ima ameriška plu tok racija kaj boljše namene? Kaj
še!.
Dokler bodo preiskovali razmere v delavnicah poslanci, kakor je A. J. Bni?le iz Michi-gan«, ki jih je sam osebno in-vestigiral pri 47. družbah, ki so uposlene z vojno produkcijo, ne bo dobro. V svojem poročilu o preiskavi pravi, da je sicer vse OK, le delavci imajo prevelike plače. O dobičkih kompanij ni govoril. Dva dni pozneje pa sem v istem časopisu, ki je poročal o njegovih ugotovitvah, čital, da je ena izmed kompanij, ki jih jo preis-kal, napravila 94 odstotkov dobička. Tega ni gospod Engh kajpada nič kritiziral.
V coloradHki legislatouri so večinoma odvetniki in bankirji. Delavcev je zelo malo. Delavec nima sredstev, da bi v volilni kampanji tretal s cigarami in »pivom in tudi za trošenje laži ni «možen. Za take stvari je treba posebne uglajenosti in drznosti.
Iz Washin»rtona so naši zastopniki odšli, da si odpočije jo svoj« trudne kosti in »preštudirajo, kako bodo delovali zoper delavstvo in proti predsedniku, kadar se v jeseni zborova-
otok Bicriija je po dolgi dobi začul znova odmev korakov Uljih oevojevalcev. Ni prvič, da se je to dt(godilo. Ze v davnih, davnih časih so prihajaJi tja tujci, katerim je bil* všeč lega ter milo podnebje Sicilije.
Nevštevši prebivalce v fpre-hbtori^m dobi, so.prišli tja in ostali, nekateri pa zopet odšli — po vrsti — Grki, Feničani, feničanski Kartaginci, Rimljani, G oti Rd. Tu, v Sirakuzi, je živel in -umrl, prebodt n z mečem od surovega rimekega vojaka, »loviti Arhimedese, največji matematik vseh Časov, katerega .principi so še sedaj v veljavi.
Tukaj ob obrežju Sredozemskega morja so se vršile velike bitke skozi tisočletja, in ni ga bilo stoletja v tistih časih, da ne bi divjala bojna vihra na tem otoku.
Kamorkoli »topiš v mali Siciliji, vidiš sledove »prošlosti v nji. Razvaline starih utrdb, ki so jih zgradili Grki in Rimljani, podrte templje bogov, kateri so že davno zapustili otok in ga prepustili Mariji in drugim svetnikom, katerih je v sedanjih cerkvah in kapelicah v Siciliji v izobilju. Zeva se je umakni! Jupitru, Astarta Veneri. In ti pa potem novi veri in novim bogovom. Otok pa je ve.4 ta čas ostal nespremenjen.
Oljke, oranže in citrone, trta in fige rastejo na njemu kot v tistih davnih časih. Istotako na njemu še vedno kopljejo žveplo, fosfor in sol, kot takrat, ko eo delali Eunus in drugi sužnji v teh rudnikih. Zemlja in podnebje je isto, — le čas se je spremenil.
Zavezniški napad na obrežje Sicilije.ni nikogar iznena-dil. Strahoviti zračni napadi so sami na sebi kazali, kam vodi pet invazije. Kakšen bo izid,
hom na vse vetrove. Le mi je težko napovedovati. Mogo-rtari smo še na svojem mestu če bo lahak, z malimi izguba-m čakamo — svobode... ka- mi, ali pa se lahko raztegne, dar bomo poklicani vanjo. kot se je v Afriki. Odvisno je,
Sel sem neki liko na agitacijo za list, pa se ne morem nič pohvaliti z njo.
Nekdo, ki pravi, da je star "socialist,", je dejal, da s tem ne bo nič, ker socialisti socializem razdirajo.,. Drugi pa se
koliko bojevitosti je še ostalo med Italijani in v -koliko je Hitler pripravljen pomagati Mussolimju.
Dučejeva želja
Kdor je v zadnjih dvajset je udaril po hlačnem žepu, dt I	1>a čital Musso-
mu je v njemu zažvenketal Knijeve govore, bo priznal, da drobiž, pa glasno dejal: "tukaj ** do/aja tisto, kar je on je socialist, moj dolar!"	najbolj želel — to je. boj!
Po mojem mnenju b! bilo "B°li*e živeti en dan kot lev, dobro, če bi -Proletarec bolj a-|kot ?*„tiwt*	kakor
gitiral on ustanovitev "tretje"	j« *>il njegov moto.
Želja se mu je une*ničHa.
namreč delavske stranke. Ali kakor ji pravijo tu, za Labor Party.
Takozvane "farmer-labor" «tranke ae niso obnesle, a dobro obeta pa gibanje za labor party. Zdi se mi, da je 75 odstotkov delavstva zanjo, samo voditelji unij še niso za to stvar. A če se bi zavedali, da nimamo niti enega resničnega delavskega zastopnika v zvezni zbornici, nego le nekaj pri-jateJjev, potem si lahko predstavimo, da je to sramota za nas.
Če se ustanovi delavsko stranko, sem uverjen, da bo tudi agitacija za Proletarca veliko ložja. Ako se bi mogla zbuditi Lewis in Green za tako Stranko, ker kontrolirata
veliko večino unijskeva de lav-nje zcipet prične. Mislim, da bi jstva, pa jo bi že imeli. Ampak

biki najbolje, če ostanejo doma
celo na indurfrialnem polju svojih aktivnosti, so še toliko bolj »golj le kocke v vadljanju za delavske glasove med političnimi veljaki posedujočega razreda.
Ali se bodo unije iz tega saj sedaj kaj naučile?
Nekatere, da. Ene so se 4e. Na primer, "Justice", glasilo velike unije IIXJW, v kateri so organizirani izdelovalci ženskih oblek, pravi, da je sedanji zvezni kongres najboljši argument zgraditev neodvisne delavske politične akcij« v tej deželi.
A na drugi strani mešetarijo kšmunisti v unijah CIO, ki so porinili v vzhodnih državah na nedavnem izboru svojih organizacij v sprejem izjavo, da bodo podipirali v prihodnjih kongresnih volitvah vse tiste, "ki so z Rooseveltom".
Kaj pa. ako Roosevelta več ne bo? Ali pa če gre tudi on » kongresom vred še bolj na desno?
Ko bo vojne konec, bodo »prišli kajpada na dan z novo parolo, a ameriško delavstvo pa bi storilo eamemu sebi najboljše, če se bi zavedlo, kako ga z raznimi manevri izigravajo eni kot drugi, pa se spomnilo naukov pokojnega Debsa In se odločilo ne za kako "nestrankamko" politično akcijo, ampak za zgraditev delavskega političnega gibanja s soclalisttfhim programom. Enkrat bo to moralo rftoriti, ako hoče dobro samemu sebi. Čemu ne rajše že letos, nego šele ko bo morda že prepozno?
eden je s kapitalisti — namreč za njihov gospodarski sistem, drugi pa uganja razne trike vsled svojih osebnih kapric.
Proletarec bi v kampanji za "tretjo" (namreč za delavsko) stranko lahko več storil kot pa zanjo dose daj deJuje. In tudi bolj upoštevan bi bil. Naročnike bi mu bilo laglje dobivati.
čas agitirati ca labor party je sedaj tu, ko je kongres s tolikšno večino pokazal, kako zelo je proti delavstvu. Poslanci se za delavce brigajo le v volilni kampanji, da dobe glasove, potem pa pomagajo politiki skebanja.
če se unijsko delavstvo za prihodnje volitve združi v enoto, sem prepričan, da bi se moglo vreči iz zveone zbornice marsikakega reakeionarja in ga nadomestiti s pro greši vcem iz delavskih vrst.
John Repolusky.
Svojim četam v SicMiji pa je brzojavil ~Jmz sem v duhu z vami, z junaškimi branite! j i italijanske zesnije." In to je menda edino, kar bo storil zanje ta slavni bojevnik. Biti v 4taliji "v duhu", kadar se poda zaveznikom, osebno pa kje na varnem, na .primer v Argentini.
Živo mi je pred očmi slika, katero sem videl neko poletno deževno jutro v Rimu 1. 1929. Z ženo sva stala na Via Sacra ter gledala razvaline rimskega senata ter tempelj boginje Veste, ko je mimo v paradi pri-marširalo kakih tisoč dečkov. Bil je poseben dan, posvečen d uče ju in fašizmu. Najmlajši izmed teh otrok so bili od pet do šest let stari. V malih, čmth srajčkah, z lesenimi puškami na rami, so izgledali bolj kot kositerni vojaki v Andersono-vth pravljicah, kot pa naravni otroci. Njim so sledili malo večji, z nekoliko daljšimi leseni-mi puškami, v ozadju pa "Do-po-balila" s pravimi puškami. Vsi so bili v črnih srajcah, s črnimi pokrivali, z dolgimi črnimi t asi ji. Na koncu ceste so se ustavili, ofcrnUi na povelje proti kvMnalu, dvinili svoje male ročice, in sKšal se je o-tnoški vzklik v enotnem tempu: "Viva Duce! Vhra II Rel" Od takrat je štirinajst let — doba od lesenih pušk do resničnih je minila.
Ofsmira v Rusiji
Nemške ofenzhre v Rusiji so »e že dvakrat Izjalovile. Prva I. 1941 zaradi prevelikega obsega, in druga, lansko leto, radi zadržka pri fttalinjrradu. Vse to so hoteli Nemci letos popra-viti. Namesto ofenziv v tako I velikem obsegu kakor prejšnji J Italijo?
bil na »zoženi fronti tako močan, da bi bil osa obrambo w> vzdržljiv. Ta ifunek je bil skrbno pripravljen s tisoči največjih oklopnjač, "tigri" imenovane, v teži po 60 ton vsaka, opremljene z 88 mi Umetelnimi topovi. Na ku pičil i eo za ta udar tudi veliko takozvanega tajnega orožja, da je bil po mnenju nemškega vrhovnega poveljstva-uspi»h zagotovljen. Po dolgih «pripravah, ki so trajale vso ipomlad, je nemška armada udarila 4. julija na rusko (zalgvozdo, katero so sovjetske čete za/bile »zadnjo zimo med Ore lom in Be Igo rodom. Ravna črta med temi točkami meri 150 milj. Nemški načrt je bil "Keil und Kessel", stara nemška metoda bojevanja — zabiti dve za^pozdi na obeh straneh sovražne postojanke, kot delajo lovci. Kadar imaš sovražnika obkoljenega z dveh strani, ga pometeš v kotel.
Priznati je treba, da je bil to dober načrt. Nemcem se je že dostikrat posrečil, a to pot pa so se pošteno ureza 1 i. Na-me; to da bi zavzeli Kur.sk že prvi dan in Voronež tretji ali četrti dan ofenzive, kot je bil njihen načrt, so ob ogromni izgubi tankov — skoro tri tisoč samo pri Belgorodu — napredovali le nekaj milj. Dokaz mogočnosti nemškega napada in njegovega obsega je v tem, da je en sam nacijaki artilerijski oddelek porabil v prvem dnevu napada več streliva kot v vsi kampanji za podjarmije-nje Poljske. Naslednji dan pa več ket v celotnem boju v Franciji. Tako piše neki nem-*ki poročevalec.
.Mnogo tudi domačih novic
Kcngrejniki so šli na počitnice. Trema no v odbor za preiskavo vojnih naročil je povzročil spet nekaj hrupa z dokazi proti novo izsledenim tvrd- u kam, katere izdelujejo letala za ameriško armado, če je vse kar odbor izpričuje resnično, bi nekaj ob zid postavljenih ne bila prevelika kazen.
Vsak dan prihajajo take ne-iepe stvari na povraje. Gotovim veleindustriaJcem je za profit več kot za življenja tiso-čev naših vojakov. Seve, če se kaznuje krivce, kateri ogrožajo življenja naših fantov v uniformah, le s kakimi denarnimi globami do deset tisoč dolarjev, kot ae je to zgodilo v slučaju Anaconde, je vse to lahko umljivo.
Ruski relif
Joe Korsic iz Detroita mi je poulal $15 — $12 za ruski relif in pa eno celoletno naročnino na Proletarca. V ruski pomožni sklad so prispevali Frank Kre-
$2; po $1, FVunk Gaber, Louis Kim, Martin Menton, J. Ločniškar, Anton Kržišnik, J. Krainc, M. Gregorich, K.
(Nadaljevanje na 3. strani.)
Tole mi ne gre v glavo?
tavesniki ne govore c«iako ostro proti Italiji, ki js t«»iN«n priWt, kot robantijo
je , njim Is kalior se > od M*"olmij* naučil? Comu ta ^vojna mera, to santma poso-bno Slovenes in Hrvate pod
POVESTNI DEL
TONECUFAR:
Gospod in ušivec
(Nidttljrvanje.)
3
Na dvorišču se je seznanil s četvorico študentov, ki so imeli na ve?ti politične prestopke. Spadali *o v sodno celico. Tam ni bilo toliko gneče, ker so razen sodno obsojenih kaznen-cev redkokc^a zaprli vanjo. Se najlaže se je kak šofer »pravil tja. Tudi gospodu se je vzbudila skomina po či*tejšem proste(ru. Zdaj je dobil pla^č, volneno ipogrinjalo in nekaj denarja, obleke za potepuha pa ne. Nerad bi se še dalje stiskal v množici umazancev.
"Vz'ic temu, da sem že nekaj časa tukaj," je -govoril študentom, "se mi se zmeraj zdi, kakor da samo sanjam. Kaj podobnega je moral doživeti Dante, da je lahko ustvaril svoj Pekel".
S študenti se je počutil kakor z enakimi, zato je tudi za-volje. njihove družbe moledoval orožnike, naj ga prestavijo v sodno sobo. Preprosil jih je, se potem »avzel se za šoferja Jaouša in ga spravil »s gneče.
V novem prostoru je vladalo drugačno vzdušje. V lepih jutrih je skozi gornje šipe — spodnje so bile «pobarvane — pomežikalo sonce, ki se za druge celice sploh ni zmenilo. Starešina Mihajlo je bil skromen in ustrežljiv iberažki veseljak s kmetov. Slu-žil je financarje in se pregrešil s tihotapstvom. Ker ga dolgo niso dobili v roke, mu je kaizen z raznimi amnestijami splahnela na par mesecev. Ko je sprejel gospoda med svoje varovance, je bil že skoraj na kraju jS njo. Takoj
nju v velikem svetu. Tudi o sebi se je dosti razgovoril. Doma je bil s Primorja, kjer je navadno prtbil poletje. Študiral je tehniko na domačih in WjJ.h univerzah, se proslavljal s športom in «z «jim zašel v najvišje družbe.
M; <ku se je pa zdelo, da ga pozna. Služil je na morju in se
Le najnovejli gost sodne celice, voznik Boško, se je požvižgal na marsikaj, kar t*> drugi izpolnjevali. Prišel je dva dni za gospodom in se vedel, kakor da se je po krajši odsotnosti vrnil domov. Zagr-čal je nekakšen pozdrav in takoj povprašal, kdo je starešina. Bil je srednje-velik možak, s težaško grbo, da je ves visel nekam naprej. Izpod nosu so mu štrleli ščetinasti brki, dolgi in ¡zanemarjeni, izpod zama-
nega življenja, svojim je pa rstihoma »povedal, da njegova mama vzdržuje nekakšno ev ropeko čajnico z dekleti. Med C talne godte Meje letovišč ar je, oficirje, domače in tuje imenit-nike. V "službi" ima sama mlada in lepa dekleta. čim njihcva svežost pojema, jih zamenja z novimi;
"Potem je pa z njimi tako kn-kor z Marjo," se je jezil in ni povedal, katero žensko ima v milih. "Kadar ga gledam, kako je razvit, se ne morem braniti lepih vtisov. Ampak če pcmtdim, na čigav račun je tak, na čigav račun študira in jsdra po svetu, potem se mi za<gnu$i. Tudi vse njegovo znanje je samo zunanji lesk."
Vlado ni zvedel za to obsodbo. Veselil se je novega okolja in tuhtal svojo zadevo. Po prvem zaslišanj-u so ga še večkrat klicali v pisarno. Vselej se je povrnil skrivnostno zamišljen in nikoli ni povedal kaj
_ ^ _______ kakor prvič. Iz sodne sobe
mu 7e povedal ~nekaj~dov\7pov i,,paAs nj ff1 Pred Pisarja. Zdaj
in prigod. Gospod je ob štu-	pu3ti,i. v.
dentih raizprostrl volneno po-
nekaj ča a zadržal tudi v Gra-iWene kaP* j® s™«*1^ *ki,il- Na selijevem rojstnem »kraju. Vla-^9bi J'e noaM ieUk površnik, do je potrdil, da ima njegova >Prek*Pan in ,bo!J «Mamama svojevrstno restavraci- ka'kor kilo potorivaJo. jo. Miško se pa potem ni več Pod P^duho i« držal staro dosti menil z njim. Občudoval i konj?ko p!ahto in 8 ***** d°-ga je, kadar je telovadil, ga t ka7aI' da Pozna lwtt*brcz zbadal v diskusijah o raznih j8*6^ vprašanjih znanosti in politič-
grinjalo.
Fantje se ga niso branili. Živeli so v skupnosti, si delili vse, kar je kdo prejel, in si drug drugemu skušali lajšati dolgočasni zaipor. Vlada niso sprejeli čisto za svojega, a zavoljo zanimivosti jim je bil kar dobrodošel. Največ pažnje mu je posvetil medicinec Srečko, najmanj slavist Miško, d oči m sta pravnika Ivan in Štefan ustvarila z njim zanosno poznanstvo. Razgovarjali so se o u-metnosti in znanosti, o svetu in ljudeh. Vlado je cfbiskal že vse evropske prestolnice razen Moskve, se pobahal z imenitnimi poznanstvi in bil prepričan, da igotovo vedo zanj iz časopisov.
Tudi pri njih se je urezal. _ To pa ga ni iriotilo, da jim ne bi pripovedoval o pariških gledališčih, o širokem življe-
tovosti. Zmeraj manj je bilo nade, da se kmalu reši teh »teh.	j
Ze drogi dan se je pozanimal, kako je z ušmi v sodni
sobi. \
"^Preglej »e," mu je svetoval Mih a j lo, "in čeJcaj ujameš, mi reportiraj! Tudi »mi jih premoremo. Kadar je prehuda z njimi, damo spariti obleko. Tam »e pa vse osmodi in je človek na pol nag. Sam glej ! Tu se ne z^žejo, s hodnika priromajo k nam. Tam striže jo ušive e/'
Mihajlovega nasveta se nno držali samo študenti in gospod, tudi ostali jetniki — bilo je še nekaj drugih šoferjev razen Januša, par obrtnikov, ki so kršili obtrtni izakon in obsojenci ipo cestnem redu in zakonu o razžaljen ju časti — tudi ti so se pridno pregledovali in se takoj otrebili, če jiVn je kaj za-gomazeJo pod pazduho.
Pravilni in napačni ugibi lastnikov ELEKTRIČNIH PRA2ILCEV
IZJAVA—\lrwi rfrlite v Mrnici, dokler ■« m <to*et* praiiti JS Pravilo« e Napaino
Napačno- Mr »o vtrmite ii* tatrvirr i aH tri ure preHno ga deortr ytnhi\
IZJAVA —<>»o ho«i»" m4er» h mmpir. *nt\rp •n prihtih» m Ubbo kuha hkrati r elrktrtfnrm
prafitnikn.
« Prtrlbw e Nmpminn
IZJAVA M*«, naj m mmi «o 4o 4» minut pri Oprtih rtnliKk. e Pravu«» e
Pravilno- -Ko Mn u rumeni rabite atijo trm prratnro.
IZJAVA-F.lektn/ni pn >ilnik k ttriprirtn pri kub. ta rKk |(Mti)t.
e Pravilna e Napačna
IZJAVA S«Hr)r naj ar kuha v ia<toatni količini
¥• P»»vilr»o e
Napa. m» JWivje kuhaj tr a rim Manj vode m<> »oie.
IZJa*a-Elrk»rW».i prah
tac jr tórakn pri k on •enrtraahi »«tja in ao Mrja. '
a PrariliM « N^éna
EUktriko — rabi m t*Jm potrab«- tralit« jo!
PUBLIC SERVICE COMPANY
OF NORTHERN ILLINOIS
"Kdo si?" ga je vprašal Miha j lo. "Pri nas se vsakdo*predstavi."
"Voznik; Boško. Poznajo me vsi policijski pisarji in vsi sodniki. «Kje bom spal? O, tam v kotu je še pratzno!"
Novinec, ki je vzbujal veselje, se je utaboril v kotu naj- k delj od vrat in parne ogreval-nice. Okoli nje so se stisnili zmznjenci in Mihajlo, ki ni|v««eU« *oier Januš. Vse je imel nobene odeje. Boško ni «pravil skupaj, le Boško se je prezrl, da so blizu kota Študen-^ tovske stvari: perilo in jed? Odlložil je plahto in površnik, si sezul čevlje in jih ponesel v vrsto.
"Kdo mi da za čik tobaka?"
ŽENSKIH ARMADN1H ODDELKOV m j« javnoat U prUUn. prlr.diU,	ji j. bil« od kraj. n.pri-
je t no mislili, immm n»j bi ttMli ¿enak« aluiilo v na.i ob« rcicni «iti. A dofodilo •• j«. Gornja ao aai« "roj.kioj«", prid«ljc«e Marino«, p alvibi «ckj« na Pacifik«.
kom zalotil. Potem sta se zamenjala.
Gospod je spretno igral in na hrbtih preizkušal tvojo športno moč, nikakor pa ni maral v sredo kroga. Našel je celo vrt to izgovorov. Potem so se navadno ^porekli kn prenehali. Za te igre je imel posebno
Etbin Kristan, urednik Prole-tarca, pa je bil one dni povabljen od sodrugov v starem kraju tja, da jim pomaga v naporih ustanoviti tako Jugoslavijo,! jamčena". kakršno si je zamislilo JRZ. Po Kristanovem odhodu je postal Frank Zai'.;z tudi odgovorni u-rednik Proletarca, urejeval pa ga je vsled zaposlenosti Etbin a Kristana pri JRZ že več mese-
če se ljudje, ki delajo <za vsakdanji kruh, ne bodo pobrigali zase, bo slabo za njihovo svobodo, če,prav jim je v ustavi za-
Nace 2lemberger.
zaman ponujal. Se Miško, ki se cev tud» P^j. Ker obeh del ne
je najbolj potegoval za enakost med ljudmi, ga ni maral blizu. Odkar je bil v celici, jih je zmeraj bolj srbelo. Prekli-_ njali so nadležno golazen, se
Počakaj," saj" nimamo ¿a-l^^f Kkupaj ni nii za" fike!" ga je zavrnil Mihajlo. M*1* Nekaterim so se pomno-"Koliko imaš?"	; iava,dne uši, drugi so do-
"Petnajst dni!"	irdečkaste, nekateri spet
"Kako si jih zaslužil?" i velike s črnim križem na hrb-"Z lonci, ampak po nedoli- |tu. debele, dol^e in čisto črne, nem. Pri sveti Trojici, da res! Kljuse je krivo! Počasno je. V
teh petnajstih dneh lahko o-matga za vselej, ko ne bo mrve in korobača. Zadnjič sem vozil mogo in ga z najhujšimi bati-nami nisem spravil v hiter korak. To me je pogubilo. Neki hudič mi je obesil vrečo loncev na voz. Niti videl jih n»em. Naenkrat me zajamejo policaji. Z njimi je pricapljalo Človeško ičene, nekakšen trgovec ali kaj. Povedal som jim čisto resnioo, pa ni nič zaleglo." "Tudi na sodniji ne?" Boško je odkimal. "Tudi mi nismo otroci! No, petnjast dni ni nič! Saj si vajen. AH so ti kaj navili gramofon?"
ki so grizle kakor ose. Tekmovali so v lovu in si kazali krvave nohte kot Icvrke trofeje. Kmalu so imeli vsi rdečo kožo.
"Ošpice smo dobili," je u-gotavljal Januš.
'Tudi uši so po božji voJji med nami," se je oglasil Ročko. Raz tolmačil je njihov rodovnik, vrste/povprečno življenjsko starost. "Kdor se jih rad znebi," je svetoval, "naj zakoplje dbleko v zemljo aH pa v mravljinec. Na vročem tudi ne strpe dolgo. Takoj popihajo kakor tat pred policajem."
"imamo ga!" je viknil Mihajlo. "On nam jih je zaredil!
bi nikakor mogel še kaj časa zmagovati, je bil pohabljen v službo upravnika Charles Po-gorelec, ki je v tem poslu še Nd»j.
Izrekam obema priznanje. Zaslužila sta si ga.
Proletarec je sedaj najstarejši slovenski list v Ameriki, ki Še ni menjal gospodarja. Tako sem že dostikrat čital. Drugače pa sta po imenu sta-rejia le Amerikanski Slovenec in Glas naroda.
Je pa eno, kar lahko rečem, m to je, da je Proletarec edini sJoveatHki socialistični ■ list tne samo v tej deželi nego na vsem rvetu. In menda samo zato, ker je socialističen in delavcem resnico govori, nima zadosti naročnikov.
Proletarec je bil vedno potreben našemu delavstvu, pa mu 'je spet sedaj in bo mu po vojni.
Mnciji drugi listi se nekako boje pisati po pravici o vojni in njenih problemih in o **gli-
RAZNOTEROSTI
Klub st. 47 JSZ zagotavlja sodelovanje
Springfield, 111. — Na zadnji seji kluba št. 47 JSZ smo poleg o raznih drugih zadevah razpravljali o (kampanji za razširjenje Proletarca. članstvo našel;a kluba se dobro zaveda, kako potreben nam je ta list zato bomo po svoji moči v kampanji zanj vsi sodelovali in mu skušali dobiti čimveč novih naročnikov.
Proletarec ni poireben samo članom zveze nego vsemu našemu delavstvu, ker deluje za obče ljudske koristi. Enako so potrebni listi te vrste drugim narodnostim.
Res, da se velika večina delavcev vseh narodnosti tega ne zaveda, niti ne čuti potrebe, da jih bi čitala. Ne razume, da le s pomočjo delavskega časopisja se pospešuje izobrazbo med delovno maso.
O tem se vsakdo lahko prepriča ne da bi mu bilo treba kam daleč*po dokaze. Glavno je, da se za delavsko gibanje saj malo zanima.
Kako mieilijo delavci sebi v škodo, se vsakdo lahko prepriča ob volitvah. Ali pa v času itavk, ali v vzru jen osti mase radi kakega zelo važnega vprašanja.
Spominjam se dogodka v Kansssu, kjer sem živel pred leti. Na neki društveni seji je bilo sporočeno, da je kandidat ta in ta poslal Članom pijače.
Rojak Hrvat, in tudi med Slovenci je odvisno takih, pa je
Bridgeport, O. — Pazno sledim poročilom o sedanji kampanji za razširjenje Proletarca in o cilju, da se mu pridobi tisoč novih naročnikov.
Vsi stari boritelji idej, ki jih j ^¡cei,"8 ^lninTozaTC^ pred zastopa ta list, bi radi zanj ' tmi: ,.Kaj m{ ^ ^h^ 4orili čimveč, in bodo storili j ker nima ^ a d€m0lkrat kolikor bo v njihni moči. Am-
Zato je nosil povrSnik na peč! hah" *a.mir. Proletarec pa se Da bi te ne bilo nikdar k nam!' ne ^^ Pove kakor
Resnično jezen je planil pro- p* 6e je komu prav ali ne. Za-
Bofcko je prikimal in si iz-Ü	jn ** komaj obrzdal. m<Ta ^ ar dol.
prosil čik. Vsem se je ponudil, da bo zanje čistil sobo in ribal kiblo. Mihajlo ga je saimo gledal. Oba sta pogrešala kajenje in kila kruha jima je bila pre-pičla hrana za ves dan. Starešini so jetniki saimi ponudili, ker je bil prikupen in je da! tudi nekaj nase. Rajši je stradal, kakor da bi se komu prilizoval. Bo^ko pa je neprestano pretal na vse, kar je kdo imel, čeprav kateriknat vsi skupaj niso premogli za dobro večerjo. Bil je nesramno vsiljiv in za najhujšo psovko je pokazal trdo kožo. Neprestano je nosil težki površnik na parno ogre-valnico Mihajlo ga je podil stran, saj ga je razprostiral nad njegovim ležiščem. (Par-krat mu ga je zagnal po tleh, voznik pa ni odjenjal. Toliko časa iga je nosil na vroče cevi, da ga je osušil vseh mokrot in zmrzali, ki jih je nabral še zunaj in »proti oa sprehodih.
V prostorni sobi so jetniki preganjali dolgočasje tudi z .'»jVami.
Eno so igrali stoje. Kdor je bil na vrsti, je z desno dlanjo ziasknil lice in nastavil levo dlan, da so udarjali po njej. Kadar je pogodil pravega, se j« m njim zamenjal, če je bil na vr?ti Vlado, ga je Miško krepko mazal, ko se je obrnilo, mu je Vlado vračal v trojni meri.	^ •
K drugi igri so se posedli v krogu, skrčili noge, držali roke na tleh in metali drug drugemu brisačo x močnim vozlom, da je krožila pod koleni. Nekdo je stal na sredi. Z Hfc-a*čo so ga udarjali p6 hrbtu. Ko se je obrnil, je izginila pod koleni na nasprotno stran, kjer je spet nekdo zamahnil po njem. Tolika časa je moral o-prezati n*njo, da je pri ne-
T\idi Vlado se je razhudil nad jetnikom. Obetal mu je, da ga bodo spravili v najslabšo sobo, med ušive berače in druge zavTŽence.
"Mihajlo, ako ti tega ne urediš kot starešina, bom pa jaz govoril z orožnikom."
"Ne 'boš, gospod!" se je o-gla&il Boško in pomahal z lopatastimi rokami, "če si tako č*etit hi gosposki, pa nikar ne hodi med nas. Kdo ve, kakšno falotarijo si skuhal, da te toliko časa parijo v preiskavi. Z mojimi lonci je šlo vse bolj na kratko.".
Goapod se je ugriznil v ustnice in ga pustil ipri miru.
. (Dalje prihodnjič.)
Nace Žlemberger piše
Piney Ferk, O. — Ako pogledamo v zgodovino Proletarca, vidimo, da so se pri njemu uredniki in upravniki pogosto vrstili. Bili so to fantje rz naprednih vrst in večinoma moč-nei^a socialističnega prepričanja. Bili so nadarjeni in delo so sprejeli ne zato ker bi imeli plačo ali komišen. ampak za stvar. Pozneje so imeli nekaj plače ali provizije, a ko so se jim ponudile boljše službe, so priložnost izrabili in odšli.
Pcfkojni Jože Zavertnik, glavni faktor pri ustanavljanju Proletarca, in njegov prvi urednik, j« delal brezplačno. UH j« bil tedaj mesečnik v maflem formatu, a urejevan v ogntfu socialističnega navdušenja in. za boj proti reakciji in drugim zavajaIcem med našim narodom.
Taiko je šlo do leta 1919, ko je prevzel upravnišfcvo Frank Zait* List je bil tlakami več tisočakov dolžan in treba se je bilo furiti, da se ga je ote>o.
Napredno gibanje med ameriškimi Slovenci je dobilo svojo največjo oporo ob ustanovitvi Proletarca in potem vseskozi, od kar izhaja. Ako bi •Proletarec propadel in ne bi bilo nobenega takega slovenskega lista več, bi šla tudi slo-vennka napredna* "k hudiču".
pa k parno na zastopnike v tem kritičnem času se ne smemo zanašati.
Ako je ¿Proletarec kdaj pričakoval opore in pomoči, je to sedaj — v prav tej kampanji, ki je v teku od 1. julija.
Zato pa, če bomo šli vsi na- J ročniki, kateri soglašamo z nje-' govimi smernicami na delo zanj, pa bomo cilj — tisoč novih naročnikov — gotovo dosegli.
V malih naselbinah se bo storilo precej, namreč v vseh, kjer je volja. Še veliko boljše priložnosti v ta namen pa so v velikih naselbinah.
Na zadnji seji našega kluba Naprej št. 11 JSZ smo o agitaciji za Proletarca veliko razpravljali. Splošno vsi so izražali pcmagati v nji. Upoštevati pa je treba, da je tu Proletarec že doigo precej razširjen, dodaitne naročnike pa mu je dobil še Anton Zornik. Vendar pa je še prečej prospektov, ki se jih bomo lotili, da bo
j novaca ima, pa mi kupi pivo!
A socijaiista ništa!" Tako nekako je govoril in ljudje se mu pa rmejali in — pritrjevali.
Lahko bi navedel precej sli-čnih primer tudi med našimi ljudmi, ki so mi še v spominu, a ta naj zadostuje.
V dobi, ko smo bili mi mladi, so zatrjevali, da je za delavčevega in kmečkega otroka dovolj, ako se toliko nauči, da zna pisati in čitati ter katekizma.	t
Tak nauk je bil otrokom delavskih staršev škodljiv, kakor je še danes, kjer ga uporabljajo. Oznanjali so ga zato, da bi držali delavsko maso v nevednosti, ker le s pomočjo nevednosti je mogoče garače držati v sužnosti in za tlačane gospodarjem.
čestokrat sem že slišal staro pogreto frazo, češ, kar Proletarec piše, "sem že vse pozabil". S tem se je hotel napraviti vsak tak protivnik učenega, nevedoč, da je orodje v rokah
ta list res zahajal jr vsako slo- izkoriščevalcev.
vensko hišo.
Sedaj je z oz krom na agitacijo precej drugače kakor je bilo pred leti. Spominjam se ljudi, ki bi si ga radi naročili,
Zato je uprava Proletarca pa kaj hočeš, ko niti za kruh
kar v pravem času zasnovala	niso imeli,
sedanjo kampanjo za tisoč no-	, Naletel si na slučaje, ko si
vi h naročnikov. Naprednim de-	obiskal zvestega naročnika, a
lavcem pa bo treba na delo, da	bil je marsikateri vsled brez-
jih dobe. Jaz mu jih želim pet tisoč.
Morda bo kdo rekel: "Da* Nace lahko "žnabla" in piše. sam pa nič ne naredi!"
Vsem talkim naj pojasnim, da nisem za nobeno rabo več., posebno ne za duševno delo. Prihodnjega 3. avgusta jih bom imel na grbi 75 let. Leta so me izmučila.
Morda bi še ne bilo tako slabo, če bi me pred leti ne doletela nesreča, v kateri sem izgubil oko. V starosti se to pozna. Z enim, ki mi je ostalo, pa sedaj le za silo čitam, in ljudi, ki so mi sicer stari znanci, ne spoznam več, ako so stran par korakov, razen po glasu. .
Sej društva, v katerem sem* podpredsednik, sem se vedno udeleževal. (Nobene nisem izpustil, ali prihodnjo zimo pa jih bom moral.
Napravil sem si prijazen" dom. v veri, da bom na starost v miru iivel. Žal, da se je dogodilo ravno nasprotno. A umri pa še ne^ bom, to zagotavljam. še bom kljuboval vsemu zlemu in kaj storil za dobro rtvar.
še nekaj, predno zaiključim. Delavci si bodo morali ustanoviti svojo stranko, drugače bodo postali sužnji, v kar jih tirata sedanji senat in kongres.
poselnosti v takih stiskah, da se ti je smilil in nisi vedel, ali bi naročnino od njega vzel ali ne, ko je stikal zanjo po svojih zadnjih centih. Ampak list so hoteli imeti in mu ostali zvesti tudi v svojih najtežjih dneh. Mnogi pa so ga pustili, dasi bi ga veliko lažje plačali kot marsikateri ¿zmed onih, ki so si ga ohranili in mu s tem pomagali do obstoja.
Seveda, izgovorov imajo tudi sedaj na koše, čeprav se ne morejo več sklicevati na krizo. A Proletarec zasluži, da gremo preko vseh teh plotov in pomagamo k uppcfou kampanje.
Redni naročniki pa naj novim razlože, čemu se Proletarec razlikuje od drugih časopisov in jim raztolmačijo njegove namene in cM je.
Kar rad u jem se ob misli, kako rad bi šel spet na potovanje r a ta list, kot serfi hod H pred leti, a ker vsled zadržkov tega več ne morem, bom vseeno »torti kar bo v moji moči, da pripomorem k zmagi v kampanji.
Joaeph Snoy.
Vsak ČHatelj tega lista vabljen, da mu dobi saj norega naročnika. Če to storimo, bo ctlj tisoč norih naročnikov kmalu doseien.
Nihče, ki je človek zdravega razuma, ne bo trdil, da že zadosti ve. aii da je "ie več pozabil" kot pa Proletarec piše. Vsakdo, ve, da se tudi naj učene jši profesorji, ki druge uče, tudi sami uče in izpopolnjujejo v znanju do konca svojih dni.
Res je, da ni nihče primo-ran Čitati ta ali kak druig list. a prav to je vzrok, čemu se bi moral vsakdo še posebno potruditi poučiti se, kaj naj čita. da bo njemu v korist.
Med ameriškimi Slovenci je edino razredno delavsko glasilo Proletarec. Izhaja delavski borbi v korist. Zato je naša doižnost, da se v sedanji njegovi kampanji odzovemo pri delu za njegovo razširjenje, da bo res zahajal k vsakemu slovenskemu delavcu.N
John Goriek.
RAZGOVORI
(Nadaljevanje z 2. strani.)
Kradnc, »P. Verderbar in Jože Korsic.
(Naročnino na Proletarca je obnovil Frank Modic, Ecorse, Mfoh. Imena sem napisal kot mi jih je s. Jože Korsic poslal. V pismu pravi, da ne bo pooa-bil ne Rusije, ne Proletarca. Iskrena hvala njemu in prispeva tel jem.
le ko sem zaključeval ta spis, sem prejel pismo Josepha Duma iz Otovelanda in pa vsoto $10 za ruski relif, ki jo je prispevaj cvetličar Frank Je-larč«.
Tudi temu prispevate) ju prav iskrena hvala.
KOMENTARJI 1
^rn^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtmrn^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmf
Grof Carlo Sforxa ne boji, j da ar bodo vlade v Italiji P° i padcu Musaolinija polastili z odo-britvijo zaveznikov proti-dtmokratični krogi. V inter-vjuvu v New Yorku je dejal, da je zaveznikom več za "red in mix", kot so že pokazali v Afriki, kot pa za preobrat iz fa&aaia ki reakcije v demokracijo, Pret brat obljubljajo, ko bo ouiiče poraženo. Pravi, da ga uradniki zvezne vlade vprašujejo, kdo so demokrati v Italiji, ki bi bili sposobni se-C'UvIii trdno vlado? "Imen ne morem navesti, a jih je najmanj deset, ki bi uiti zmožni ustvariti močan demokratičen režim," meni Sfcrza. "Vsa Italija jih pozna, čeprav ameriškim uradnikom niso znani," je pojasni). "Vrh tega je precej preiskuŠenih italijanskih demokratičnih politikov in državnikov v ubežnišfcvu," je poudaril. Njegovo mnenje je, da pomeni sedanja vojna konec ne le italijanske 13«, nego tudi diugih kolonijalnih imperijev. Apelira pa na zaveznike, naj po sklenjenem miru vrnejo Italiji tri njene kolonije v Afriki, ktr jih je sijajno upravljala. Je za to, da se izroči Grčiji do-dtkaneške otoke, ker so njeni po prebivalstvu, a o vprašanju Primorske v tem intervjuvu ni govoril. Sfoiza je bil v predfa-1'it jeni dobi nekaj časa minister v nan jih zadev v italijanski vladi, tu pa je voditelj ta-kozvanega svobodnega italijanskega gibanja.
H. R. Knickerbocker poroča dne 14. julija iz Sicilije čika-škemu Sunu o ugibanjih in npletiksh za sestavo nove italijanske vlade. Ko so ameriški reporterji vprašali »čilske politike, kdo bi bil na>boljši za načelnika vlade, so rekli, da bi bil najzmožnejši za to nalogo maršal Pietro Badoglio. Njegovo ime se v tem smislu pogosto omenja tudi v ameriških in angleških političnih krogih. O-glašajo ga za osebnega Musso-linijevega nasprotnika, čeprav mu je pomagal graditi fašizem v Italiji in bil je udeležen v italijanski invaziji v Etiopiji. Drugi, katerega priporočajo za načelnika nove italijanske vlade, je grof Dino Grand i, bivši Mu-solmijev poslanik pri angleški vladi. "Visoki, zaveznikom prijazni krogi" (.menda v Vatikanu) pravijo, da je Mitesolinijev režim v dvajsetih letih fa&izma z demokratskimi politiki temeljito pomedel, torej ne kaže drugače kot pri sestavljanju nove vlade zlbirati med onimi fašisti, "ki <bi bili za zaveznike sprejemljivi". Sfor-
za meni, da taka nevarnost res obstoji. , , .
O Badogliu pravijo, da se je
leta 1922 ponudil zadušiti maitaira nje Mu&iolmijevih čr-noerajčnikov v Rim, pa mu kralj ni pustil. To je drug argument pristašev starega reda v Italiji, čemu naj bi bil Badoglio sprejemljiv za Mussolini-jevega naslednika.
Zavezniki, ki so prevzeli oblast v okupiranem delu Sicilije, so domačinom zagotovili, da se za novo ureditev tega o-toka ne bodo pogajali z italijanskimi ubežniki in izseljenci, nedvomno zato ne, ker se fašistični uradniki boje njihove maščevalnosti, če bi se vrnili. To povzemamo iz poročila čas-niške agencije United Presj z dne 17. julija.
Boj mod Srbi im Hrvati povzroča . uradu za vojne informacije (OWI), ki mu načelju-je Elmer Davia. precej glavobola, posebno ker udriha po Hrvatih "četnica" Ruth Mit-chell. Njen boj proti Davisu in Hrvatom je dobil prestor v mnogih angleških listih. Wash-ington.ki Times-Herald z dne 7. julija navaja proti Davisu razne njene obdolžitve, med njimi to, da je Alan Cranston, načelnik tujejezičnega časni-škcija oddelka v OVVI, pod pritiskom odobril prošnjo, naj se trem urednikom "hrvatskega komunističnega lista SJobod na Reč poziv v armado odloži." Ruth MitchelJ jih imenuje "draft dodgers". "Slobodno Reč'* so ustanovili hrvatski komunisti pri Narodnem Glasniku. toda imenujejo jo srbski list, tkikana je v cirilici in je glasilo takorvanega srbskega vidovdanskega kongresa. Ves 1 ta nečedni boj med Hrvati sa-! m!mi in med Srbi (Srbobra- j nom in Slobodno Reč jo), ter' med Hrvati in Srbi ne obeta j jugoslovanski stvari nič dobre-| ga. Ruth Mitchell je absolutno proti Hrvatom, za veliko Srbijo in proti — Rusiji. Izjavlja, da Srbi ne bodo jemali navodil od Stalina, kakor jih ne jem-1 ljejo od Hitlerja, pa čeprav Daviš dela med Srbi vtis, da se "bojimo Rusije". Pa mu je zalučila. da "mi. četniki, pod poveljstvom Draže Mihajlovi-ča se ne «trašimo nikogar." Daviš ji odgovarja, da se ni vjel v svojem obsojanju pisave Srbobrana nikaki hrvatski, ne nobeni drugi propagandi.
Patra Ambrosica bo morda
zanimalo, če že ni čital, da a-meriTIke ladje vozijo iz svojih zalog v TVniziji v Sicilijo za civilno prebivalstvo živila, ker bi mu lire v praznih prodajalnah nič ne pomagale. Enaka
S
AMERIŠKI VOJAKI m> r okupiraniH iulijanakik otokih, vittvil Mvosniski napad na Sicilijo, ¡mali raltka posla a «laganjem aapUajaaafa malorijala. Na rrkajl »liki ao paika, ki ao jik italijanski rojaki pustili oaroje-. valcam r Lampadusi. nadala« od Sicilija.
pomoč je potrebna Slovencem I borbenih Francozov, ki je bil
— to je, v živilih, ne v lirah.
Herbert Morriaon, član angleške vlade in eden izmed voditeljev' delavske stranke, je v svojem nedavnem govoru prijemal Irsko, ki je v sedanji svetovni borbi nevtralna in povsem "brezbrižna" za velike cilje zaveznikov, namesto da bi jim pomagala v borbi zanje, kakor se je nekoč borila za svobodo. Odgovoril mu je irski premier Eamon de Valera, ki pravi, da Irska je res bila že v mncl?ih bojih za svobodo, toda proti kateri deželi? Zoper tisto, ki še sedaj drži velik del Irske pod svojo oblastjo! Iz njegovega govora je ¿asno, da Valerova katoliška Irska še se-
med zavezniki slavi jen vseskozi do ameriške invazije v severno Afriko, se nedvomno zelo čudi, čemu sta se angleška in ameriška vlada narpram njemu in njegovemu gibanju tako ohladili. Slednja mu sicer niti prej ni bila prijazna, ker je vzdrževala stike z Vichyjem, a bil pa je čislan v angleški vladi. Dne 6. juiija pa se je dogodilo, da mu je ustavila njegovo glasilo La Marseillaise, ki je Uhajalo v Londonu. Za vzrok je navedla, da piše "sovražno Zed. državam". To je bil v Londonu drugi ustavljeni list, od kar je Anglija v vojni. Prvi je bil komunistični Daily Worker, ki mu je bilo spet do-
stave, dasi je bila tudi drugače v vsakem oziru uspeh. Tej italijanski ekspediciji so bile prirejene velike svečanosti in Bal-bo se kar ni metu**! otepati povabil v visoko družbo —- toliko jih j« bilo! Glavne svečanosti njemu v sprejem se je udeležilo 110,000 ljudi. Zastopniki mesta, okraja, države IlJkioi* in zvezne vlade so mu delali pok Ione. V svojih govorih so hvalili preporod Italije, ki je pod modrim dučejem napredovala hitreje ko kdaj prej in si s tem drznim poletom spletla nov venec glorije. Ena izmed ulic v Chicagu je dobila ime "Balbo drive". Devet dni je trajala njegova pot iz Italije na obrežje Michiganskega jezera in še več dni pa je užival tu slavo svojega uspeha in poslušal tu in drugod v Ameriki slavoapeve "prerojeni Italiji". Kaj vse je dosegla pod Mussolfcnijem! A danes pa ji pravijo: "Podaj se, ali pa te pokončamo!" O slavospevih, ki so jih pisali in naslavljali Mu£*olkuju »karo do pričetka _________________sedanje vojne, pa molče ko
.	.	!grob. Ker ljudje navadno vse-
lil angleeuce oblasti prevzeli 8J>roti pa2abij0t 8i danea v gvo_
župniki; Četudi so vse do dneva okupacije javno molili za Idučeja, slavili fašizem in dinastijo, se njim to'ne zameri.
Mnoge je atrah, da če pride v Nemčijo sovjetska armada prej kakor ameriška in angleška, se bodo naciji hipoma spreobrnili v "komuniste". Tolmačijo, da jim bo to čisto lahko, ker med fašizmom in komunizmom ni bistvene razlike. En skok, pa si sedaj tu, sedaj tam. Tisti, ki to bojazen orznanju jej o, se ne boje toliko, da bi naciji po>tali čez noč komunisti, pač pa revolucije v Nem- D . čiji, ki bi pomedla s sistemom KCSOluCIJO privatne svojine.	2e dvo	leti nam ame_
Poljaki v Londonu so po! riškim Slovencem kevavi srce
ji naivnosti lahko mislijo, da je bila ta deže4a vseskozi zoper fašizem in izpodkopavala tla dučeju in firerju. Kmalu bodo mislili isto glede španskega fašističnega rablja gen. Franca, še toliko: Ko je prišel v Chi-cago Italo Balibo, so skušali na raznih paradnih mestih demonstrirati proti italijanskemu fašizmu s primernimi napisi socialisti. Bili ao povsod od-gnani, zmerjani in smešeni. Deset let je minulo od onih dni.
ker smo prepričani, da je potreba obleke nujna v Sloveniji, in ker mislimo, da spada ta zadeva v področje slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, ki ima za organiziranje takega gibanja že vse priprave pri rokah, pozivamo člani in Članice postojanke št. 8 JPO-S8, zbrani in zbrane na tej seji,, njeno vodstvo, naj t*o-ri vse potrebno, da se pod njegovim nadzorstvom in ravnanjem si^-tematično in organizirano nabira taka obleka in o-butev za naše ljudi v stari domovini, kamor se naj pošlje in potem »pravično razdeli vsa nabrana roba, čim bodo dopuščale razmere svetovnega položaja.
Ta resolucija naj se pošlje vodstvu slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora v vpoštevanje, vsem postojankam ali krajevnim odborom JPO-SS v pretres in odobritev pa vsem slovenskim listom v objavo.
Ta resolucija je bila sprejeta na seji postojanke št. 8 JPO-SS v Chicagu, ki se je vr-šila dne 17.N maja, v Toma-žinevi dvorani na 1902 West Genmak Road, Chicago, 111.
Anton Krapenc, predsednik, John Gottlieb, tajnik, Leo Jur-jovec, blagajnik.
daj sovraži protestantsko An-	shajati	smrti premierja generala Si- ob nezaslišanih.krivicah, ki jih
c
PRISTOPAJTE K

S SLOVENSKI NARODNI | PODPORNI JEDNOTI
i USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA 'DESET j
S ČLANOV dO JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO 8
-
%	NAROČITE SI DNEVNIK
i
s "PROSVETA"s
1.00 g cara ^
NaraJaiaa aa Zdraiaaa drftara (tavaa Ckicaga) hi Kaaada $«.00 aa latai $3.00 aa pal I a tai $1.*0 aa iatrt Uta) aa Ckieaga tm C<«
S _
$7M0 aa «ala Utaj $3.71 aa pel lata t aa laaaaaittva tt.00.
•I
Naslov xa list in tajništvo je:	1
20.17 So. Lawndale Avenue ^ W C hicago 23. llliuoi« S
glijo veliko bolj kot karkoli drugega na svetu. Njena nevtralnost je stala Anglijo v tej vojni veliko življenj in tega Angleži v odnošajih z njo ne bodo kmalu pozabili. Irska pa je priložnost za pridružen je k zavezniškim silam že »zgubila, tudi če bi' napako skušala popravi ti.
Poslaništvo kraljeve jugoslovanske vlade v Buenos Airesu poziva v Slovenskem Lastu jugoslovanske vojne obveznike v starosti od 20. do 40..leta. kateri žive v Argentini, Urugua-yu in Paraguayu, da se mu naj javijo v roku mesec dni radi pregleda in uvrstitve v vojno službo. Opozarja jih, da bodo vsem, ki se do odrejenega roka ne javijo, odvzete zaščite jugoslovanskega poslaništva in konzulata. V istem proglasu apelira tudi na Jugoslovane, ki so državljani drugih dežel, to je. argentinski, ali italijanski, da naj ostopijo v jugoslovansko armado kot prostovoljci. Odkar je bil prejšnji jugoslovanski poslanik v Argentini Izidor Cankar premeščen v Kanado, je postal odpravnik poslaniških poslov v Buenos Airesu Filip M, Dominikovič. Ke^se njegovi apeli za priziv v vojaščino že dolgo ponavljajo, bi bilo sklepati, da odziv /li prav dober.
Vfcter Emantael je edirti monarh, ki je izmed onih, ki »o bili vVsdarji v prejšnji vojni, še na tronu. Artist Parrish ima k temu kartun s "portretom usode" pred Viktorjem Rma-nuelom, ki ponazoruje vprašanje, da-«li bo krono ohranil tudi v sedanji vojni? Okrog njega so slike onih kronanih glav, ki so kaj pomenile v prejšnji vojni. Jih je pisana družba: Franc Jožef, ruski car Nikolaj, turški sultan Mohamed, bolgarski car Ferdinand in kajzer Wilhelm, ki so tron izgubili. Umrli pa so v vladarskih službah med in po vojni «rtwki kralj Peter, belgijski kralj Albert, angleški kralj George V.vin rumunski kralj Ferdinand. Tudi Franc Jožef je bil še cesar, ko je umrl. Med umrlimi so tudi takratni francoski predsednik Poincare in Woodrow Wilaon. Veliko zgodovine je šlo skozi njihne roke.
General De Gaulle, voditelj
ko je nemška armada udrla v Rusijo in pogazila 'dvajsetletni nenapad^u pakt", ki ga je o-menjeni list zagovarjal. La Marseillaise niso urejevali kaki komunisti ali socialisti, pač pa francoski žumalisti liberalnih nazorov, ki so o ameriški vnanji politiki kritično pt*ali čim je bH sklenjen znani dogovor z .Dar lan o m v Afriki, in še prej zaradi naših stikov z Vichyjem.
Po ameriški okupaciji Alši-
korskija preuredili zame j no vlado v ibolj liberalne toke. Tako trdijo poročevalci, ki ob e- j madžarske nem pojasnujejo, da sta v nji tudi dva socialista. A večina, ki odločuje, je ista kakor je bila.
Anglije, ki protežira poljsko zamejno vlado, bi rada, da se novi kabinet, ki je v bistvu stari, spoprijazni z Rusijo. V odgovor na to željo pa je imela v Moskvi paradni marš prva poljska divizija, opremljena z
rije je poslal londonski Daily najmodernejšim orožjem in iz-
Worker tja za svojega poročevalca Claude Coburna, ki nI komunist. Zavezniška cenzura v Al žiru ga je pritisnila ob steno čim je poslal svojemu listu prvo poročilo. Kritiziral je generala Girauda in pisal, kako je ljudstvo tam navdušeno za De Gaullea. Svoboda tkka ima torej tudi v demokratičnih deželah veliko muh. Posebno še, ako se pomisli, da ustavljeni list borbenih Francozov v Londonu ni pisal nič bolj kritično o politiki ameriškega državne-
vežbana od sovjetskih častnikov, toda vse njeno osebje, od poveljnikov pa do zadnjega prostaka, so Poljaki. Ta mogočna divizija, kakor jo v Chicago Daily (News označuje v brzojavu iz Moskve dne 16. julija David M. Ndchol, je brla v tem maršu poljski zamejni vladi namig, da Če ona zasede Poljsko, si bodo Poljaki izbrali povsem drulgačno vlado od one, ki v Londonu čaka povrat-ka. Nerodnost za London in Washington je v tem, da sta fi
ga oddelka kot pišeta v ameri- obljubila zaščito pri vrnitvi in ških listih na primer kolonarja privi]«egjj vladanja. Vojne ho-W a Iter Lippmamn in Edgar ; matij€ M ^ uko ^vile, da
Mowrer ter mnogi drugi.
V	Argentini so si mislili, da če lahko De Gaulleu ustavi list angleška vlada, dasi je deloval nji v pomoč, čemu bi ga mu ne smeli tam? In tako je moralo v Buenos Airesu dne 17. julija prenehati glasilo de 'iau Matičnega gibanja "France Nouvelle". Pofcta mu je naznanila, da ga ne bo več sprejela za razpošiljanje, ker napada poglavnika Francije maršala Petaina (v resnici kvizlinga I ¿avala). Pa razumi, če moreš! De Gaulle je mislil, da se skupno z zavezniki bori za štiri svobodščine širom sveta in za osvoboditev Francije, pa je izgubil dve glasili, v osvobojeni francoski severni Afriki pa mu ga je general Giraud za branil ustanoviti z odlokom, da se ne sme z nobenim novim pričeti. Vai prejšnji listi pa so reakcionarni,
V	Siciliji se bivši faštotični prvaki v občinskih in okrajnih službah spreminjajo hipoma v demokrate in prisegajo okupatorjem. kako zoprn jim je Muasolini in njegov fašizem. Kjer pa so bili manj hinavski, so pobegnili in krajevno oblast so z odobritvijo ameriško
hoče v njih tudi Rusija nekaj besede — če mogoče vso, kar se obnovitve Poljske tiče. V Moskvi obstoji poljski osvobodilni odbor, pod vodstvom — morda le navideznim vodstvom — poljske pisateljice Vandc Vasilevske. Izdaja glasilo Svobodna Poljska in okrog tega gibanja je združena velika skupina Poljakov, ki so za od«-pravo poljske "šlahte" (aristokracije), veleposestništva in za zgraelitev Poljske po sovjetskem gospodarskem Vzorcu. Demokracija tu ni spor, pač pa se gre zgolj za politične in gospodarske interese, ki se križajo, in za ruski vpliv. Izgleda, da Moskva vzlic svojim obljubam glede svobodnega odločanja Poljakov o bodočnosti iPoljske ne deluje v smeri angleških in ameriških obljub. Poljska bo morala skozi socialni prevrat in morda celo v Sovjetsko unijo, česar se mnogi najbolj boje.
Dne 15. julija gMtl let nazaj je prišel na svetovno razstavo v Chicagu Mussolinijev general, mojstem^i letalec Italo B*ll>o v spremstvu 24 du-čejevlh aeroplanov. To je bila največja posebnost tiste r a/z-
delajo našemu narodu v stari domovini nemške, laške • in tolpe podivjanih nacijev in faši^ov s pobijanjem. požiganjem, ropanjem, zasužnjevanjem in raznarodovanjem, a obenem pa zadrvlje-ni občudujemo junaški odpor slovenskega naroda, borečega je za svoj narodni obstanek in svobodo lepe Slovenije.
Po vsem tem, kar slišimo in čitamo o groznem trpljenju ki strašni bedi, v katero je Slovence • pahnila barbarska sila krutega in brezobzirnega fašizma Y»h vrst, se prav dobro zavedamo dejstva, da manjka našim ljudem v zasužnjeni Sloveniji prav vsega in tako tudi in še potebno oibleke, vrhnje in spodnje, sedaj in da jim je bo manjkalo tudi tedaj, ko nam jo bo mogoče poslati tjakaj.
«Prav je, da se pobirajo denarni prispevki med nami z namenom. da se z njimi pomaga našim bratom in sestram onkraj morja po njihovem osvobojen ju ki se jim kupi košček kruha.
Ker pa je poleg hrane tudi obleka neizogibno potrebna za dostojno življenje prosvetlje-nega človeka in ker vemo, da se da med nami z organiziranim ravnanjem nabrati na tone in tone še uporabne obleke in obutve brez posebno velikega truda m velikih stroškov,
Pueblo obeta v kampanji za list čimveč storiti
.. Ludvig Yoxey, zastopnik tega lista v Pueblo, Colo., je v pi?mu z dne 13. juJija poslal dve obnovitveni naročnini in eno novo. Novi naročnik je Peter Tomsick, ki je plačal za celo leto. Dalje piše:
"Kar se tiče kampanje v pridobivanju novih naročnikov Proletarcu, bom storil kolikor največ mogoče. Upam, da bomo uspeli, če na» bo zadosti takih, ki bi delali v tej kampanji, da se cilj tisoč novih naročnikov uresniči. Dolžnost vseh nas je, da še lotimo te naloge."
V Pueblu je bilo že veliko uspešnih agitacij za našo stvar.
Zanašamo se, da bodo naši naročniki v tem "zapadnem Pitt*burghu" vsi pomagali, kakor želi zastopnik Yoxey in nedvomno vsi drugi v tej zapa-ini metropoli, ki se zavedajo važnosti ProJetarca za naše in ikupno delavsko gibanje.
Seja kluba št. 1 JSZ
Chicego, III. — V petek 23. julija — torej ta teden, bo re-ipa seja kluba št. 1 JSZ v Slovenskem delavskem centru.
Prične se ob 8. zvečer. Kakor na vsaki seji, se nam tudi na tej obeta zanimiva razprava o sodobnih vprašanjih.
čuli bomo tudi razna poročila o poslovanju kluba v minuli polovici leta in o raznih drugih naših aktivnostih.
Člani in Članice so vabljeni, da se te seje vsi udeleže.—P.O.
Verstva v Rusiji
Izmed protestantskih sekt imajo v Rusiji največ sledbe-niikov bafrtfc-ti. Trdijo, da jih je en milijon in da so oni dru-«a največja taščaiiefca cerkev v Rusiji.
Sodelujte v sedanji kampanji aa razširjenje P rol* t arca.

eeiiitHIMIIIM#IMMM»»MMM»IIMMIM
PRVA SLOVENSKA PRALNICA
Parkview Laundry Co.!
Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno i
TELEFONI. CANAL 7173—7173
1727-1731 W. 21st Street CHICAGO 8, ILL ............................................
;..............................lili 11 I II11 I III M I S >oe
ZA LIČNE TISKOVINE
Adria Printing Co.
183« N. HALSTED ST. CHICAGO 5 ILL.
. Trt. MOHAWK 4707 FROLETAREC SE TISKA PRI NAS
Iz SANSovega urada
3935 W. 26th St., Chicago 23, ILL
Prosvetljenoet
č«ytc.krat kdo vpraša, kaj je pravzaprav prosvetljenoet. Naj na to vprašanje odgovorimo a sltdečim (primerom , u življenja c&ovemkih delavcev v tej deželi.
V	majhni premogarski naselbini ji a za padu je pred leti živelo kakih trideset slovenskih družin in nekaj samskih coeJL». Med njimi je bila tudi vdova, ki je bivala a šestimi nedoraslimi otroci v navadili pre-mogarski leseni hišici. Moža ji je pred nekaj leti obilo na delu v premogovniku.
Kmalu po njegovi smrti se je neko poletje kdo ve kako pripetilo, da se je ponoči nekaj vnelo v tistem skromnem domovanju, in hišica je pogorela do tal. Mati in otroci so se komaj rešili nepoškodovani iz gorečega poslopja.
Dobri sosedje so jim nemudoma priskočili na pomoč ter jdh vzeli pod streho. Vsi moški so ostali doma, dokler niso a ¿kupnimi močmi postavili tisti vdovi in njenim šestim otrokom novega doma.
Tako ravnanje je prava, resnična proervetljenost.
V	naši stari domovini — v lepi Sloveniji — eo naši ljudje, kakor se lahko povzame iz neštetih poročil, v groznih stiskah in strašnem trpljenju.
Naduti in surovi fašisti italijanske, nemške in madžarske sorte si na vse ipretege in načine prizadevajo raznaroditi slovensko ljudstvo ter ga popolnoma zatreti na zemlji, na kateri je živelo že več kakor tisoč let, jo pridno obdelovalo ter vzljubilo nad vse na svetu.
Petino tega marljivega, «po. štenega, mirnega, nadarjenega in svobodoljubnega naroda no fa&Htic«ni tokrvaj» že ugonobili in višek svojega zverin-stva ?o dosegli s tem, da so polovili veliko število slovenskih deklet ter jih prepustili pehoti svoje razuizdane vojaške drhali. Otroke pulijo materam iz naročja ter jih pošiljajo kdo ve kam. Žene ločijo od mož in te odganjajo v svoje kraje na prisilno, suženjsko delo, da potem laže ubijajo, u-n&ujejo in uganjajo svoja barbarska početja.
Bratje in sestre! V stari do-
eriilt« itUiBiikt pofttaj« m »««laj pola« potnikov, »ogloda kaka ftalaanUka drutb« apoK-rajo, da aaj ljudja aa patajaja drugača kal ¿a
jim ja ta roaaičaa pot rak ao. Garajo jo slika s aawyar«ko poataja Craad CeaUaJ. Potaiki stojo » rratak, da al kaplja roaa« listka.
ti, ter se kaikor en mož pridružili prizadevanjem Sloveiuke-ga ameriškega narodnega aye-ta.	v
■'ar--	,
Naše gibanje
V	razdobju od 8. do 14. julija ao ae nam prijavile sledeče nove podružnice: ftt 77, Sheboygan, Wis., nastala iz dr. št. 144 KSKJ; št. 78, okrožje Bridge vil le, Pa., nastala iz Slovenskega samostojnega društva V Bridgevillu in pa iz društev št. 295, 6, 819, 172 &NPJ; št. 79, Girard, O., nastala iz ta mošnji h društev in khibov; St. 80, White Valley, Pa., nastala iz društev št. 282 SNPJ in éL 116 ABZ. Ta organizacija je dne 14. julija štela 80 podružnic.	•
V	istem času so prispeval? sledeče podružnice: fit. 1, Detroit, Mich., $100; št 12, W. Aliquippa, Pa., $12.45; št. 20, Cleveland O., $82; št. 28, St. Louis, Mo., $85; št. 86, Wau-kegan-No. Chicago, Dl., $560; št. 47, Pueblo, Colo., $5; št. 48, Cleveland. O., $100; št. 58. Johnstown, Pa., $130; št. 77, Sheboyljan, Wis., $26.
Poverjeništvo, ti upravlja imovino Jugoslovanskega republikanskega združenja (J. R.Z.) v Chicagu, nam je poslalo $1,000 za SANS.
Po Glasu Naroda v New Yorku je nam poslala Victoria Jerin iz Boundupa, Mont., $5, a Anton Milavee iz Maxwella, N. Méx., pa $2.50 našemu gibanju v «podporo.
Iz Lloydella, Pa., se je oglasil tajnik dr. št. 35 ABZ Joseph Arhar ter poslal naši organizaciji v pomoč $17.75. kateri znesek je nabral med članstvom pri dr. 35 ABZ in št 60 SNPJ. Obenem je pa tudi spo-rcčil, da mislita omenjeni društvi ustanovit! našo podružnico.
Shodi, «i., ~.t.nk¡ m I' Wad.ljev.nJ« . 1. »tr.nl.) prireditve	teresiranih v kak privatni biz-
Kampanja, ki jo je bila od- n" » V*ivt*± profit, redila podružnica št. 36 SANS, ! Legalno goljufanje ni greh
Vitkovicha je v imenu naše organizacije govoril tudi br. Janko N. Rogelj, ki je član našega izvrševalnefea odbora.
Dne 18. julija je imel iti naš predsednik Efcbin Kristan v Detroit, da bi se udeležil bolgarsko-maced o nakega kongresa. ki se je vršil tamkaj tisti dan.
Predsednik Louis Adamič je sklical sejo Združenega jugoslovanskega odbora v Cleve-land za v soboto dne 7. avgusta t. 1.
Živilski problem prizadeva vladi težak glavobol
vsled njegovega žougiiranja v kupovanju potrebščin javno prijel. Roosevelt mu je v interesu harmonije urad v ekonomskem aparatu zvezne vlade vzel. To je bila po mnenju mnojgih sa Wallacea večja klofuta kot je je še kdaj doživel kak podpredsednik te dežele. Tudi Jonesa je razbremenil nekaterih odgovornosti in ustanovil za tisto dete nov urad pod novim vodstvom.
Te zmede in notranjega trenja ne bi bilo, če bi imeli v kongresu klub delavskih poslancev, kot ga ima angleški parlament. Tako pa so v zvezni zbornici le bloki privatnih interesov, ki so složni edino kadar udarjajo po unijah, a drugače pa se tro, kdo bo ia dežele za koristi svojih ki i j en tov čimveč iztisnil.
Waukegan-North Chicago. 111., za pobiranje prostovoljnih prispevke/ po tamošnji slovenski naselbini, se je <$ne 10. julija zeduljučila s sijajnim utspehom. Vrli nabiralci in neumorne n*-biralke so nabrali čez $1,000. To je lep zgled za živo zani-
movini je sedaj vse slovensko .manje, ki prevladuje tamkaj
za našo stvar.
Podružnica štev. 30 SANS, Sharon, Pa., je na svoji peti redni seji, ki se je vršila dne 4. julija, sklenila, da se bo z vso vnemo lotila dela za pridobivanje novega članstva. Ta podružnica nam je že poslala
czemlje kakor eno samo veliko pogorišče, kakor ena sama velika razvalina v fizičnem in nravnem oziru. Na tisoče slovenskih ljudi je tamkaj brez strehe, brez doma, brez dostojne obleke in brez kruha. Temu narodu, iz katerega izhaja vse ameriško slovenstvo, preti narodna smrt.
Ali naj mar mi, ki smo njegove krvi, držimo roke križem?! Ali naj hladnokrvno gledamo, ko »e naši ljudje v nesrečni Sloveniji borijo a mrtjo?!
Ne, nikakor ne. Saj smo njih-ni bratje in njihne sestre po krvi. Saj smo vendar prosvet-Ijeni kakor tisti premogarji v zgoraj omenjeni naselbini, pa bomo storili vse, »kar ie moremo, da jih recimo narodne smr-
John Shulor nekaj o sebi in
drugem, ter o agitaciji
V tej deželi velja staro pra- za Proletarca vilo, da če ipošteno goljufaš, ti _
zakon ne more do živega, m j	Kmn*' ~ Ker ra.vno
tudi če se te v kakem prestop-	naročnin, naj še
ku spozna krivim, boš le kaj	(>meiMn1' da ** ze,<> k*r
malega kaznovan, prigoljufa-	*>om ^^ v agitaciji »
ni dobički pa ti ostanejo v	F*0»**™» ***** naaelbi-
i^pu	ne kaj prida pomagati. Seve-
Ako bi imeli v OPA besedo da' Mor 1,6 moPe ^ ob
in odločujočo moč odjemalci, *aj ne bi bilo te zmede! A nedavno so morali ven še celo profesorji ekonomije, na podlagi kongresnega sklepa, da se sme v OPA u poni iti le take, ki imajo osebne skušnje v trgovini, obrti ali pa v industriji.
$300 in njen tajnik br. Frank t"^ T	. T^T^o
n.L««,	i ,	, ' ' Tako je moralo okrog ducat
Okorn upa, da se bo narod še
živeje zanimal za naše gibanje in da bodo tako naši dohodki čimdalje večji.
Prihodnja seja podružnice št. 39 SANS, Cleveland, O., se bo vršila v petek dne 23. julija v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju.
V Pittsburghu, Pa., je imela tamošnja podružnica št. 3 shod
profesorjev, ki so znanstveniki v ekonomskih vprašanjih, iz službe, kakor jim je ukazal korrcres, in nadomestili so jih »zastopniki privatnih družb, katerih je v tem uradu že sedaj več kot «preveč. Med seboj se tro v tekmi, kdo bo koga nadkrrlil v korist skupine špekulantov, ki jo zastopa, in na-
Hn* i m.iTu », «ai raviw» da na ta način ne more dne 4. julija v prostorih Slo- „ ♦	_ ^_____^ ,___
venskega narodnega doma.
Poleg-Rev, M. Kebeta in Geo.
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
Naj
knj
j večja slovenska jigarna v Zed. državah
Pišite po cenik PROLETARCU
2301 S LAWN DALE AVENUE J CHICAGO 23, ILLINOIS .
biti v tem — za domačo fronto najvažnejšem uradu, nobenega pravega reda in ne uspeha v korist nplošnosti. Da, ta urad ni le važen iza lji»d*tvo.do-ma, ampak za našo armado in za vse dežele, s katerimi trgujemo, ali katerim pomagamo v tej vojni.
Neprava rešitev
To, da se v ta in v druge «lične urade najema čezdalje več ~bian Omanov" in se tira iz njih še tastih par oseb, ki so se saj skušali potegovati za kon-»umente in s tem 7m koristi splošnosti, je slab izhod y rešitev. Pomeni lahko le skok iz dežja pod kap.
Ker je ves ta dtrndaj v. večini odnev kongresa, bi spadala njemu vsa odgovornost, a jo poslanci, ki so jo pomagali u-stvariti, iz vrač a jo na Roosmel-ta in na njegove zaupnike. Kar je bilo "newdealovccv", ao večinoma že vsi izrinjeni ven. Sedaj je moral ie glavni izmed njih, podpredsednik Wallace, ven iz adlmintoracttake družbe, ker je južnjaSkega politika, tajnika trgovinskega oddelka in RFC Jesse J. Jonesa
ljubiti kot nič, bi bilo bolje molčati.
Pa je že križ. Ne morem se izgovarjati, da nimam časa za imitacijo. Vsled slabega zdravja že .ooem Jet ne delam kaj prida, da bi prejel kako pošteno mezdo. Poleg vsega sem se avgusta 1. 1. ponesrečil in si izlomil roko in nogo, kar me zelo ovira pri hoji. Torej hoditi za naročniki ne bo nič. Avto bi že šel, ipa daj > gasolina samo za najpotrebnejše.
Sicer (bo pa brat Tone, ki stanuje bližje «red in e slovenskih naselbin v Kansaau pogledal iza novimi naročniki. Na skrajnem jugu teh naselbin pa rad poagitira s. Marolt Iz W. Minerala.,^
Storil pa bom za list v naši •aselbini kolikor se bo pač dtalo.
Proletarec — star bojevnik za delavsko pravice, res zasluži več .podpore. Gotovo se bi nairprotniki globoko oddahnili, če bi moral prenehati.
Proletarec in JSZ držita nekako ravnotežje med naprednim delavstvom in naraadmja-štvom. Ne da se utajiti, da se je na<zadnjaštvo, ali boljše, brezbrižnost med ameriškimi Slovenci skozi zadnjih deset let zelo razpasla, od kar so mnogi mislili, da «bo 'new deal' u peljal socializem, ne da bi se bilo treba boriti Kanj. . ♦
Uvfdevamo pa sedaj bolj in bolj, da si bo treba zavihati rokave znova \n4ti m delo «a rpožMjenje našega programa.
Proleturca si torej moramo ohraniti <za vsaAw ceno, ker je duša vsega socially i? ne ga, delavskega gibanja med Slovenci v Ameriki.
Dane* (12. julija), ko to pišem, ČiUm v lokalnem lidfcu, da je »po več tednih bolehanja za srčno hibo preminul v bolnišnici M A. C arm si Joe Pil* n
Cockeriila (Kans ), stAr 69 let. Pifed leti je bil aktiven clan
daj obratuje to gocttilno. Starši so mu jo prepustili vsled svojega slabega zdravja. Je fin dečko. Sicer ne čita slovensko, a naročnino je plačal za celo leto.
Tudi tu sem igral, na njegovo željo, m tako dobil novo naročnino. Proletarec bo imel v tej gostilni veliko čitateljev, ker jo poseča mnogo naših rojakov.
V tej agitaciji sem pričakoval več uspeha, pa ni šlo. Vsak »e sedaj izgovarja, da nima časa čitati, prej pa, da nimajo denarja, pa preveč časa vrled brezposelnosti.
Tako mi je minil dan in z ženo sva se odpeljala domov.
Pred par meaeci sem pisal prijatelju v Springfield, 111., s katerim se poznava še iz Kan-na.sa, in mu kajpada omenil med drugim, da sem zastopnik Proletarca ter ga vprašal, če je on naročen nanj. Odgovoril mi je, da že nad 20 let ne. Ko pa je čital, da si je naša mama nogo zlomila, je nama poslal pismo sočustvovanja in pridjal dolar v tiskovni sklad. Vidiš. Frank, vsi taki stiki pomagajo.
Ta moj prijatelj, ki mu je tudi Frank ime, in njegova žena Urška Zattich sta doma iz lepega ftkocjana, od tam, kakor naša mama.
Tu na obisku se je mudil John Tersinar iz Kansasa. Pred meseci mu je umrla soproga, sestra moje žene. Je naročnik Proletarca in prispeval je dolar v tiskovni sklad.
Zavedam se, da je Proletarec v gmotnih težavah, zato mu prepuščam "kcunišen" nje-
kluba št. 21 JSZ v Armi, Kan. Z ženo sta ae klubovih sej pridno udeleževala. Več let je bil predsednk kansaške federacije SNPJ. Po smrti svoje žene se je umaknil v zasebno, bolj
«imotaiHko življenje. Zapu-I^ y podporo, in za nameček
*	* Pa PrilHTsm še en do4ar.
Blatg in časten mu spomm skuAai ^ 6dbm ^ fca(keya
Pokopan je bil iz slovenske- n(m^a nasrotnika in ^ doTie_ ga zadružnega pogrebnega za-jsk(yv v	i sklad, da se ta
voda, ki je bil nedavno preae-|,Lt postavi na ^idno finančno ljen v lastne prostore.	podlago
Ta ustanova s privatnimi po-	¿j omeni, še marsi.kaj.
grebnimi zavodi zelo dobro Na	kako __ ^ pa naj
tekmuje, ker pomaga sorodnikom umrlih, da jih ne Skubijo. Zadružni zavod jim da vso poslu ¿bo po najnižjih mogočih cenah in tako ae morajo tudi konkurenti ravnati po tem, da jih ne oberejo do zadnjega dolarja, kakor se je to nekoč dogajalo.
rajàe končam. Bo manj zamer, £a več uspeha morda.
Anton Tomaich.
VESTI IZ S. D. CENTRA
Chicago. —u V četrtek minuli
teden nas je obiskala Mm. Ur-
...... . ,.. . .. , • ,sula Snoy, soproga našega do-
Pokojni Joe je bU tudi del-\pimlu Jo<iepha Snoyjaf ki ^
ničar te zadruge.
John Shular.
roča od časa do časa pod naslovom Raznotero»!i o naših | aktivnostih v vzhodnem Ohiu. ¡Njuna hči MargareUi se uči v Chica&u za bolničarko. Pred Oakland, Calif.—Upam, da1 tem je delala nekaj časa v gl.
"Big" Toni piše uredniku
se Ti ne bom zameril, če poleg priložene nakaznice v znesku za $19.50 napišem tudi par vrstic, morda nekaj več, v list.
Že v prejšnjem pismu sem omenil, da se nameravam podati na lov za naročniki v San
uradu SNPJ. Z Mrs. Snoy je prišei v Center na obisk njen brat Joe Smith, ki živi v Chi-cagu že kakih deset let, kakor je rekel.
Istega dne, kakor Mrs. Snoy in njen brat, je prišel v Center
t mm
Duče ve, da je vojna za Italijo izgubljena
(Nadaljevanje s 1. itrani.l
i *	* •
jazen, da če bosta ameriška in angleška vlada šli Vatikanu
v	tem oziru preveč na roke, tedaj tudi nova rimska vlada ne bo demokratična, razen morda po imenu.
Kaj »tori Nemčija?
Kakor Vatikan, tako tudi Berlin pozna nevzdržni položaj Mussolinijevega režima. Dasi se je vojna Italije dejan^ sko dotaknila šele z zavezniško invaizijo v Sicilijo in z napadi »zavezniških letalcev na italijanska mesta, jo je vzlic temu izkusila v primeri z Ruisi-jo prav malo. A vendar toliko, da niti najbolj goreči fašisti več ne verujejo v njeno zmago.
* Trditve zavezniških propa-gaindfetov, da je Italija tako jetnka Hitlerjevih čet kakor na primer FVancija, niso resnične. A Mus»olini je vendar navezan nanje. Ako postane položaj zanj nevzdržen in pobegne v Argentino, kaj stori Hitler?
Mnogi ugibajo, da bo zasedel Primorsko s Trstom in vso Dalmacijo vred, ki bo v tem slučaju "podarjena" PaveLiče-
vi	44neodvisni" Hrvatski. Tako bi Hitler dobil pomoč . Hrvatov, ki bi mu pomagali braniti njegovo "festu-ngo" bodisi na bivši sošiki fronti in kjer že bi bilo potrebno.
Brenerski prelaz bi nedvomno tudi on okupiral in nemške kraje, ki so prisili v prejšnji vojni pod Italijo.
Sicer so to le možnosti, domnevanja ali ugibanja, a kako se bo stvar resnično razvijala, je odvisno od trenotnih okol-ščin.
Kar Italijani v Ameriki, ki se dušajo zoper fašizem — sedaj namreč že vai — žele je, da bi zavezniki v naprej pove-' dali, kakšne meje mislijo za-1 čitati novi — ali bolje — premagani Italiji. Roosevelt in Churchill sta za te apele bila dosedaj (gduha, a Chicago Tribune in nekateri drugi listi Italiji svetujejo, da čim prej se poda, ugodnejše bodo njene nove meje. če pa bo v vojni vztrajala, je po njihnem mnenju možno, da bodo zahteve Jugoslavije in Grčije zeloi u-podfcevane—na ciroške Italije.
Roosevelt in Churchill Italiji ne mislita) storiti krivice. To je jasno. A tudi popuščala ji ne bosta, če ne bo sledila njunemu ultimatuinu.
Francisco. Našemu Andreju | naš stari znanec John Rayer s Lekšanu tem sporočil, da pri- sinom Richandom. Menda je
dem tja, z željo, da bi šla skupno "na lov*!. Pa ni utegnil, ker je tisto nedeljo delal, in kar je še imel časa, pa ga je porabil za ribolov.
Tako sem bil brez pomaga-ča. Ustavil sem se pri prijatelju gostilničarju Louksu Tau-charju, ki je naročnino takoj obnovil.
Vsakdo v gostilni me je vprašal, "kaj bom pil", kakor je navada med Slovenci. Nisem se branil. Torej s pijačo ni težav, čeprav se jo tu pa tam že težko dobi, a z agitacijo za Proletarca pa ne gre tako gladko.
Gospodinja je imela kosilo pripravljeno. Zasedli smo mize in pospravili, kar je bilo v skledah in krožnikih. Potem pa se je oglasila tudi moja miss. koncerti na.
Medtem pa agitiral. Za pol leta 'se je naročil Joe Franko-vich. Moj dobri prijatelj Frank Vidmar, ki je bil tudi med nami, pa je prispeval dolar v tiskovni sklad.
. Nato sem se odločil obiskati znanega slovenskega gostilničarja Martina Judnicha. Frank Vidmar me vpraša, te bi ga aapcljal na dom. "Seveda." Pet milj tja in pet nazaj, in medpotoma sem ga dražil, da naj doda še dva dolarja, pa bo dobival Proletarca *kozl celo leto. Pristal je, da doda še toliko, da bo za pol leta, in če mu bo list po godu, pa portane spet stalen naročnik, kakor je enkrat že bil.
Pri gostilničarju Judnichu se je ponoviio kot običajno v salunu. Mnogo prijateljev in pa vprašanja: "Kaj boš pil?" Sin Joe je delal aa baro, ki na-
bil sedaj v ča»?u svoje bolezni prvič pri nas.
Znani slovenski društven i k Frank Oglar iz Cleveland a je bil minuli teden tu na obisku in se nekaj časa oglasiL tudi pri nas.
V	prejšnjem poročilu pod tem naslovom smo omenili Os-carja Godino. Bil je v Centru predzadnjo soboto in v nedeljo, nato pa odtJel v svoj novi vojaški tabor v Wis.
Frank Podli'pec, ki je v poletju prihajal sem na balinca-nje, se zdravi doma. Upamo, da kmalu okreva.
Joseph Turpin, ki je družabnemu klubu poslal vsako leto po par zabojev rib iz min-nesetrkih jezer, letos te nava« de ni mogel izvršiti. Dobri je sicer počitnice kot običajno, ne pa gasolima* Zato je z ženo in hčerjo prebil svoje proste dni v vili Louise Harmond v Spring Lake, blizu mesta Grand Haven, Mich.
Nedavno se je oglasil v Centru rojak Koren iz Milwaukee-ja, zadnji četrtek pa Louis Ivancic s hčerko in sinom, tudi iz MiJwaukeeja.
V	četrtek 15. julija se je vršil v Centru poslovilni večer V počaist Otto Spolerju, ki je odšel v armado. Njegovi prijatelji in prijateljice eo mu priredile prav prijetno zabavo.
Znani stari posetnik družabnega kluba "duke" Harry Hardy se je šel zdraviti v okrajno bolnišnico. On je brat solastnice velike premogovne tvrdke onokraj železniške proge Burlington, ki teče mimo Centra.
Balinišče je vsak večer "bili", a dostikrat mu nagaja vre-
Ko ta list prečita te, ponudite ga prijatelju, di s i njegovo vsebino tudi on seznani.
MiMIIMIMIfMMMIMM»
►	PRI8TOPAJTE K
; SLOVENSKI NARODNI i ; PODPORNI JEDNOTI !
! NAROČITE SI DNEVNIK ;
| "PROSVETA** •
3Um mm e«U leto $S.00, pol Ut. $3 00
i
) Uatanartjnjte novi dru&tva. » Pnet ilnnov(ic) Je treba xa ! novo društvo. Naslov xa list In
►	za tajniitvo je:
2657 S. Lawndale Ava. CHICAGO 23, ILL.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN mmd SURGEON 3724 West 26th Street
TVI. Crawford 22IS
_ \
OFFICE HOURS:
1:30 to 4 P. M. (Exiefit Wed. and Sun.) 6*30 to §t30 P. M.
(Except Wed., Sat and Sun.)
Ros. 22It So. Ridvoway Ave. Tol. Crawford «440
If ao aoawor — C*| A..»in »700
BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
TH. 20-861
424 Broad Street
JOHNSTOWN, PA.
j • - >. g ' • - *
PROLITAREC
A Yugoslav Weekly Devoted to the
Interest of the Workers OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And 1U Educational Bureau
EDUCATION •
ORGANIZATION ^ CO-OPERATIVE
COMMONWEALTH
VOL. XXXVII!
CHICAGO 23, ILL., July 21, 1943
published vt—kïy st moi L*w»4«u a««.
Anti-Strike Fascism
Just «8 William Green Raid before the Congress finally msds the Smith-Connslly bill a lsw by overriding a presidential veto, the passage of thst measure was an act of fascism.
When we ssy this we are consistent with a definition of fascism we have submitted 'before now. It's this: "Governmsnt control of Industry for the purpose of holding sn owning clsss and a working class in proper re-istion to each other."
We refuse—and liberty-loving Americans should refuse—to look st the situation exactly the way Frunklin D. Roosevelt presented it to them when he wss desling with the miners' strike.
We sre not in fsvor of jtirkes.. We believe that strikes are harmful to the war effort and dangerous to national safety. We agree that, at all times and especially in a national crisia, the welfare of society is of greater importance than the welfare of any group.
Up to that point, then, we agree thst workers should not strike.
However, there is a factor in the economic set up thst makes the Smith-Connally law an act of tyranny. It's thst —
Tko law tkat forbid* workers to strike aloe compel* tkem to work for tko profit of oaotker group!
Mr. Green must have had that factor in mind when he called the Smith-Connally law "fascist"
It would be proper for society to compel all individuals and groups to serve the welfsre of the whole —
If workers wore working for society as a wkolo.
It is not proper, nor is it essentially democratic, to compel anybody to work for the profit of another person. That, we agree with Green, is
fascism.
And it msy well be only the beginning of s msrch thst will ultimately land America in the very spot thst other fascist nations now occupy. — Reading Lsibor Advocate.
The German Social Democrats
if »11 the American people could have had broadcast to them the vroceedings of the conference of German Social Democrats and Trade Unionist!, the csuse of world democracy would have been well served. The i verase citizen—had he been sW to hear the sddresses—would kave re ceived s new conception of the meaning of America. His patriotism would have received intelligent reinforcement. For these men and womst . eeing with eyes opened by the suffering of Europe, love this land with a sort of uevotion which no native can ever experience.
Listeners-in found at least one baais for optimism with regard to the most mooted of post-war problems. These persons in conference were all Germans. They were considering the problems of Germany which is to take its place in the world after the war. They discussed the re-aducsUou .»f ♦ heir old-world countrymen, the political reconstruction of the fatherlsn.l, the reorganisation of the trade union movement. All of these vexstijua problems they debsted with sbundant information and in the most democratic, idealistic spint. There was no hate or rancor sgainst any other country. Their hearts are entirely with the Allies in the prosacution of the wsr. Their minds sre open snd flexible. Theh- wish is only to serve the world by doing their utmost to bring Germany back into tile ranks of civU-ized and trustworthy nations. No one suggested that Germans should be let off essy. On the contrary, there was reiterated insistence that the criminal Nazis be sternly deslt with.
These men and women are just a few of the snti-Nszi who escaped. There must be millions of similar mind and views and temperament in Germany. In them the people of the United Nations hsve a solid phalanx cf allies within the enemy country. They will furnish us, after the victory, n basis for mutual understanding and cooperation.—The New Leader.
As we kave stated on many occasions, we sre opposed to the social and economic discriminstions of which Negroes are victims in America. Long before Hitler ever enunciated his '^master race" theory. American Socialists deplored the practice of mastery snd superiority by the whites sgainst the colored of this country.
However, we regard «a a fallacy the charge, sometimes made even by Socialists, that recent race riots occurred because they were fomented by Aiaericsn fascist elements.
No doubt those of fasicist mind approve of and participate in race disturbances of that sort. But that is because fascism and race discord are both results of the same csuse.
4 ; Tha .cause is labor exploitation.
Negroes were brought to this country in the first place for the sole putpoee of being exploited by white masters. Negroes have been kept poor :.nd ignorant and "in their place" because that is how they could be the tetter explbited.
Because Negro workers always have been the worst exploited ef the ; working cfess, and because white workers could find some consolation1 for their on miserable existences by looking down upon s group that was I even lower than they were, racial antagonisms developed and persisted.
But for the very same reason, intolerance and fascism also found lollowers and advocates.
The cause of fascism snd of race discrimination is the same. It's the class socisty resulting from a capitalist ecoiooiy. We hate those who we treat wrongly or whom we intend so to treat. That's why Germany's rulers found it easy to sell the super race idea to so many people. And that's why so msny Americans dislike Negroes and Jews.
If we hold fast to the chas economy of capitalism well have more raca distort»net«,. And fascist sentiment will also determine our actions. — Ree ling Lsibor Advocste.
In a magazine article. Secretary of the Interior Ickes insists thst the "physical assets" of this country are worth over 12 trillion dollars. $g9.000 per cepits* Therefore, says Mr. Ickes, it is childish to worry about the growth of our national debt. "It is just a Sunday school collection," to use the Secretary's words.
The aatronomical figures presented by Mr. Ickes are not worth much. About 10 trillions, or 86 per cent, represented coal, iron ore and other minerals.. Obviously, it will require a lot of work to cash in on those sssets.
It is not necessary to exaggerate the wealth of our country. God has been good to us. He has given us resources which make it unnecessary for anyone to go hungry. All we need is a decent system of production snd distribution. At this writing, that system is not here snd it can't be created by merely putting figures on psper.
-Every man of sertse knows thst after this war is over our national debt will be a serious 'problem. We should be giving it serious thought, instead of foolishly picturing it as "a Sunday school collection."—.Labor.
Corporate Profits Clip Up
ECONOMIC TRENDS IN MODERN AMERICA
By SCOTT NE A RING
Wsshington is engaged in s contest as old ss hist try. It is trying to separate farmers from their produce. One of the latest moves in this cpic struggle is the seizure, by the War Food Administrsion, of 20 million bushels of corn.
There are msny differences between the land-msn snd the pave ment-man, but the most important one is that land yields food an! pavements do not. Consequently, while the land-msn can live without «pavements, the pavement-msn csn-not lire without lsnd products.
Psvement-msn enn get food from the land-men in one of two ways: l»y giving something in exchsnge, or by taking It by force. Under ordinsry circumstances the psvoment - man finds it Is sn easy m titer to offer implements, gadgets, baubles .ini glamour tint the land-man is gls<l to accept In exchange for his produce. Hence land products flow in an unending stream from farm to city si\d the pavement folk are able to est.
At the moment, American land-workers are being short changed by the pavement-plodders. The shelves of the country stores sre empty. Or-, dere to'catalog houses are returned! unfilled. Menty of propagsnda is b»-ing shipped into the countryside, but both producer and consumer good* are notably lacking.
"n that case," ssy ths land-men, "we will keep our corn at home, feed it to pigs and s*t the pigs."
"But wbst will hsppsn to us?" ask ths psvement-men In slarm. "If you follow such s policy, we starve."
"If ¿rou want our food," the lsn»l-men retort, "send us gasoline and machine parts."
tJ. fi. pavement economy (commodity production for profit) 4s unable to supply the kind-man with the goods and services he needs *nd wants. The land-men f»ed their corn to the pigs, and the government, act-