vs
iz Moravške doline


Oktober 2011 Letnik XII Številka 5
V.
V TEJ SmiVILKI LAHkOJBRliSeRETE

iBotrudilJse bomo za depeJlOliniokolJU
prijaznejšo razsvjeitlJavO
jfMty _ _
Spoštovanje, tOieranca, strpnMsI
iiusrn^uci ^«■viiiq
iVSe organiziKaloS
Bodite ponoSnÜlBa S^IlkmetJei


OBČINA MORAVČE vabi
na osrednjo občinsko komemoracijo v počastitev dneva spomina na mrtve,
padle borce prve in druge ter osamosvojitvene vojne za Slovenijo, ki bo v ponedeljek, 31. oktobra 2011 ob 15. uri v parku v Moravčah.
V programu bodo sodelovali:
-	Osnovna šola Jurija Vege Moravče
-	Pihalna godba Moravče,
-	Moški pevski zbor Tine Kos
Govornik bo župan, Martin Rebolj.
Vljudno vabljeni!
Otroška dramska skupina KŠD Peče ob 15-LETNICI delovanja društva predstavlja otroško predstavo z naslovom
SNEGULJČICA IN SEDEM PALČKOV Premiera: Sobota, 22. oktober 2011 ob 18h v dvorani Gasilskega doma v Pečah Ponovitev: Nedelja, 23. oktober 2011 ob 17h v dvorani Kulturnega doma V Moravčah. Vabljeni!
Na veliko željo gledalcev, da si še
enkrat ogledajo predstavo
GRDI RAČEK,
se je Kulturno izobraževalno
društvo LiMBAR odločilo, da Vas še zadnjič povabi na ogled te predstave,
ki bo v nedeljo, 20.11.2011 ob 17.00
uri v Kulturnem domu Moravče. Prisrčno vabljeni!
Preko 60 otrok bo s petjem, plesom in dialogi pričaralo pravo račjo vas z vsemi račjimi klepetuljami, zadregami in skrbmi. Grdi raček je s svojo poučno zgodbo, slikovitostjo kostumov in scene, z otroško prisrčnostjo in lepim petjem vreden ogleda, zato se ga bodo razveselili tako otroci kot tudi odrasli.
OBČINA MORAVČE vabi
vse občanke in občane na veseli MARTINOV VEČER, ki bo v petek, 18. 11. 2010 ob 18.30 v Kulturnem domu v Moravčah.

Blagoslov mladega vina po starih običajih bodo predstavili vinogradniki iz Vinske kleti v Goriških Brdih. Njihovo vino bo na voljo za pokušino ob prigrizku Društva podeželskih žena. V okviru zaključku akcije Zlati lipov list Turističnega društva Moravče bodo predstavljene najlepše urejene hiše na Moravškem.
V programu bodo sodelovali:
-	Vinogradniki s svojimi običaji
-	ŠKD Peče
-	Narodno-zabavni ansambel Minerali
-	Moravška Mara s svojimi Ljudskimi pevkami
-	Folklorna skupina DU Moravče
-	Plesna skupina OŠ
Vabljeni ste tudi na MARTINOV SEJEM pod šotorom, ki bo pred prireditvijo od 16. 30. ure dalje pred Kulturnim domom. Na stojnicah se bodo predstavila številna domača društva in gostje, ki bodo nudili pokušino domačih izdelkov.
Vstopnice po 5 EUR bodo v prodaji od 1. novembra dalje v baru Travnar, eno uro pred prireditvijo pa v Kulturnem domu.
Prijazno vabljeni!

OBČINA MORAVČE vabi
na predavanja in delavnice ŽIVIMO ZDRAVO,
ki bodo v Kulturnem domu, VASAKOKRAT ob 19. uri
•	POMEN GIBANJA ZA ZDRAVJE bo namesto 21. 10., SPREMEMBA DATUMA na četrtek, 20. oktobra.
•	PREHRANSKA PIRAMIDA IN ZDRAV KROŽNIK bo v petek, 28. oktobra
•	ZDRAV NAČIN PRIPRAVE JEDI v petek, 4. novembra
•	ZDRAVA TELESNA TEŽA v petek, 11. novembra
•	PRIDELAVA ZELENJAVE IN SADA četrtek, 17. november
Lepo vabljeni!
ABONMA V MORAVČAH
Občina Moravče, Programski svet, sporoča, da se bo letošnji abonma pričel v soboto, 26. novembra. Šest predstav, ki bodo na sporedu enkrat mesečno, bo objavljenih v novembrskih Novicah, ki izidejo 21. 11. 2011.
Spoštovane bralke in bralci!
Tako čudovite jeseni ne pomnimo. Gozdovi so polni kostanja, želoda in žira. Polni pa so tudi nabiralcev. In prav je tako, saj si ljudje poleg plodov nabirajo tudi novih moči, sonce pa zagotovo vpliva na vedrejši pogled na življenje. To je v teh kriznih časih, ko nas mediji in politiki zasipajo s pesimističnimi pogledi, zagotovo potrebno. Množični protesti zoper neupravičeno bogatenje in pohlep 1 % ljudi, dobivajo globalne razsežnosti. Nekaj se bo verjetno res moralo spremeniti.
Da materialno blagostanje ne more biti edini cilj, meni tudi novi moravški župnik. Iz pogovora, ki smo ga opravili z njim, veje optimizem. Večkrat poudari, da so potrebni strpnost, poštenje in toleranca. Ljudje moramo poslušati drug drugega, tudi če je mnenje sogovornika drugačno. Prisluhniti je treba argumentom in skleniti kdaj še kakšen kompromis. K sodelovanju vabi tudi neverujoče in drugače misleče. Velja mu verjeti in poskusiti.
O druženju med ljudmi priča kopica člankov, ki so povezani z društvi. Pa ne gre le za zabavo, temveč tudi za izobraževanje, spoznavanje sodobnejših oblik življenja in prenašanje teh v naš vsakdan. Srečanja starejših in mladih prinašajo veselje prvim in spoznavanje bogatih izkušenj drugim.
Prijetno branje!
Odgovorni urednik
Naslednja številka izide 18. novembra 2011. Vaše prispevke pričakujemo do 2. novembra.
Novice iz Moravške doline
Oktober 2011, Letnik XII, Številka 5.
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Sedež in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, tel 7232700. E-poštni naslov moravske. novice@moravce.si. Odgovorni urednik: Edo Veselko, namestnica odgovornega urednika: Vojka Rebolj. Uredniški odbor: Edo Veselko, Vojka Rebolj, Maja Hren, Marko Kladnik, Katja Ribič, Irena Ravnikar, Ajda Lalič, Eva Babnik. Novice iz Moravške doline so vpisane v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374. Priprava za tisk: Studio L.A. Andrej Lombar s.p.. Tisk: Tiskarna Januš. Naklada 1550 izvodov.
Seznam uradnih ur institucij in organizacij v občini Moravče
KARITAS	prvi in tretji ČET v mes: 17.45 - 18.45
RDEČI KRIŽ Tel: 031/291-564	prvi PON v mes.: 17 - 19
ŽUPNJSKI URAD Tel: 7231-055	PON in PET: 9 - 10; 16 - 18
OBČINA MORAVČE Tel: 7247-140; Faks: 7231-035	PON: 8 - 10.30; 11 - 15 SRE: 8 - 12; 13 - 17 PET: 8 - 10:30; 11 - 13
BANKA Tel: 7231-017	PON - PET: 8 - 12; 14.30 - 17
POŠTA Tel: 7296-510	PON - PET: 8 - 9.30; 10 - 15.30; 16 - 18 SOB: 8 - 12
POLICIJSKA PISARNA	PON: 16 - 18, PET: 8 - 10 zad. NED v mes: 8 - 10
OŠ JURIJA VEGE Tel: 7231-003, 7231-210	PON - PET: 7 - 15 inforrmacije tudi na: www.osmoravce.si
VRTEC Tel: 7231-227	PON - PET: 7 - 15
POŠ VRHPOLJE Tel: 7231-233	PON - PET: 7 - 15
KNJIŽNICA Tel: 7231-359	PON, ČET: 14 - 19 TOR: 11 - 16
DRUŠTVO UPOKOJENCEV	TOR: 10 -12
GASILSKA ZVEZA MORAVČE Tel: 7231-234	24-urna dežurna služba na tel 112
Zavod za gozdove, revir Moravče	TOR 7 - 11 Tel: 7231-040, 041/657-223
Info oddaja o občini na ATV	SRE 20.00 ČET 21.00
LEKARNA Tel: 7232-780	PON: 12 - 19 TOR, SRE, PET: 7.30 - 14 ČET: 13- 19 prva SOB. v mes.: 8 - 12
ZDRAVSTVENI DOM	
AMB. SPL. MED. Tel: 7231-008	PON in ČET: 13 - 19, sprejem do 18 TOR, SRE in PET: 7 - 13
AMB. ZA OTROKE IN MLADINO Tel: 7232-943	PON: 13 - 19 SRE: 7 - 10.30 amb. za bolne; 10.30 - 13 posvet PET: 7 - 8 amb; 8 - 11 sistem.; 11 - 13 amb
Patronažna služba, tel 7232-944	PON - PET : 7 - 8
DIAG. LAB.	PON: 13 - 18, TOR: 9 - 12 SRE, PET: 7 - 12
ZOBNA AMB. Tel: 7231-150	PON, ČET: 13 - 19.30 TOR, SRE, PET: 7 - 13.30
ZOBNA AMB ZA OTROKE Tel: 7232-750	PON, SRE: 7 - 14 TOR, ČET: 13 - 19 PET: 7 - 13.30
Zupanova stran
Pogovor z županom Martinom Reboljem
Potrudili se bomo za cenejšo in okolju prijaznejšo razsvetljavo
G. župan, kaj bi izpostavili kot aktualno temo?
Teh je več. Začel bi z dejstvom, da se 21. oktobra izteče rok za oddajo ponudb za izvedbo adaptacije objekta na Vegovi 7. Kot veste, bodo prostori v kleti in pritličju namenjeni knjižnici, v nadstropju pa bodo po gradbenih posegih do-movala društva. Sejna soba občine bo nekoliko povečana in opremljena s sodobnimi audio-vizuelnimi napravami ter namenjena najširši uporabi, torej ne le občini in njeni upravi. Pomemben cilj je racionalizacija stroškov, ki nastajajo pri vzdrževanju objektov.
Adaptacija bo verjetno zmotila utečeno dejavnost občine, društev, pa še koga?
Jasno, vendar smo poiskali rešitve. Pevska in druga kulturna društva, ki koristijo prostore v prizidku Kulturnega doma bodo svoje aktivnosti nadaljevala ob popoldnevih v prostorih šole, kjer smo jim zagotovili dve učilnici. V izpraznjenih prostorih bosta poslovali kmetijsko pospeševalna in gozdarska služba, nekaj prostora pa bomo rabili tudi za hrambo opreme, ki jo bomo morali zaradi adaptacije preseliti. Seje občinskih odborov bodo potekale v prostoru, ki so ga uporabljali taborniki, občinski svet pa bo gostoval v šoli, ki je sicer lastnik šole in tudi trpi vse stroške.
Kdaj bi morala biti adaptacija končana?
Računam, da v juliju naslednjega leta, tako da bomo lahko vso potrebno dokumentacijo za črpanje evropskih sredstev predali do zahtevanega roka, ki se izteče 10. oktobra 2012.
Jesen je tukaj, zima prihaja. Kako potekajo dela na infrastrukturi?
Tega se zavedamo in hitimo, čeprav nam velikokrat zagode počasnost državne birokracije.
Pravkar je bila asfaltirana rekonstruirana cesta med Vinjami in Negastrnom. Po plazovih poškodovana cesta proti Veliki vasi in Dešnu je obnovljena in bo prav tako asfaltirana. Najbolj strmi del poti med Dešnom in Grošljem je v rekonstrukciji. Računam, do bo asfalt na tem 330 m dolgem odseku tudi položen. Pri tem bodo odpravljene tudi posledice plazu na Ušenišču.
Pričenjamo z gradnjo kanalizacije na cesti na Grmače. Projekt je vreden 193 tisoč evrov in ga bomo nadaljevali še naslednje leto, ko bomo zgradili še dva sekundarna kanala. Želimo, da bi vsaj 90% hišam na tem področju zagotovili približno enak dostop do kanalizacije. Istočasno bo na trasi Drtija-Češnjice-Tuštanj zamenjan še preostanek salonitnih cevi.
Z gradnjo povezovalnega voda med Trznom in Češnjicami bomo zagotovili dovolj vode za naslednje desetletje tudi za Tuštanj in Vrhpolje.
Na splošno se veliko govori o varčevanju z energijo. Kako je s tem pri nas?
To je res aktualna tema. Pripravljamo občinski odlok, ki nam bo omogočil podeliti koncesijo za področje javne razsvetljave. Zasledujemo dva cilja: zmanjšati stroške za vzdrževanje razsvetljave in znižati stroške za energijo. Postopki bodo izpeljani do konca leta, izvedba celotne prenove in prehod na LED svetilke pa bi realizirali v letu 2012. Koncesionar bo moral zagotavljati zmanjšanje povprečnih stroškov za 5% v prvih petih letih, nato pa kar za 50%.
To bi moralo istočasno zmanjšati tudi svetlobno onesnaževanje?
To je tretji cilj, ki ga želimo doseči. Svetila bodo naravnana tako, da se bo jakost svetlobe po določeni nočni uri postopoma, vendar ne v celoti, zmanjšala proti jutru pa spet povečala. To je, po zagotovilih strokovnjakov ceneje, kot pa popolni izklop in ponoven vklop. Kolikor vem, bo podoben sistem razsvetljave instaliran pri novem trgovskem centru. Predlog odloka bosta najprej obravnavala odbora
za gospodarstvo in okolje nato pa seveda občinski svet.
Zdi se mi, da je stavba v kateri je občina precej dotrajana in nefunkcionalna. Ali kaj premišljate o prenovi?
To drži, vendar gredo naša razmišljanja v drugo smer. Proučujemo možnost adaptacije prizidka Kulturnega doma. Pri izbiri izvajalca bi upoštevali, poleg cene in drugih razpisnih pogojev, še zmožnost odkupa sedanjih občinskih prostorov. Ko bo finančna konstrukcija pripravljena, jo bodo obravnavali pristojni odbori in potem še občinski svet.
G. župan, težko pričakovani novi oddelki vrtca bodo verjetno zakasnili. V kakšni fazi je ta investicija?
V kratkem pričakujemo dokončanje revizije projektov. Za revizijo smo se odločili, da bi se izognili napakam, ki so se pojavljale v preteklosti. Naslednji teden bomo oddali vlogo za odobritev gradbenega dovoljenja in kakšnih posebnih zapletov ne pričakujemo. Ciljamo na nizko energetski ali celo pasivni objekt in resno računamo na pridobitev nepovratnih sredstev s strani EKO sklada.
EV
Po sledeh napredka naše občine
V oktobru je bil asfaltiran del cestišča med Negastrnom in Vinjami, ker je bil za vzdrževanje najbolj problematičen, zaradi useka skozi katerega poteka in zaradi velike količine površinskih voda. Z rekonstrukcijo preostalega dela bomo nadaljevali naslednje leto.
V tem mesecu je bilo asfaaltirano spomladi sanirano plazišče pri Močilnikarju na cesti med Zalogom in Veliko vasjo.
Z izgradnjo dela vodovoda med Cešnjicami in Trznom, ki v teh dneh poteka, o omogočeno nemoteno napajanje vodovoda v smeri Tuštanj in Vrhpolje.
Na Cesti na Grmače se pričenja z izgradnjo kanalizacijskega in meteornega kanala. Obenem se bo zamenjala vodovodna napeljava v smeri od Drtije proti Češnjicam. S tem bo izključen iz uporabe še preostali zadnji del salonitnih vodovodnih cevi. Popolnoma bo gradnja končana v naslednjem letu, ko bosta zgrajena tudi dva krajša sekundarna kanala.
SREČANJE PODEŽELSKIH OBČIN
Turizem je lahko najpomembnejša panoga gospodarstva
V Nadurju, kraju s 4 tisoč dušami na otoku Gozo, ki je eden izmed treh naseljenih otokov v malteškem arhipe-lagu, je med 23. in 25. septembrom potekalo srečanje delegacij podeželskih občin iz šestih članic EU. Glavna tema srečanja je bila posvečena demografskemu razvoju na podeželju, ki se kaže s staranjem in zmanjševanjem števila prebivalcev na ruralnih področjih. Na srečanje je bila, kot edina občina, ki zastopa Slovenijo, povabljena tudi občina Moravče. Zasluga, da je občina Moravče članica tega evropskega združenja, gre nekdanji županji Ljudmili Novak, ki je udeležbo predlagala. Poleg Slovenije, so sodelovale še podeželske občine iz Avstrije, Madžarske, Češke, Cipra in Italije.
Po pravilu združenja vsi udeleženci brezplačno stanujejo pri družinah-gostiteljicah. To omogoča neposredno spoznavanje med ljudmi iz različnih dežel, izmenjavo pogledov in mnenj ter tako pozitivno vpliva na idejo in identiteto združene Evrope.
Zupan Moravč in županja Nadurja
Maltežani imajo dolgo in razburljivo zgodovino. Malto so že 5000 let pred našim štetjem naselili takratni prebivalci z le slabih 100 km oddaljene Sicilije. Po tem so jim vladali Feničani, Rimljani, Bizantinci, Arabci, Normani, Francozi in do leta 1964 še Angleži. Posledica vladanja zadnjih je tudi vožnja po levi, značilne telefonske govorilnice in poštni nabiralniki ter angleščina, ki je drugi uradni jezik. Pestra množica osvajalcev je vzrok za multikulturnost prebivalcev, ki se še kaže skozi kuhinjo in blagohotnim sprejemanjem različnosti. Leta 2004 je Malta postala članica EU. Še vedno ima močan vpliv katoliška cerkev. Verska vzgoja je skoraj pomembnejša od civilne in ločitev med deškimi in dekliškimi srednjimi šolami še traja. Na otoku je vrsta velikih in lepih cerkva. Tudi v Nadurju je izjemna bazilika posvečena Sv. Petru in Pavlu. Zadnji naj bi leta 60 tukaj preživel brodolom.
Po mnenju Antona Tabona, nekdanjega ministra za Gozo in sedanjega poslanca, jer težava otoka predvsem njegova dvojna izoliranost. Malta, kot glavnina države, je že tako
Sprejem pri ministrici za Gozo
otok, Gozo pa je od nje še dodatno ločen. Zato je bila vselej glavni problem otoka komunikacija. Rešili so jo z novim sodobnim terminalom, kamor novi trajekti vozijo dan in noč in zagotavljajo hitro povezavo med otokoma. Gozo s 30 tisoči prebivalci nima dovolj delovnih mest in univerze. Na Malti je 800 zaposlenih otočanov, tisoč študentom pa bivanje na malteški univerzi subvencionira država. Ker je Gozo slabo razvit, veliko diplomantov ostaja na Malti, kar seveda kadrovsko siromaši otok. Res pa je, da mora Malta kot država, vsaj 10% evropskih sredstev usmeriti na Gozo. Po besedah aktualne ministrice za Gozo, ge. Giovanne Debono, so namenjena večjim infrastrukturnim objektom, varovanju kulturne dediščine, razvoju turizma in odpiranju novih potapljaških centrov, ki so ena glavnih dejavnostih na otoku. Sprejeli so 80 ukrepov, ki bodo omogočili hitrejši razvoj. 40 jih že izvajajo, nekaj jih je celo končanih, preostale pa bodo zaključili do leta 2020. Ena glavnih težav na arhipelagu je pomanjkanje vode. Tekočih voda ni, zato pač lovijo redke padavine in razsoljujejo morsko vodo. Zaradi vročine, je kmetijstvo, ki je dokaj dobro razvito, bistveno odvisno od namakanja. Glavni pridelki so mediteranske vrste sadja in zelenjave, pri živinoreji pa prednjači drobnica. Pridelujejo tudi dobra vina. »Brez dvoma lahko zatrdimo, da je turizem kisik, brez katerega ta otok ne bi preživel«, je prepričan Joe Muscat, izvršni direktor turističnega združenja na otoku. »Gozo tržimo kot otok, kjer se čas ustavi in je raj miru in sprostitve«, še doda. Turizem, v katerega vlagajo že 45 let, je glavni generator ekonomskega in socialnega razvoja. Ne poganja le dohodka in zaposlovanja v hotelih in restavracijah, temveč tudi v sektorjih kot so kmetijstvo, transport, trgovina, finančne storitve, rokodelstvo in kmečki turizem. Glavnina je seveda locirana ob kristalno čistem morju, ki obliva nizke peščene in strme kamnite plaže. Načrtno in dolgoročno vlaganje v dejavnosti, ki so povezane s turizmom, bo potrebno tudi na Moravškem, če bomo želeli pripeljati dodaten dohodek v dolino. Odločitev bo naša!
Edo Veselko
Na podlagi 4. člena Odloka o porabi koncesijske dajatve za traj-nostno gospodarjenje z divjadjo (Uradni vestnik Občine Moravče št. 11/2011) v povezavi z Zakonom o divjadi in lovstvu (Uradni list RS, št. 16/04, 120/06 - odl.US in 17/08) objavlja Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče
JAVNI RAZPIS
ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO ZA LETO 2011
- obrazce:
•	prijava na razpis,
•	izjava vlagatelja o izpolnjevanju pogojev.
Vloga mora biti izdelana v skladu z razpisno dokumentacijo. Razpisna dokumentacija je vlagateljem na voljo, od dneva objave tega javnega razpisa v Novicah iz Moravške doline do zaključka tega javnega razpisa, to je do 21.11.2011 do 14.00 ure na spletnih straneh Občine Moravče (www.moravce.si) in v sprejemni pisarni Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče.
1.	Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje aktivnosti trajnostnega
gospodarjenja z divjadjo.
Sredstva se dodelijo za naslednje ukrepe:
(1.) Biomeliorativni ukrepi:
-	ohranjanje in vzdrževanje gozdnih jas, grmišč, logov,
-	izdelava in vzdrževanje vodnih habitatov (kaluža, mlaka, mokrišče, vodni viri, ipd.),
-	vzdrževanje gozdnih robov, pasišč in remiz,
-	nakup in sadnja ter zaščita avtohtonih in rastišču primernih plodonosnih grmovnih in drevesnih vrst,
-	krmljenje divjadi, vzdrževanje krmnih in pridelovalnih njiv; (2.) Biotehnični ukrepi:
-	izdelava, postavitev in vzdrževanje gnezdilnic, solnic, umetnih dupel in prež;
(3.) Ostali ukrepi:
-	čistilne akcije občine,
-	čiščenje divjih odlagališč,
-	odprava škod po divjadi,
-	izobraževanja in obveščanja prebivalcev/šolarjev o stanju in odnosu do gozdnih živali/divjadi in o gozdnem bontonu.
2.	Osnovni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Vlagatelj mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	je v Republiki Sloveniji registriran kot lovska družina,
-	na javni razpis se lahko javijo samo lovske družine, ki imajo lovno površino v Občini Moravče,
-	ima sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo za trajnostno gospodarjenje z divjadjo za lovišče, ki leži v občini,
-	ni v postopku prisilne poravnave, stečaju ali likvidacijskem postopku,
-	ima poravnane davke, prispevke in druge obvezne dajatve državi in občini.
3.	Merila za dodelitev sredstev
Višina sredstev, ki pripada posameznemu upravičencu, je enaka sorazmernemu delu vplačane koncesijske dajatve v proračun občine Moravče. V primeru, da se sredstva ne porabijo v celoti, se le-ta prenesejo kot namenski prihodki v proračun prihodnjega leta.
4.	Višina sredstev
Skupna višina sredstev za leto 2011 znaša 727,04 EUR.
5.	Razpisna dokumentacija
Razpisna dokumentacija za vlogo na javni razpis za sofinanciranje aktivnosti za trajnostno gospodarjenje z divjadjo vsebuje:
-	povabilo k oddaji ponudbe;
-	navodilo vlagateljem za izdelavo vloge;
-	postopek za izbor sofinancerja;
-	vzorec pogodbe;
-	navodila vlagateljem za izpolnjevanje obrazcev;
6.	Rok za predložitev prijav
Rok za oddajo vlog za naveden javni razpis je ponedeljek, 21. november 2011 do 14.00 ure.
7.	Način oddaje prijave na javni razpis
Vloge morajo biti oddane v zaprti kuverti, opremljene z naslovom pošiljatelja in označene z oznako: »NE ODPIRAJ - JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE AKTIVNOSTI TRAJNOSTNEGA GOSPODARJENJA Z DIVJADJO« na naslov Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče.
Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene.
8.	Čas in kraj odpiranja prispelih vlog
Odpiranje vlog bo dne 22.11.2011 ob 12.00 uri v prostorih Občine Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče. Odpiranje vlog ni javno.
9.	Odločanje v postopkih razpisa in obveščanje o izidu razpisa:
Zavržene bodo vloge:
-	ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v 7. točki tega besedila razpisa,
-	ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge).
Zavrnjene bodo vloge:
-	tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih pogojev in pogojev določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije.
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni v roku 15 dni od dneva odpiranja vlog na javni razpis. Z upravičenci bodo sklenjene pogodbe, kjer bodo navedeni podrobnejši pogoji koriščenja sredstev.
10.	Nadzor in sankcije
Namensko porabo proračunskih sredstev nadzira Nadzorni odbor Občine Moravče ter druge za nadzor financ pristojne institucije.
V primeru nenamensko porabljenih sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi.
11.	Dodatne informacije v zvezi z razpisom
Dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko zainteresirani dobijo na Občini Moravče - kontaktna oseba Matej Rauch, tel. 01/724 71 45.
Datum: 12.10.2011 Številka: 430-0063/2011-1
Občina Moravče
Prve tri delavnice in predavanja v okviru projekta ŽIVIMO ZDRAVO so bile izvedene
Na prvem srečanju v Kulturnem domu, 30. septembra, so predstavnice Zavoda za zdravstveno varstvo Ljubljana predstavile projekt in potek samih srečanj. Predavanja bodo pospremljena s projekcijami, ki se bodo nanašale na vsakokratno temo. Vedno bo razdeljeno nekaj tematskih brošur. Redni obiskovalci bodo ob koncu prejeli knjigo receptov.
Nastopi otrok iz osnovne šole bodo vsebinsko povezani z aktualno tematiko. Pokušina zdrave prehrane in pijače bo odvisna od darežljivosti donatorjev. Za prvo in drugo srečanje je Kmetija pr Matč'k podarila domača jabolka, sok in kis.
Druga delavnica, 7. oktobra, je nudila meritve dejavnikov tveganja. Marsikdo je sprevidel, da bo moral bolj paziti na prehrano in se več gibati.
Tretja delavnica, 13. oktobra, je dala osnove, kaj in koliko je potrebno jesti. Poudarek je bil na zmerni in uravnoteženi prehrani.
Delavnice lahko obiskujejo tudi tisti, ki niso občani naše občine. Omejitev je seveda le velikost Kulturnega doma. Vabimo vas, da se zanimivih predavanj udeležite v čim večjem številu. Živimo zdravo!
VR
Projekt turistične ponudbe osrednjih slovenskih občin
V	projekt je med šestindvajsetimi osrednjeslovenskimi občinami , skupaj z Ljubljano, vključena tudi naša občina. Pripravlja se spletna stran, kjer bodo objavljene vse turistične zanimivosti, od kulturno-zgodovinskih do kulinaričnih. lizdelana je bila brošura, ki ima sicer omejeno število besed in fotografij, vendar bo obšla svet. Tudi vsaka občina bo dobila določeno število izvodov. Na moravški strani je naslednji tekst:
Moravče ležijo v Moravški dolini, sredi Posavskega hribovja.
V	zgodovini je bila dolina znana po številnih gradovih in cerkvah. Danes je ohranjen le grad Tuštanj iz 15. stoletja, katerega mogočna stavba skriva številne neprecenljive vrednosti, med drugim originalno pohištvo, porcelan, lončene peči in drugo notranjo opremo. Poleti se na gradu odvijajo Grajski kulturni večeri.
Veličastna baročna cerkev sv. Martina je moravški simbol. Največja vrednost sta Layerjevi: oljna slika sv. Martina in križev pot.
Hribovita, gozdnata okolica Moravč ponuja dobre možnosti za pohodništvo. Pohodniki se navdušujejo predvsem nad Limbarsko goro, preko katere med drugim vodi tudi evropska pešpot E6. Na vrhu hriba stoji znamenita baročna cerkev sv. Valentina, ki jo je leta 1735 zasnoval cenjeni stavbenik Gregor Maček, med drugim znan tudi kot graditelj ljubljanske mestne hiše.
Izkušeni jamarji imajo možnost ogleda Osoletove jame v planoti Slivne, največje podzemne jame moravškega osamelega krasa. Na Ranču Osole se lahko odločite za ježo konj in prevoze z »zapravljivčki«. Nedavno so v okolici Moravč uredili sprehajalno učno pot ob Rači, ki je namenjena tako sprehajalcem po čudoviti neokrnjeni naravi kot tudi tistim, ki želijo na zanimiv način spoznati življenje ljudi v preteklosti ob številnih mlinih in periščih, www.turisticnodrustvo-moravce.org. Sprehod se začne v vasi Krašče, nadaljuje se mimo apnenčaste
stene s številnimi fosili, vodi mimo cerkve sv. Andreja, v kateri je največja srednjeveška poslikana površina v Sloveniji, in se konča na izhodiščni točki. Za zahtevnejše pohodnike pa je primerna Moravška planinska pot, www. limbarskagora.com.
Moravče so znane po odmevnem prvomajskem srečanju v Tuštanju, ki se poveže s srečanjem oldtimerjev in celodnevnim pohodom po obronkih doline. Na predvečer prvega maja zagorijo kresovi na Hribu in na Vrhpoljah. Marca se številni pohodniki iz vseh smeri srečajo na prireditvi Po nagelj na Limbarsko goro, kjer vsaki ženski podarijo nagelj.
V Moravški dolini je za lačne in žejne obiskovalce dobro poskrbljeno. Poleg številnih barov in gostilnice in pizzeri-je pri Jurku v dolini je med gostilnami poznana gostilna Frfrau v Krašcah, kjer vam v ambientu stare furmanske gostilne nudijo nedeljska družinska kmečka kosila, jeseni tudi domače koline. Preko vsega leta lahko ponudijo domačo prekajeno šunko, salamo in suhe klobase. V stari gostilni nad Logom ob cesti proti Izlakam pa vam ponudijo domače jedi, kosila in jedi po naročilu. V Drtiji je gostišče Peterka Marija, katere specialitete so jedi iz teletine, domače koline, potice, zavitki in krofi. Družine z otroki pa so vesele otroškega igrišča na vrtu gostišča in ponijev, ki se pasejo v bližini.
Odlično boste jedli v gostilnah in na turističnih kmetijah na Limbarski gori: z domačimi dobrotami vam postrežejo v gostilni Urankar na samem vrhu ob cerkvi sv. Valentina in v kmečkem turizmu pri Vrhovcu. Pod sv. Miklavžem je kmetija pri Mežnarju, katere specialitete so krompirjev kruh, špehovka, pozimi domače koline, narezki iz domačih mesnin in domače sladice: orehova potica, jabolčni zavitek, kremne rezine in torte. Ob koncu tedna pa se lahko ustavite na planinsko malico v Planinskem domu na Grma-čah, ki ima čudovit razgled na Kamniške in Julijske Alpe.
Teden otroka
V okviru svetovnega dneva otroka, ki ga je leta 1956 priznala Generalna skupščina Združenih narodov, obeležuje Zveza prijateljev mladine Slovenije teden otroka. Dan otroka se po priporočilih ZN praznuje prvi ponedeljek oktobra. V tednu, ki sledi, se po vsej državi odvijajo razne razvedrilne dejavnosti za otroke. Vsako leto pa imenujejo temo tedna in letošnja je bila: Pojdiva s knjigo v svet. To pa je bila tudi tema pri županu Martinu Rebolju, ki je povabil delegacijo osnovnošolcev z ravnateljico in vodjo podružnične šole v občinske prostore. Ob sladkanju s pecivom in sokovi so se razgovorili o bralnih navadah.
Tako kot v tem tednu otroka, naj bi s knjigo živeli skozi vse življenje.
VR
Spoštovanje, toleranca, strpnost
Pogovor z župnikom moravške fare
G. župnik , Čižman Kancijan, vaše ime ni prav pogosto. Ali veste od kod izvira?
Mislim, da je povezano s sv. Kancijanom, ki je bil med štirimi izgnanci iz Ogleja. Sicer pa je s tem povezanih še veliko drugih imen, napr. Škocjan.
V Moravčah še niste prav dolgo. Kakšni so vaši prvi vtisi?
Res je. Tukaj sem šele od 1. avgusta. Poudariti pa moram, da so me ljudje lepo sprejeli. Izkazali so se kot resnično gostoljubni krajani. Navdušen sem tudi nad pokrajino. Včasih sem se sicer peljal skozi dolino, vendar jo podrobno nisem poznal.
Čeprav je v osrčju Slovenije in blizu prestolnice, je bila Moravška dolina poznana kot precej izolirana. Kakšen je vaš občutek?
Tega nisem občutil. Mogoče sem tukaj še premalo časa. Se pa razlikuje od Podkuma, kjer sem delal do sedaj. Tam so ljudje bolj oddaljeni od središč pogoji življenja pa zaradi hribovitosti težji. Mislim, da bližina Ljubljane vpliva na utrip tukajšnjega življenja. Ljudje so ponosni na svoj kraj in občutek imam, da se ponovno bolj posvečajo dogajanju v lokalnem okolju.
Ali bi nam hoteli izdati od kod izhajate in kakšna je bila vaša dosedanja poklicna pot?
Izhajam z Ježice pri Ljubljani, točneje iz Savelj. Po gimnaziji in enoletnem služenju vojaškega roka sem diplomiral na agronomiji na BTF v Ljubljani, nato pa vpisal teologijo. Razlika v študiju je bila seveda velika, sem se pa postopoma vživel. Po dve letih v Ljubljani sem nadaljeval še tri leta s študijem v Rimu in se nato vrnil še za dve leti v Ljubljano. Službovati sem začel kot kaplan na Jesenicah, na kar me vežejo lepi spomini. Leta 2000 sem prišel v Zagorje, nato pa sem 10 let služboval v Podkumu in Konjšici.
Katere so prioritete vašega dela v tem okolju?
Predvsem želim biti na razpolago in pomoč ljudem. Duhovniško delo je bogato in pestro. Delam z vsemi generacijami, z družinami, otroci in mladino, ostarelimi, bolnimi. Doživljam ogromno lepih stvari in užitek je, ko te ljudje
povabijo v svojo hišo in za svojo mizo. Seveda pa sem prisoten tudi, ko doživljajo kaj hudega: bolezen ali smrt najdražjih. Moje poslanstvo je prinašati sporočilo božje ljubezni. Bog nam je blizu in odprt za vse ljudi.
Ali je prioriteta tudi delo z mladimi?
Seveda. Verouk je pomembna dejavnost. Po tem so tukaj še skavti. Vsako leto organiziramo oratorij, ki je odprt za vsakogar, tudi za neverujoče.
Ali pri tem sodelujete s starši?
Občasno imamo sestanke, še posebej pred prejemanjem zakramentov. Organiziramo izobraževanje za starše in starejše.
Kolikor vem, vam pri upravljanju župnije pomaga tudi župnijski svet?
Da, župnijski pastoralni svet mi je v veliko pomoč. Razgibano sodobno življenje in njegovo hitro spreminjanje zahteva, da skupaj iščemo nove poti, kako naj župnija ostane in postane primeren prostor za verne, pa tudi za drugače misleče.
Kdo imenuje člane sveta?
Vsakih pet let so volitve. Volijo jih farani. Pazimo, da so člani regionalno enakomerno zastopani. Organist, cerkovnik in vodja skavtov so člani po »službeni dolžnosti«.
Kako pa sodelujete s posvetno oblastjo?
O tekočih problemih se dogovarjamo. Sodelovanje je korektno.
Občutek imam, da je politika ljudi precej razdelila. Premalo je sodelovanja. Ali to bipolarnost čutite tudi vi?
Ne, politika do sedaj na moje delo ni vplivala. Prepričan pa sem, da je treba različnost in konflikte presegati. Cilji bi morali biti v tako majhnem okolju enotni. Strpni človeški odnosi, toleranca in spoštovanje drug drugega morajo biti osnova za sobivanje.
Kako pa poteka delo Karitasa?
Cerkev je že po definiciji karitativno usmerjena. Konkretno pa dvakrat na mesec delijo pomoč v hrani in drugih rečeh, ki jih ljudje potrebujejo. Pred kratkim je bilo tudi organizirano srečanje starejših. Moram pohvaliti članice Karitasa, ki resnično pridno delajo in za to žrtvujejo veliko svojega časa.
Kaj menite o gospodarskih aktivnostih mariborske škofije?
Podrobnosti ne poznam. Vse kar vem, sem izvedel iz me-
dijev. Ta aktivnost je morda šla predaleč in ne spada v poslanstvo cerkve. Verjetno je šlo za dober namen, način pa je bil zgrešen. Je pa to lahko nauk za naprej. Cerkev se mora tega izogibati. Naše poslanstvo je oznanjevanje in delo za ljudi.
Kakšno pa je stanje v Moravčah?
Farani imajo radi svojo župnijo in pripadajoče cerkve. Ta pripadnost se čuti pri zbiranju darov. Imamo kar nekaj sakralnih objektov, ki so potrebni obnove. Gre za cerkve v Drtiji, na sv. Mohorju in v Kosezah. S ključarji smo že imeli sestanek in se dogovorili za prioritete. Zavedati se moramo naše dolžnosti, da našim naslednikom ohranimo in zapustimo urejeno kulturno dediščino.
G. Župnik, kaj pomeni danes biti dober kristjan?
Predvsem je v tem času nujno, da je osebni odnos z Bogom nekaj živega. Kristjani moramo znati prisluhniti in pomagati drugim. Treba je biti strpen in toleranten, tudi če gre za drugače misleče in neverujoče. Moderna tehnologija omogoča, da smo povezani globalno in praktično vsak trenutek. To pa vedno ni dovolj. Potreben je pristen in neposreden odnos s prijatelji, družino, bližnjo okolico. Krivično bogatenje in izkoriščanje ne vodi v odprtost in boljši svet. Materialne dobrine in blaginja ni edini smoter. Jezus je rekel, da boste moji učenci, če se boste ljubili med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.
Edo Veselko
Dve strokovni ekskurziji članov Združenja ekoloških kmetov - Zdravo življenje
Bodite ponosni na to, da ste kmetje!
Vsako leto je na jesenski strokovni ekskurziji, ki jo organizira Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana v sodelovanju z ZEKZŽ in kjer obiščemo nekaj ekoloških kmetij z dobro prakso, zelo velika udeležba. To pa je predstavljalo problem, saj predstavitve na z velikimi skupinami niso preproste. Letos so se zato odločili organizirati kar dve.
Prva je bila na Gorenjsko v četrtek, 22. septembra. Najprej smo se ustavili na kmetiji Snar v Kovorju pri Tržiču, kjer kmetuje mlada šestčlanska družina. Gregor in Monika Šlibar sta pred leti pustila službo v državni upravi in se odločila prevzeti kmetijo Gregorjevih staršev. S konvencionalne mlečne proizvodnje sta se preusmerila
v pestro ekološko. Na skoraj 18 ha najetih in lastnih kmetijskih zemljišč, poleg reje krav dojilj, pridelujejo še različne poljščine, sadje, zelenjavo in šparglje. Registrirano imajo tudi predelavo sadja, mletje žit in izobraževanje, ki ga nudijo različnim skupinam in dijakom Biotehniškega centra Naklo. Njihove pridelke in izdelke lahko kupite v njihovi trgovini na kmetiji ali na tržnicah.
V Plavškem Rovtu proti Golici, na nadmorski višini 870 m, so nas sprejeli na stari, vendar izredno urejeni kmetij Šimnovc. Na 17 ha kmetijskih zemljišč redijo ovce in krave dojilje, ki so
vse poletje na, eno uro in pol oddaljeni, planini pod Golico. Ker gospodar Štefan Klinar dela samo na kmetiji, ima registrirano tudi dopolnilno dejavnost pluženje snega, pomemben vir dohodka pa je jim prinaša tudi les. Žena Tilka nam je predstavila tudi kmetovanje na celotnem zgornje gorenjskem območju, saj tam dela kot terenska kmetijska svetovalka. Vesela sta, ker je mlajši od štirih otrok pripravljen prevzeti kmetijo. Ob odhodu, po dobri domači malici, nam je položila na srce: »Bodite ponosni na to, da ste kmetje! Vaše delo je neprecenljivo.« Nato nas je pot peljala v Podkoren na ogled kmetije Co-šelj, kjer so se pred leti preusmerili iz reje molznic v rejo konj. Ker je oče znal prisluhniti hčerini želji po reji konj, se kmetovanje nadaljuje na skoraj 20 ha travnikov. Sedaj ima mlada štiričlanska družina Monike Osvald 6 svojih in 18 tujih konj. Pred leti so zgradili nov sodoben hlev za konje in manežo. Da je njihovo delo s konji dobro, priča tudi podatek o čakalni vrsti za oskrbo konj drugih lastnikov. Pred ogledom zadnje kmetije, smo se ustavili še v lani odprtem Planinskem muzeju v Mojstrani. Ogledali smo si tudi film o lepotah naše dežele in se ponovno prepričali, da živimo v raju pod Triglavom - samo oči in ušesa moramo odpreti za lepoto, ki nas obdaja.
Zaključi smo z ogledom kmetije in poznim kosilom na »kmetiji odprtih vrat« Pri Železnik, kjer je Danica Mrvič srce in motor njihove glavne dejavnosti - turizma. Zanimivo je bilo slišati njeno trnovo pot za pridobitev nepovratnih sredstev pri odprtju turistične dejavnosti. Vendar, kjer je cilj in volja, tam se najde tudi prava pot. Podobno velika skupina se je čez dober teden, še vedno v lepem sončnem vremenu, odpravila na Kozjansko. Najprej smo is ogledali kmetijo Kalan v kraju Kalobje. Tukaj se zakonca Kalan že več kot 35 let ukvarjata s pridelavo in predelavo zelišč. Večino dela opravita ročno. Imata ogromno znanja in izkušenj, kar radodarno delita z vsemi, ki jih to zanima. Pri njih se da kupiti številne čaje in druge zeliščne proizvode, ki so zdravilni in učinkoviti,
saj so pridelani na ekološki način. Vendar se čajev ne sme nekontrolirano mešati, saj so lahko nekatere kombinacije tudi škodljive.
V Šentjurju nas je navdušil mladi ekološki kmet Žiga Jenšterle, ki je začel kmetovati pri starih starših šele kot študent. Večino pašnikov za 30 krav dojilj in njihov podmladek ima v najemu, doma pa je z minimalnimi stroški uredil hlev za prosto rejo. Uredil si je tudi prostor za razsekavanje mesa, ki ga. svežega ali vakuumsko pakiranega proda, kar ostane, gre v predelavo. Na tržnici v Celju ima tudi svojo mesnico, ponudbo njegovih številnih izdelkov pa najdemo tudi na regiomatih, ki se le počasi prijemljejo. Vsa predelava se vrši pri pogodbenem mesarju, osem mesečna teleta pa mu koljejo v bližnji vaški klavnici, na kmetiji Oset. To klavnico in pa njihovo kmetijo smo si kasneje tudi ogledali. Tukaj prav tako redijo krave dojilje in sicer na 100 ha zemlje, kjer pridelujejo tudi žita. Kmetijo obdelujejo domači, za klanje imajo zaposlena dva mesarja. Na vseh treh kmetijah smo lahko tudi poskusili njihove izdelke.
Kosilo pa so nam pripravili na ekološki kmetiji Trebče pri Podsredi. Na tej, 4 ha veliki kmetiji, ki jo ima družina Šmalčič v najemu, pa smo se srečali z nenavadno posebnostjo. Nahaja se na planoti, kjer sploh ni pozeb in ni nočne vlage (rose), kar je lahko prednost in tudi slabost, saj jim že tako manjka vode. Pri njih najdemo veliko samoraslih uporabnih rastlin. Imajo še nasad črno plodne aronije, vinograd, čebele, različno zelenjavo in zelišča in vse to nudijo na ljubljanski tržnici. Zanimivi sta bili iskrenost in nevsakdanje razmišljanje gospodarja Martina. Navdušila nas podjetnost obiskanih kmetov. Ugotovili smo, da nam tega manjka, saj večinoma samo garamo, ne znamo pa rezultatov unovčiti.
Lahko pa se ravnamo po njihovih nasvetih, ki jih strnemo: Kar delaš, delaj s srcem in zaupaj vase!
Francka Toman in Pavla Pirnat, Foto: Pavla Pirnat
POLICIJA SVETUJE
V GORE NIKOLI NEPRIPRAVLJENI !
Ker je tudi med krajani Moravč veliko ljubiteljev gora, ne
bo odveč nekaj splošnih nasvetov, ki so pomembni za
varno hojo v gore.
PRIPRAVE NA PLANINSKI VZPON ALI POHOD:
1.	Planinski vzpon ali pohod začnite dovolj zgodaj, da se izognete zgodnjemu mraku pozimi ali prehitremu in zato neprevidnemu vračanju v dolino.
2.	Pozanimajte se o vremenu (nevarnost poletnih neviht ipd.) in kategorizaciji planinske poti, kar vam bo olajšalo načrtovanje vzpona in s tem omogočilo boljšo pripravo nanj.
3.	Cilj vašega vzpona ali pohoda je nedvomno varna vrnitev domov in ne samo osvojitev vrha. Ko ste na vrhu, je pred vami še najmanj polovica poti. Če le morete, izberite za vzpon težjo pot, za sestop pa lažjo, predvsem pa ne hitite.
4.	Vzpon naj bo prilagojen vašemu zdravstvenemu stanju. Soparno vreme in visoke temperature so lahko usodni za posameznike. Pohodov v gore ne svetujemo osebam, ki imajo kakršne koli zdravstvene težave. Pred naprezanji se posvetujte z lečečim zdravnikom.
5.	Od zahtevnosti poti je odvisna tudi oprema planinca. Sestavni del osebne opreme so planinski čevlji, saj je mehka obutev nevarna. V nahrbtniku naj bodo poleg malice, pijače in osebnih dokumentov tudi rokavice, kapa, vetrovka, zaščitna krema, sončna očala, rezervna oblačila, kompas, ustrezen planinski zemljevid, zavitek prve pomoči z zaščitno folijo, piščalka, bivak - spalna vreča, vžigalice, sveča in baterijska svetilka, mobilni telefon. Seveda je treba temu glede na izbrano pot pristaviti tudi dodatne, specializirane pripomočke (plezalna vrv, cepin, včasih tudi dereze in čelada).
6.	Za planinski vzpon ali pohod si izberite primernega spremljevalca, saj je samohodstvo po gorah tvegano in že ob manjši poškodbi lahko usodno. Priporočljivo je, da se nanjo odpravite z vodnikom Planinske zveze Slovenije, gorskim vodnikom Združenja gorskih vodnikov Slovenije ali z nekom, ki pot dobro pozna.
7.	O nameravani poti in času trajanja obvestite domače, saj lahko ti le tako pravilno ukrepajo, če vas ob dogovorjeni uri ni domov, ker se vam je zgodila nesreča.
8.	Če želite v koči prenočiti, se predhodno pozanimajte glede odprtosti koče in prenočišče rezervirajte.
HOJA V GORE:
1. Začnite počasi, da se telo ogreje. Hodite z enakomernim tempom, ki ga poskušate odkriti in vzdrževati tudi znotraj večje skupine.
2.	Hoja naj bo varna, udobna in ekonomična. Za varno hojo je potrebno imeti čas in budno je potrebno opazovati okolico ter poslušati - padanje kamenja se večkrat napove z bobnenjem.
3.	Osnovni tempo, pa tudi počitke in trajanje hoje naj določa najšibkejši član skupine. Na vsako uro hoje si privoščite pet-minutni počitek.
4.	Če greste v gore z otroki, jim morate nameniti posebno pozornost in se jim povsem prilagoditi.
5.	Zaradi varnosti se mora planinec v planinskih kočah in na vrhovih vpisati v vpisno knjigo.
6.	Po poteh hodite z odprtimi očmi. Gore ne dopuščajo raztresenosti ali površnosti. Dobro označena planinska pot je le pogoj in možnost, da dosežete želeni cilj, saj morate kot obiskovalec gora dobro poznati osnove orientiranja.
7.	Med turo stalno spremljajte vreme in mu prilagodite njen potek. Če se razvijejo nevihtni oblaki, se morate nemudoma umakniti z grebenov in drugih izpostavljenih mest, saj vanje pogosto udarijo strele.
8.	Daljše počitke izbirajte na krajih, ki so varni in udobni. Redne malice in pogosto pitje preprečuje izčrpanost in dehidracijo.
9.	Poskrbite, da vse, kar prinesete s seboj v gore, tudi odnesete v dolino.
10.	Ko začutite znake utrujenosti ali izčrpanosti, se ustavite za daljši počitek. Ob najmanjši slabosti in bolečinah v prsih takoj prenehajte z vzponi ali sestopi. Takoj se povežite z dežurnimi na telefonski številki 112, ti pa vam bodo omogočili takojšen stik z zdravniki gorskimi reševalci, ki vam bodo lahko svetovali po telefonu, dokler ne bodo prišli reševalci.
11.	Če vam grozi nesreča, hranite moči in si poiščite zavetje, ko je za to še čas.
12.	Dolžnost vsakega obiskovalca gora je, da ob nesreči pomaga v okviru svojega znanja, izkušenj in možnosti.
13.	Poškodovanega najprej zavarujete pred nadaljnjimi poškodbami in mu dajte prvo pomoč. O nesreči čimprej obvestite gorsko reševalno službo na številko 112 ali policijo na številko 113.
Ob upoštevanju teh napotkov in lastnih zmožnosti se
boste z gora vračali s prijetnimi izkušnjami!
Vir; Gradivo MNZ-Policija
Marka Kladnika bo po 22. letih zamenjal Branko Černoša
G. Kladnik, po dvajsetih letih bo težko zapustiti delovno mesto. Kakšna bo vaša naslednja funkcija? Ali boste še dejavni v Moravčah? Predvidevam, da se bodo ljudje še vedno obračali na vas, ko bodo rabili nasvet, ker ste jim bolj poznani.
Kladnik: Po dvaindvajsetih letih dela na Policijskem okolišu Moravče-Lukovica odhajam na drugo delovno mesto in sicer vodje izmene na policijski postaji Domžale. Moje novo delo bo tudi v bodoče v določeni meri povezano s problematiko, kije prisotna na območju policijskega okoliša Moravče. V vseh teh letih so se med menoj in občani stkale prijateljske vezi, ki jih bom ohranjal tudi v bodoče. Vse probleme, ki so se pojavljali smo skupaj reševali v dobrobit vseh občanov. Zelo dobro je bilo sodelovanje med raznimi društvi, osnovno šolo ter občino Moravče. Tudi v bodoče bom na voljo občanom, če bodo potrebovali mojo pomoč.
Kako ste se odločili za primernega kandidata? Ali ima g. Černoša posebne
ambicije? Bi ga lahko kratko predstavili?
Kladnik: Vlogo vodje policijskega okoliša je s 1.10.2011 prevzel policist Černoša Branko, ki ima tudi že bogate izkušnje s področja dela policije. V policiji je zaposlen od leta 2001, do leta 2006 je opravljal delo na Policijski postaji Ljubljana-Center, od leta 2006 pa je zaposlen na PP Domžale, kjer je opravljal delo vodje patrulje. Černoša Branko je vajen podeželja in pozna njegovo specifiko, saj prihaja iz okolice Lenarta.
Kakšno je trenutno stanje na policijski postaji Moravče? Ali se vam zdi, da ste prišli v varno občino in kaj je prva stvar, ki bi jo spremenili?
Černoša: Stanje na območju Policijskega okoliša Moravče bi lahko, glede na statistične podatke, ocenil kot zelo dobro. Število kaznivih dejanj pada, prav tako prometnih nesreč z hujšimi posledicami, tako da bom poskušal z delom, ki ga je zastavil prejšnji vodja policijskega okoliša Marko Kladnik, nadaljevati. Prav gotovo mi bodo v veliko pomoč njegove bogate izkušnje. Prizadeval si bom za dobre odnose s prebivalci, čeprav se zavedam, da bo začetek težak.
Moravče so dobile nov radar pred kratkim. Se je stanje na cesti izbojšalo?
Černoša: Nov radar uporablja Medobčinski inšpektorat s sedežem v Trzinu, ki opravlja meritve na lokalnih in občinskih cestah občin ustanoviteljic. Prav gotovo bo njegova uporaba prispevala k večji varnosti v cestnem prometu tudi na območju občine Moravče.
G. Kladnik, kako ocenjujete svoje dolgoletno delo v Moravčah?
Mojo dolgoletno delo na območju občine Moravče, bi sam zelo težko ocenjeval. Najboljšo oceno mojega dela lahko podajo občani občine Moravč sami, ki bi najbolj relevantno lahko ocenili moje delo. V vseh teh leti sem se trudil, da sem svoje delo opravljal pošteno, vestno in v dobrobit vseh občanov Moravč. Občanom sem bil zmeraj na voljo ne glede na to ali sem bil v službi ali ne, prav zato ves ta čas na moje delo ni bila podana niti ena pritožba, deležen pa sem bil veliko pohval za svoje delo, na kar sem zelo ponosen. Med svojimi sodelavci se mnogokrat rad pohvalim, da so moji Moravčani najboljši ljudje na svetu, bilo pa mi je tudi v čast, da sem lahko toliko let sodeloval z njimi v dobrem in slabem. Še enkrat iskrena hvala vsem za sodelovanje in pomoč, ki sem jo bil deležen kot vodja policijskega okoliša Moravče.
G. Kladniku želimo veliko uspeha pri novem delu, G. Černoši pa uspešen začetek dela v Moravški dolini. Želimo mu, da bi čim prej vzpostavil dobre odnose z občani, kar je bistveno za kvalitetno in uspešno delo.
Irena Ravnikar
Šesto Slovo poletju z glasbo na temo »štelenge«
»Radi bi vam zapeli« se je glasila prva pesem ansambla Pogum, osrednjih gostov tradicionalne šeste prireditve Slovo poletju z glasbo, ki je bila v petek 23. septembra v kulturnem domu v Moravčah. Članom Društva krajanov Limbar-ska gora je tudi letos fantastično uspelo pripraviti jesensko prireditev, ki jo je letos prvič povezoval Peter Pergar. Poleg ansambla Pogum so nastopili tudi Popotniki, mladi harmonikar Tine Gotar iz Serjuč in Erika Vehovec, solo pevka iz Limbarske gore. V goste so prišli ansambel Zajc iz Zlatega polja in seveda je bil z nami že šestič Moravški
trio, ki je ob tej priložnosti povabil na svoj prvi samostojni koncert, ki bo 2. decembra v kulturnem domu. Nastal je skupaj s prireditvijo in je nepogrešljiv del programa, tako kot Johanca, ki nam je letos spregovorila o »štelengi« in odhodu mladih fantov v vojsko. Povedala je, da se vse začne s pregledom, kjer ugotovijo, ali je fant sposoben za vojsko in se odločijo za katero mesto je najprimernejši. Fantje se želijo pokazati v čimboljši luči, pa tudi tasti radi vzamejo v hišo sposobnega fanta. Potem sledi obisk pri »tišlarju«, ki naredi fantu prvi »kufer«, ob odhodu pa odidejo še k dekletu po »pušelc«. Slovo je težko, ker dekle ne ve, če se bo fant vrnil k njej, pa tudi fant ne ve, če ga bo dekle čakalo. Težko pa se je tudi posloviti od mame, ki bo pogrešala sina, oče pa vedno samo ponosno gleda, kako njegov sin prvič odhaja od doma. Johančin Pepe se je že vrnil iz vojske in Johanca pravi, da so ga strogi oficirji nau-
čili reda. Želela je nam povedati še več, ampak jo je klical strogi oče in je morala oditi na delo. Z ubranim ljudskim petjem so Johanco spremljali Ljudski pevci iz Blagovice. Petčlanska zasedba pod vodstvom Matjaža Pestotnika je bila z nami že drugič in vsakič poskrbi za dobro vzdušje s starimi, skoraj pozabljenimi, a vsem poznanimi ljudskimi skladbami. Za stand-up komedijo je tokrat poskrbela mama Zinka, ki nas je do solz nasmejala s svojimi osvajalskimi in zakonskimi zgodbicami o njenem možu in sinu. Vsak ansambel in vsak posameznik je na odru prispeval delček k dobremu vzdušju in vsi obiskovalci so odšli nasmejani. Prireditev sta obiskala tudi podžupana občine Moravče, g. Stane Ravnikar in g. Janko Korošec, prisotni pa sta bili tudi dve gostji iz Amerike,ki sta prav za to priložnost obiskali Slovenijo prvič v življenju. Njuna prababica oz. babica je bila rojena na Limbarski gori. Pravnukinja Paula
Plapp je prišla tudi na oder in se zahvalila za topel sprejem, ter v solzah povedala koliko ji pomeni lep sprejem v kraju njenih prednikov, društvo krajanov pa ji je za spomin podarilo DVD zgoščenke. Jana Toman se je v imenu organizatorjev zahvalila vsem obiskovalcem in vsem nastopajočim, ter obljubila, da se naslednje leto zopet vidimo. Polna dvorana je dokaz, da je društvo krajanov Limbarska gora na pravi poti, da bo tudi prireditev Slovo poletju z glasbo kmalu enako razpoznavna kot Pohod po nagelj na Lim-barsko goro.
Irena Ravnikar, foto:Anita Gantar
Iz Amerike na prireditev Slovo poletju z glasbo
Arlene Dotts in Paula Plapp sta potomki na Limbarski gori rojenih starih staršev. Edina zapuščina, ki jima je ostala za pokojnimi predniki, ki so natančno 100 let nazaj zapustili Limbarsko goro in odšli v Ameriko, je bila stara razglednica Limbarske gore. Z njeno pomočjo sta odkrili spletno stran Limbarske gore na spletnem naslovu www.limbarskagora. com, ki jo ureja Franci Urankar. Po spletni pošti sta mu sporočili, da si želita ogledati prireditev Slovo poletju z glasbo in se povezati s svojimi daljnimi sorodniki. Podatke o prireditvi jima je pomagal dobiti google prevajalnik, saj vsaka pozna le nekaj slovenskih besed. Arlenina babica oziroma Paulina prababica, svojih otrok ni učila slovenskega jezika. Poznajo le nekaj slovenskih jedi: palačinke, zelje, klobase in potico, ki jo vsako leto spečejo ob božiču. Ob prihodu v Slovenijo sta nekaj dni preživeli v Ljubljani, po prireditvi Slovo poletju z glasbo pa sta vikend preživeli s širšo Francijevo družino in bili prvič na Limbarski gori. Med tednom sta nekaj dni ostali v Piranu, Portorožu in Kopru. Dva dni sta preživeli tudi na Bledu. S Francijevo družino sta obiskali še Štanjel, Mozirski gaj, Volčji potok, Logarsko dolino, Ljubljanski grad in seveda Moravške znamenitosti, kot so: grad Tuštanj, pot ob Rači in center Moravč. Prijazna predstavnica moravških rokodelcev ga. Branka jima je prestavila njihove izdelke, nekaj od njih sta jih odnesli v svojo deželo.
Glavni in temeljni razlog za obisk Slovenije pa je bila prireditev Slovo poletju z glasbo, zato je Franci obvestil člane društva krajanov Limbarska gora, ki so se primerno odzvali. Obiskovalki sta bili deležni posebnega nagovora v angleščini, glasbene želje, darila, ter možnosti, da spregovorita na odru. Paula se je z bolj poznanimi angleškimi besedami ganjeno zahvalila za prisrčen sprejem. Z njeno mamo sta bili presenečeni, da jima je bilo posvečeno toliko pozornosti. Že takoj po prireditvi sta spoznali družino svojih prednikov. Bili sta presrečni. Za vikend sta obiskali
tudi domačijo, kjer so živeli njuni predniki, to je Mežnar-jeva družina na Limbarski gori. Marica in Rudi Avbelj sta velikodušno sprejela obiskovalki na obisk in jima pokazala sliko pokojnega Arleninega strica, ki je odšel v Ameriko z njunimi starimi starši in se vrnil na obisk na Limbarsko goro okoli leta 1970. Ta stara fotografija je bila potrdilo, da sta obiskovalki res našli pravo družino. Potovanje v Slovenioe drago, vendar sta Paula in Arlene obljubili, da se bosta v Slovenijo še vrnili. Všeč jima je slovenska pokrajina, kulinarika in narodnozabavna glasba, vendar pa spoštujeta odločitev svojih prednikov in poznata prednosti velikega mesta Arizone, kjer živita srečno življenje. Arlene je upokojena finančna delavka, Paula pa je prodajalka in svetovalka v trgovini z zdravstvenimi pripomočki. Težko jima je bilo priti v neznan kraj, ker ne govorita slovensko, zato sta zelo hvaležni Francijevi in Markovi družini za gostoljubje in vodstvo po Sloveniji.
Irena Ravnikar, foto: Franci Urankar
15 let Kulturno športnega društva Peče
Leta 1996, ko je bilo v Pečah ustanovljeno novo Kulturno športno društvo, verjetno nihče ni razmišljal, kako bo čez 15 let in ali bo takrat društvo sploh še obstajalo. V časih, ko je življenje postalo le še nenehna gonja za denarjem in skoraj nihče več ničesar ne naredi zastonj, je težko verjeti, da bi tovrstno društvo, ki živi predvsem zaradi prostovoljnega dela svojih članov, zdržalo toliko časa. Pa je! KŠD Peče se je v 15. letih svojega delovanja razvilo v društvo, ki šteje prek 100 članov in s svojim delovanjem bogati kulturno in športno dejavnost. Člani so večinoma mladi, ki pa radi poslušajo nasvete izkušenih starejših članov. Kulturna sekcija organizira različne projekte pri katerih se trudi, da bi članom društva in ostalim krajanom ponudili čim širši spekter prireditev. V sekciji deluje dramska skupina, ki vsako leto pripravi celovečerno igro in skeč na temo starih običajev, otroška dramska skupina, ki letos prvič pripravlja celovečerno otroško predstavo, vsako leto pripravi igrico ob prihodu sv. Miklavža. Ponosni smo na naš Peški oktet, ki dvakrat letno priredi velik koncert, včasih pa se fantom
pridružijo še dekleta in zapojejo v mešanem pevskem zboru Peški odmev. Poleg naštetega, kulturna sekcija prireja še ustvarjalne delavnice, potopisna in razna druga predavanja, narodno zabavne koncerte, humanitarne dejavnosti, sodelujemo pa tudi na raznih proslavah in prireditvah. Za športno sekcijo skrbijo predvsem fantje, ki so zares vredni pohvale. V Pečah imamo dva športna objekta, za katera fantje lepo skrbijo in sicer športno ploščad in skakalnico. Športna sekcija vsako leto priredi turnir v malem nogometu, silvestrski pohod z baklami, manjše kresovanje, če je možno pa še tekmovanje v skokih z alpskimi smučmi. Obenem se ekipe KŠD Peče udeležujejo tudi nogometnih turnirjev in ostalih športnih tekmovanj, pozimi pa je organizirana tudi rekreacija. KŠD Peče je pridno društvo in tega nas ni sram povedati. Letos, ko pripravljamo otroško predstavo za katero pridno vadi kar 20 otrok, si ob 15 letnici želimo vsaj še enkrat toliko let dobrih idej, športnega duha, umetniškega navdiha in timskega dela.
Ajda Lalič
Starodobniki v Moravčah malo drugače
V soboto, 17. septembra so se na avtobusno postajo v Moravčah pripeljali lepotci na štirih, nekaj pa na dveh kolesih, ohranjeni in zloščeni starodobni avtomobili in motorji. V našo občino jih je usmeril pravzaprav ljubitelj starodobnih avtomobilov Drago Pavlič, ki je član društva Codelli Classic & Sportscar Club Ljubljana. To društvo prireja srečanja in vožnjo starodobnih vozil za državno prvenstvo v Ljubljani. Tako so se pripeljali iz Ljubljane preko Depale vasi, vračali pa so se po drugi strani preko Ihana.
Njihov postanek v Moravčah je zbudil precej pozornosti. Mimoidoči so se ustavljali in starodobnike občudovali. Gostje pa so tudi z zanimanjem spoznavali, večinoma do sedaj njim neznane Moravče. Gospa Pavlič jim je spekla okusne flancate, ob njih pa so si na mizi lahko vzeli literaturo o Moravčah. Zadovoljni z novimi spoznanji o naših krajih, skozi katere so se peljali hitro kolikor so zmogli starodobniki, so zatrjevali, da se vrnejo kot turisti.
Saj veste, iz malega raste veliko. Mogoče bodo pripeljali še znance.
V družbi Draga Pavliča je bil med ljubitelji starodobnih vozil tudi naš župan.
VR
PGD Moravče organiziralo že 11.memorial Staša Lebarja
Ze 11. leto zapored je PGD Moravče organiziralo tekmovanje v čast Stašu Lebarju. Neizpodbiten dokaz, da tekmovanje pridobiva na svoji prepoznavnosti, je veliko število sodelujočih ekip, ki prihajajo iz bližnje in daljne okolice. Lepo vreme je še dodatno popestrilo vzdužje, ki je bilo ves čas tekmovanja odlično.Tekmovanja „hitra mokra vaja z motorno brizgalno" se je udeležilo 23 ekip, od tega 17 moških in 6 ženskih.
Med ženskimi so bile najboljše prostovoljke GD Studenec, druge so bile iz PGD Gatina, tretje pa Moravče 1. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa Moravče 2, ter s tem poskrbela za presenečenje dneva, saj so tekmovalke prvič nastopale na kakšnem gasilskem tekmovanju. Peto mesto zasedla ekipa "Veterank" PGD Moravče, katerih mentor je v preteklosti bil tudi sam Stašo Lebar. Zanje danes tekmuje tudi negova žena Irena, ki je ob koncu tekmovanja tudi podelila pokale. Šesto mesto med ženskimi ekipami so zasedle PGD Velika Vas.
V močni moški konkurenci so zmago osvojili člani ekipe
PGD Gatina, drugo mesto je osvojila ekipa PGD Vače, tretji pa so bili člani ekipe PGD Velika vas. Domača ekipa PGD Moravče 2 je zasedla peto mesto, ekipa PGD Moravče 1 pa je bila deveta.
Zahvala gre vsem članicam in članom, ki so pomagali pri pripravi tekmovanja, pa tudi sodnikom in seveda vsem udeležecem.
Maja Hren
Tustanjčani organizirali izlet in pohod za člane društva in prijatelje, ki pomagajo pri prvomajskem srečanju
Letos so se Tustanjčani odpravili na izlet zgodaj zjutraj, da bi bilo dovolj časa za vse zanimivosti, ki so jih načrtovali obiskati. Zato so vojaški muzej Pivka za njih odprli še pred odpiralnim časom. Vsekakor pa je bil ogled muzeja s številnimi različnimi tanki in filma o njih ter podmornicami,
društveno delo, kadar je potrebno, lažje steče. Vsako prvo soboto v oktobru imajo Tuštanjčani pohod na Miklavž. Če komu od udeležencev vmes pride na misel, da bi obrnil, ker ni vajen hoje, mu malo za šalo ponovijo, da gredo pravzaprav do turistične kmetije pri Kocjančičevih in
nadvse zanimiv. Sledil je ogled gradu Prem in Kettejeve rojstne hiše. Potem so obiskali Ekološko kmetijo Turn, kjer so poskušali ekološke izdelke iz ovčjega sira in tega zalili z domačim vinom. Ogledali so si Hodnikov mlin z žago, ki je edini ohranjen v Ilirski Bistrici in etnološko zbirko. Kot zadnjo zanimivost so obiskali cerkev Sv. Petra v Trnovem. Brez skrbi, vmes so si vzeli čas za malico in dobro voljo. Lep sobotni izlet so zaključili v gostilni z okusno večerjo. Ker so imeli s seboj godca s harmoniko, so se veselili skupaj z glasbeno nadarjenim lastnikom gostilne. Skupen Tuštanjski izlet ima vedno dober in obširen program, ravno zaradi tega pa je, po pravici povedano, naporen. Vedno pa se vrnejo domov bogatejši za običajno še ne videne stvari. Nikoli pa ob tem ne manjka zabave. Zato se ne čudimo, da vsakokrat komaj čakajo naslednji september, ko se spet dobijo na avtobusu. Tudi zaradi tega
da bo tam dobil zasluženo malico. To navadno pomaga in ni ga še bilo, ki ne bi prišel do vrha, seveda pa šteje tudi pot nazaj. Lani in letos so se nekateri odpravili na malo daljšo pot do Planinskega doma s starimi traktorji. Vsi pohodniki in traktoristi pa se snidejo pri Kocjančičevih. Na Miklavžu pravzaprav preživijo dan in če je ta posijan s soncem, kakšen je bil letos, potem pohodnike lahko vidiš povsod naokoli. In videti je, da se na Miklavžu da uživati. Gotovo nič manj kot na kateri od znanih slovenskih turističnih točk. Plesali pa so Tuštanjčani tudi ob tej priliki. Predsednik društva, Franci Cerar, ponosno poudari, da na pohod, kot tudi druge njihove aktivnosti, pridejo člani od otrok do najstarejših. Saj velja rek, da kakor si postelješ, tako ležiš. Res pa je, da je potrebno veliko dela in truda, da je postelja res dobro postlana. Ampak to daje življenju smisel in lepoto.
VR
Izlet po prelepi Dolenjski
Krajevna organizacija Rdečega Križa Peče je letos že drugič zapored organizirala izlet za krvodajalce, starejše in invalidne krajane ter sodelavce KORK Peče. Namen izleta je zahvala krvodajalcem za njihovo plemenita dejanja ter polepšati dan starejšim. Tudi bolni, invalidi in starejši so radi v dobri družbi, se nasmejijo in pogledajo kam dlje od trgovine ali zdravnika.
Letos so se odpravili na malo manj pogosto, a zato nič manj lepo, izletniško destinacijo proti Dolenjski. Pot je pisano druščino najprej vodila proti Kostanjevici na Krki, kjer so si ogledali Kostanjeviški grad v katerem je svoje mesto med drugim našla galerija Božidarja Jakca in Janeza Boljke. Obiskali so tudi Forma Vivo in uživali v čudoviti okolici gradu in lepoti idiličnega »otoškega« mesteca, ki ga obdaja struga reke Krke. Od tod jih je pot peljala do Čateža, kjer so si ogledali celoten kompleks Čateških toplic s hoteli in tudi zunanjost rastlinjakov, v katere pa žal niso smeli vstopiti. Vodička jim je zaupala, da menda ravno zdaj v njih raste 200.000 božičnih zvezd. Iz Čateža so se odpravili proti Bizeljskemu, na turistično kmetijo Pudvoi, kjer jih je v domačem kmečkem okolju pri-
TV i
čakalo okusno kosilo in topel sprejem. Sledil je še ogledal repnice; v kremenčev pesek skopane podzemne kleti, ki so jih ljudje včasih uporabljali predvsem za shranjevanje pridelkov, mnoge pa so v uporabi še danes, kot shrambe za ustekleničeno vino.
Utrujeni, a zadovoljni in polni novih vtisov, so se počasi odpravili proti domu. Bilo je lepo in izlet zagotovo ponovijo tudi prihodnje leto.
Ajda Lalič
Strokovna ekskurzija Turističnega društva Moravče
Letošnje Indijansko poletje je vsakdo, ki rad potuje in spoznava kaj novega, verjetno dodobra izkoristil. Tudi člani Turističnega društva Moravče in naši najbližji smo se 1. oktobra odpeljali na ekskurzijo na Koroško.
Iz Moravč smo se odpeljali ob 7. uri zjutraj in se po postanku za kavo, pripeljali v splavarski pristan v občini Muta na Gortini. V pristanu je bil sprejem, kjer so nas pogostili s kruhom, soljo ter domačim žganjem. Ob zvokih harmonike smo začeli mirno vožnjo po Dravi. Med vožnjo je bil zanimiv animacijski program, flosarski krst, postregli pa so nas tudi s flosarsko malico (golaž, polenta zabeljena z grumpi, kruh) in flosarsko kavo. Ker je prijetno sijalo sonce, smo se, poleg spremljanja in sodelovanja pri programu, predajali sončnim žarkom, občudovali neokrnjeno naravo in mirno reko Dravo.
Po splavarjenju smo se odpeljali v Josipdol, v kraj nekdanjega glažutarstva - steklarstva, kamnoseštva in gozdarstva. Ogledali smo si muzejsko zbirko vseh teh treh dejavnosti: vodno rižo, stroj za cepljenje kock, maketo steklarske peči _ Vodič nas je s svojo predano, srčno razlago popeljal v nekdanje čase in nam na projekciji približal kraj Josipdol in Ribnico na Pohorju.
S prijetnimi občutki smo zapustili Josipdol, si ob večerji
s koroškimi specialitetami v Slovenj Gradcu izmenjali svoje vtise in se ob petju in veselem razpoloženju vrnili v Moravče.
Na ekskurziji smo tako spoznavali preteklost, uživali v sedanjosti in si pridobivali novih znanj in optimizma za prihodnost.
Mira Smrkolj
Rokodelci na srečanju romunskih in slovenskih
predstavnikov in mest
v okviru programa TvvINFOs - Evropa za državljane, katerega nosilec pri nas je Društvo GEOSS, je bila v okviru tri dnevnega potovanja od 2. do 4. oktobra, v mestu Culj-Na-poca, Romunija, organizirana konferenca desetih romunskih in trinajstih slovenskih nevladnih organizacij. Bila sem predstavnica občine Moravče in Društva rokodelcev moravške doline. Namen srečanja je povezovanje nevladnih organizacij, navezovanje stikov med mesti in občinami. Predstavili smo kraje iz katerih prihajamo. Izmenjali smo si izkušnje,
predstavili svoja znanja in načine delovanja. Sklenili smo Pot je bila naporna, saj smo naredili dva tisoč tristo ki-nova poznanstva, ki jih bomo nadgrajevali.	lometrov, vendar zelo koristna. Med potovanjem smo si
Na poti smo si ogledali rudnik soli Turda, ki je namenjen izmenjavali izkušnje in načrte za bodoče skupno delo. turistom in zdravljenju pljučnih bolezni. Obiskali smo Vsa porabljena sredstva so bila pridobljena z razpisom zgodovinski mesti Sighisoara, kjer je bil rojen Drakula, v TwINFOs - Evropa za državljane. Sibiu, pa smo si, poleg mestnih znamenitosti, pogledali
še rojstno hišo kralja Matjaža.	Branka Bizjan
Kostanj je šel v slast
Že v zgodnjih urah sobotnega jutra so se ljubitelji jesenskih dni in dobrot, ki jih prinaša ta letni čas, odpravili v sosednje gozdove, da bi pripomogli k organizaciji kostanjevega piknika društva Dešen. Druga sobota v oktobru je bila v letošnjem letu tista, ko smo se sestali ob ognju in kostanju. Slednja dva sta prava popotnica za prihajajoče dni, potrebovali bomo toploto, kostanj pa se bo zelo pogosto pojavljal na naših »jedilnih listih«. Prijetno druženje vaščanov je potekalo na vaškem igrišču v popoldanskih urah. Vreme nam je bilo tokrat res naklonjeno, vendar pa je letni čas že pokazal svoj jaz in potrebno se je bilo bolje obleči. Ob zaključku smo bili najbolj vztrajni deležni bisernega sončnega zahoda, ki je v nežnih jesenskih barvah oblival kamnolom nad Dešnom v vseh v harmonijo ovitih podtonih rumene barve. Ob tej priložnosti naj gre posebna zahvala ekipi nabiralcev, ki so z dobro voljo poskrbeli za do vrha napolnjene košare čudovitega kostanja in domačinom, ki so nam z veseljem podarili nekaj litrov domačega »touku-
ca« - tolkovca, da smo lažje uživali v kostanju. Ja, letošnjo jesen je narava res velikodušna.
Eva BABNIK
Folklorna skupina Društva upokojencev Moravče je prvič prestopila mejo svoje občine
Moravška folklorna skupina DU se je po slabem letu dni vaj odpravila v svet. Ni jih čakal zahteven nastop, ampak dom za starejše, ki je edino mesto, kjer lahko folklora nastopi brez enotnih oblek. Veselili so se že vnaprej. Gospa Demšar iz Doma za starejše v Domžalah je razložila, da velikokrat vabijo gostujoče skupine, ki vedno dobro vplivajo na počutje oskrbovancev. Pevci Mešanega pevskega zbora DU Moravče so že njihovi stari znanci. Zato je bilo dogovorjeno, da se bo tokrat, poleg folklore, predstavil samo moški del pevskega zbora.
Prostor za nastope je bil že zdavnaj pred začetkom zaseden do zadnjega kotička. Pevci so najprej zapeli dve pesmi in marsikateri oskrbovanec je tiho pritegnil. Potem se je oglasila harmonika in razposajeni folkloristi so zaplesali: cvajšrit, štajeriš, mlinček in mazurko. Brez treme in tako, kot bi plesali že vrsto let. Harmonika in plesni korak Mo-ravčanov ter folklorno petje so razvneli prisotne, da so kar težko ostali na svojih mestih. Nastop so nagradili z močnim aplavzom. Pevci, pod vodstvom Milana Kokalja, so zapeli še tri pesmi, čeprav bi jih občinstvo še z veseljem poslušalo. Enako velja za plesalce, ki jih vodi dr. Franc Hribovšek. Zaključilo so s skupnim plesom ob glasbi harmonikarja
Javornik Darka in kitarista Zelič Filipa. Predsednica oskrbovancev doma v Domžalah je vesel dogodek zaključila z besedami. »Moravčani pa res znate razvneti človeka.« Moravčani so bili tega najbolj veseli. Taki dogodki dajo človeku moč in veselje za nadaljnje delo.
VR, foto: Estera Bartulec
Drugi kostanjev piknik Društva upokojencev
Ceprav se je letos vreme uspešno in dolgo upiralo, je v naše kraje vendarle prišla jesen s hladnim vremenom. Zato je na hladno, čeprav sončno oktobrsko soboto udeležence drugega kostanjevega piknika precej mrazilo, ko so se ob deseti uri zbrali na prostoru pred domom DU Moravče. Nikakor pa jesenski hlad ni motil vzdušja, kajti domača zdravila so dobro pogrela in vroč kostanj je bil čudovito dober, ker se mu gotovo poznalo, da je zorel v sončnem vremenu. H kakovosti pečenega kostanja sta svoje dodala kuharja, ker sta vedela kako ravnati z ognjem. Kostanj sta tudi pridno mešala. Na mizi se je znašlo grozdje in domač jabolčni zavitek. Ob vseh teh dobrotah se je razvilo veselo vzdušje in prijazen klepet. Ali bodo drugo leto, prvo soboto v oktobru, kostanjev piknik ponovili? Prav gotovo, saj upokojenci s
svojim prihodom in prisrčnostjo potrjujejo potrebnost srečanja.
VR
z nagomB ©GarosGnBkB
% i t
Vsako leto članice Rdečega Križa Vrhpolje organiziramo srečanje starostnikov in tudi to leto ni bilo nič drugače. Nedeljskega dopoldneva, 2. oktobra, smo torej starostnike zbrali v krajevni skupnosti Vrhpolje in to z rekordno udeležbo. Temu je verjetno botrovalo tudi prijetno sončno vreme. Starostnikom pa so dan polepšali tudi otroci POŠ Vrhpolje: novopečeni prvošolčki so deklamirali o Pedenj-pedu, o rokah in Abrahamu, zapel pa je tudi zborček 1. In 2. razreda pod vodstvom Nastje Osolnik. Zbrane sta pozdravila vodja Rdečega Križa Vrhpolje, Pavla Lebar in
župan Martin Rebolj. Po končani kulturni prireditvi smo članice Rdečega križa poskrbele za jedačo in pijačo, manjkala pa ni tudi kakšna kapljica rujnega. S tem, sedaj že tradicionalnim srečanjem starostnikov na Vrhpoljah, vsaj enkrat letno združimo stare prijatelje in vrstnike, ki sproščeno klepetajo in obujajo spomine. Ob odhodu pa smo si bili vsi enotni, da se naslednje leto zopet snidemo!
Francka Pačnik, foto: Simon Burja
Srečanje starejših in invalidnih krajanov v Pečah
V Pečah je v nedeljo, 16. 10. Krajevni odbor Rdečega križa Peče znova pripravil že tradicionalno srečanje starejših in invalidnih krajanov. Kot vsako leto, so tudi letos pri organizaciji sodelovali s KŠD Peče, ki je tudi letos pripravilo krajši skeč na temo starih običajev. Ker so v dramski skupini uprizorili že skorajda vse običaje, jim je letos na misel prišla »šte-lenga« oziroma odhod fanta k vojakom. Na humoren način so uprizorili obisk pri zdravniku, ki je vojaka potrdil za vojsko, odhod od doma, učenje osnovnih vojaških »komand« in tudi slovo od dekleta, ki vojaku pripne »pušelc.« Obiskovalci so se skeču nasmejali in ustvarili prav prijetno vzdušje, v katerem se je druženje nadaljevalo. Zbrane je nagovoril moravški župan Martin Rebolj, zapel pa je Peški oktet. Po končanem kulturnem programu, se je nadaljevalo družabno srečanje, na katerem so se obiskovalci lahko okrepčali z enolončnico in obujali spomine, ter se pogovorili, kaj se je v preteklem
letu novega pripetilo. V naši družbi je ostal tudi g. Rebolj s soprogo ter g. župnik Franc Povirk. Tudi letos je bilo srečanje prijetno in zabavno in upamo, da bo tudi prihodnje leto tako.
Tekst: Ajda Lalič; foto: Milena Cigula
BOTRA JESEN
V petek, 23. 9. smo se prebudili v sončni, hkrati pa prvi koledarski jesenski dan, ki je bil za vrtčevske otroke še kako pomemben. V pisani, jesenski obleki nas je obiskala BOTRA JESEN. Najprej se nam je predstavila, nam pripovedovala, kaj vse počne. Njena najpomembnejša naloga je, da mora pobarvati prav vse listje v najrazličnejše barve, ki se jeseni tako lepo lesketajo pod našimi nogami, ko stopamo na sprehod. Ko sadje dozori, ga pihne in že nas zrela jabolka in hruške čakajo pod krošnjo dreves, da se posladkamo z njimi. S sabo je prinesla nekaj buč, sadežev, žira, želodov in seveda kostanja. Nazadnje nam je pripovedovala pravljico o prijateljstvu, ki je najlepše darilo vsem nam. Poslovila se je in odhitela pozdraviti še naše najmlajše otroke v vrtcu.
Ana Gerčar
Vsesplošna varnost
Petkovo dopoldne, 14. oktobra so vrtčevske in šolske otroke prijetno razveselili reševalci, policisti in gasilci. Skozi celo dopoldne so nam predstavljali vsak svoje delo, zanimive podrobnosti pri njem in najpomembneje, kako moramo biti mi sami - vsak zase pazljivi, da se ne poškodujemo. Razkazali so nam vso potrebno opremo za najrazličnejše akcije in del te opreme so otroci lahko preizkusili tudi na sebi; nekateri so se opogumili in se pustili pripeti v prave policijske lisice, drugi so se raje povzpeli na policijski motor in potrobili nanj, nekaj otrok si je nadelo gasilsko čelado, šolarji so se preizkusili pri reševanju, najmlajši udeleženci pa so si vse zelo dobro ogledali in intenzivno poslušali, drugo leto, ko bodo večji, pa se bodo tudi sami preizkusili v vseh zanimivih akcijah. Na travniku za vrtcem je za konec pristal čisto pravi helikopter, katerega so bili otroci najbolj veseli.
Ana Gerčar
Policist Marko in prvošolčki
Tako kot vsako leto nas je tudi letos obiskal prijazen policist Marko. Pa se ga naši prvošolčki niso prav nič bali. Najprej je prvošolčkom na njim razumljiv način predstavil pomen varnega gibanja v prometu in jih opozoril na nevarnosti, ki ob vsakodnevnem vrvežu in hitenju prežijo nanje. Potem pa so mu naši nadebudneži postavljali vprašanja. Ja, na nekatera je bilo kar težko odgovoriti. Seveda vsa vprašanja niso bila vezana na prometno varnost, največ vprašanj se je vrtelo okrog pištole in roparjev in tatov in še o marsičem drugem so ga spraševali. Pa je naš policist Marko s svojimi odgovori potešil njihovo radovednost. Tudi policijski avto jim je pokazal in jim za kratek hip prižgal policijsko sireno, ker so si tega strašno želeli.
Pa ni odgovarjal samo na vprašanja otrok, tudi učiteljice so mu postavile veliko vprašanj o novostih na področju prometnih pravil in predpisov.
Policistu Marku smo se zahvalili in mu po naročilu ga. ravnateljice Nuške pripravili dobro malico. Policist Marko namreč z oktobrom nastopi novo delovno mesto na policijski postaji Domžale.
G. Marko na novem delovnem mestu vam želimo veliko delovnih uspehov.
Francka Pačnik
Razstava ob tednu Dediščinskih skupnosti in prostovoljstva
Evropska zastava kulturne dediščine na Osnovni šoli Jurija Vege Moravče je v ponedeljek, 26. septembra oznanjala, da smo del dogajanja tedna Evropskih dediščinskih skupnosti in prostovoljstva. Z odprtjem razstave, ki je predstavila Aktivne počitnice 2011 v organizaciji Kulturno izobraževalnega društva Limbar in Osnovne šole, smo vstopili v utrip prizadevanj evropske skupnosti za spodbujanje zavesti lastne identitete. Dogodek je bil priznanje sodelujočih več generacij, ki so se prostovoljno in z veseljem združili v prizadevanju za promocijo ohranjanja izročila ter naravne dediščine za najmlajše letos poleti. Venček slovenskih ljudskih pesmi iz grl pevskega zbora Podružnične osnovne šole Vrhpolje pod vodstvom zborovodkinje Nastje Osolnik nas je prestavil v ozračje dogajanja prvih dveh tednov šolskih poletnih počitnic. Spodbudne besede ravnateljice Nuške Pohlin Schwarzbartl in predsednice KID Limbar Ljudmile Novak so pokazale, kako se da sodelovati in skupno ustvarjati, z zahvalo in spodbudo sodelujočim učencem, staršem, animatorjem, društvom ter posameznikom. Vsi so se z dejavnostmi ob pravem času, ko najmlajši šolarji pozornost najbolj potrebujejo, resnično izkazali. S svojo navzočnostjo so udeleženci odprtja razstave dokaz, da smo na pravi poti, na kateri smo naredili šele prve korake. Nič zato, saj se vsako, še tako dolgo potovanje, začne prav s prvim korakom.
Posebno priznanje dogodku sta bila obiska organizatorke tedna Dediščinskih skupnosti in prostovoljstva Milene Antonic z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Maribor in vodje projektov Lili Mahne s Slovenske mreže za interpretacijo dediščine, ki sta našo dejavnost vključili v mrežo dogodkov in v katalog.
Otvoritveni program razstave Aktivne počitnice 2011 je popestril dvogovor najstnic v moravškem narečju, dogodke na panojih pa so osvetlile duhovite in prepričljive izjave udeležencev tokrat prvih aktivnih počitnic v Moravčah. Na odprtju razstave, ki je bila zelo zgovorna priča dogajanja tudi zaradi komentarjev otrok, ni manjkal niti značilni domači prigrizek.
Da bi le ne zmanjkalo idej in posluha vnetih sodelavcev, ki jim je mar za mlade!
Irena Malovrh
w _
OS Roje na Obrtnem sejmu
Prvi tehniški dan je bil za učence 7., 8. in 9. razreda zelo zanimiv. Obiskali smo Obrtni sejem v Celju. Za večino učencev je bil to prvi obisk tovrstnega sejma, zato je bilo to zanje še toliko bolj zanimivo. Ogledali smo si obrtniške izdelke domačih in tujih mojstrov ter izdelke za gradnjo in opremo doma. Otroci so lahko preizkušali razstavljene eksponate, kot npr. vodno posteljo ali stol z gibljivim sedalom v vse smeri. Z razstavljenim električnim in ročnim orodjem pa so lahko tudi praktično izvajali nekatere delovne operacije, kot so vrtanje, rezanje ali žaganje. Ogledali smo si tudi izdelavo izdelkov domačih obrti in sicer kovanje železnih izdelkov, lončarstvo ter izdelava steklenih okraskov. Učenci so spoznali tudi obdelovalne stroje za les, kovino, plastiko, papir ter druge materiale, hkrati pa so videli demonstracije posameznih obdelovalnih postopkov. Videli pa smo še mnogo drugih zanimivih in za naše učence poučnih stvari. Vseskozi smo med ogledom sledili zastavljenim učnim ciljem, predvsem pa cilju, da si učenci razširijo izbor možnih poklicev, ki bi jih kasneje lahko opravljali.
Učitelj OŠ Roje: Slavko Lenaršič
Tretji turnir veteranov v malem nogometu
Društvo krajanov Tuštanj je poznano kot organizator več odmevnih prireditev. Med drugim so letos organizirali tretji turnir veteranov na rekreativnem središču Cegunca. Turnirja se je udeležilo 5 ekip: Cegunca, Illa sula, Strojna oprema Narobe, Javorščica ter gostilna Soklič. Zmagala je ekipa Strojna oprema Narobe, druga je bila domača ekipa Cegunca in tretje mesto je zasedla ekipa gostilne Soklič. Ker rezultat ni bil najbolj pomemben, so zmagovalci na koncu vsi. Turnir je potekal v lepem in športnem vzdušju. Sodniška trojka Cerar je svoje delo opravila odlično, organizator pa je kot vedno poskrbel, da igralci in navijači niso bili lačni in žejni. Največ pozornosti si je nedvomno zaslužil član Javoršice, Nemec Miro, najstarejši igralec turnirja, ki je s svojim znanjem in borbenostjo dokazal, da nogomet ni samo za mlade. Zaslužene pokale sta podelila župan občine Martin Rebolj in predsednik društva Franci Cerar. Po končanem turnirju so bili igralci enotnega mnenja, da je ta turnir lahko vzgled organizatorjem turnirjev, ter, da drugo leto zagotovo spet pridejo na Cegunco. To pa je nedvomno tisto, kar je za organizatorja najbolj pomembno.
VR in Franci Cerar
Dobri nastopi nogometašev v letošnji sezoni
Bliža se konec jesenskega dela sezone. Veseli smo uspehov mlajših selekcij, ki so lahko dobra napoved za prihodnost.
Najmlajša selekcija U8 je v vseh treh krogih turnirjev pridno nabirala točke in po devetih srečanjih trikrat zmagala, dvakrat igrala neodločeno, štirikrat pa je morala priznati premoč nasprotniku.
Ekipa U9 je imela malo manj športne sreče in je do sedaj vsa srečanja na turnirjih MNZ lige izgubila. Nogometaši ekipe U10 po 6. krogih zasedajo odlično 3. mesto in z igro, kakršno so nam do sedaj prikazali, lahko posežejo tudi po najvišjih mestih v svoji skupini.
Mlajši dečki U12, pa so po 7. krogih še edina neporažena ekipa in zasedajo najvišje prvo mesto z 42 točkami. Tesno za petami jim je ekipa iz Mirne, s katero se bodo pomerili v naslednjem kolu.
Združeni ekipi kadetov in mladincev NK Roltek Termit sta prav tako dobro odigrali prvih 9 krogov 2. kadetske in mladinske lige zahod. Kadeti so po 9. krogu zasedli 6., mladinci pa so pristali na 10.mestu. Članska ekipa je po slabšem začetku sezone dve tekmi
zaporedoma dobila. Na domačem igrišču so z 5:1 premagali jevniško ekipo, v Kresnicah pa so tekmo dobili z rezultatom 0:3. So pa morali priznati premoč nasprotnika iz Ihana in tekmo izgubili z rezultatom 3:1. Veterani solidno zastopajo naše klubske barve. Po 4. krogih so zabeležili dve zmagi, en neodločen izid in en poraz.
Ponovno vabimo vse ljubitelje nogometa, od 6. leta dalje, da se pridružijo našemu nogometnemu klubu.
Bojan Bibič
V zadnji številki Moravških novic sm.o županu javno zastavili tri vprašanja in dobili le delni odgovor na eno vprašanje, ki se nanaša na zunanjo politiko občine Moravče.
Ali je potrebno, da župan v tujino vodi tako številno delegacijo? Kakšne koristi imamo občani od tega početja župana, pa je že druga plat medalje. Po našem mnenju gre za razmetavanje denarja, ki si ga v teh težkih časih ne privoščijo niti bogatejše občine. VSlo-veniji imamo na državni in na občinski ravni oblast, ki se obnaša, kot da se ne zaveda finančnih posledic svojega dela. Manj kot je denarja, bolj neracionalno se ga troši, za vse ostalo pomembno delo pa denarja kronično primanjkuje. Naša občinska oblast se striktno drži načela, da je »bog prvo sebi brado ustvaril« in troši denar za svoje osebne ali posredne koristi. Na zadnji sestanek na Irsko so se tako na primer odpravili: župan Martin Rebolj, Vojka Rebolj, Barbara Baša, Alenka Prelovšek, Anita Vošnjak, Edo Veselko, Irena Ravnikar, Rok Penec in Tomaž Avbelj. Sprašujemo se čemu tako močna novinarska zasedba, ki jo je popeljal na izlet naš župan? To je nesporno plačan izlet, glede na to, da bi naj šlo le za sestanek malih podeželskih občin. Močno izstopa ime gospe Anite Vošnjak, ki jo poznamo kot partnerko našega urednika g. Veselka in novinarko časopisa Dnevnik. Ni nam jasno s kakšnim razlogom je na naše stroške na Irsko potovala gospa Anita Vošnjak? Mogoče zaradi boljšega vzdušja v letalu, ali pa je to zgolj neka oddolžitev župana za njeno navijaško pisanje v predvolilnem času in omenjanje župana in občine v časopisu Dnevnik. Na naše vprašanje torej nismo dobili odgovora in zato lahko takšno obnašanje razumemo na način, kakor smo zapisali. V poročilu, kije bil objavljeno v našem časopisu, manjkajo tudi imena udeležencev in kriterij izbora le teh.
Na ostali dve vprašanji o plačevanja davka na nezazidljiva stavbna zemljišča in neplačevanja komunalnih storitev pa odgovora še nismo dobili in ga vsekakor pričakujemo. Menimo, da ne obstajajo razlogi, da občani ne izvedo, zakaj nekateri ne želijo plačevati davka na nezazidana stavbna zemljišča.
SDS
Tako zgolj oddajo vlogo za oprostitev plačevanja davka na nezazidana stavbna zemljišča županu Martinu Rebolju, ki o tem odloča in jim to odobri. Nesmiselno je vedno znova in znova ponavljati, da velja zakon ali pa občinski odlok za vse. Zgolj v naši občini je drugače. Ne gre za tečnarjenje in obrekovanje nas, kakor radi govorijo privrženci župana, ampak gre za dejstva, ki se jih da preveriti. Dobili smo veliko vprašanj ali je vse to res kar pišemo o zapra-vljivosti in razmetavanju denarja našega župana. Občani kar ne morejo verjeti in se zgražajo nad županovim početjem in zapra-vljivostjo. Na pomembnih projektih naše občine pa: dom starejših občanov- nič, knjižnica - nič, vrtec- nič, nepovratna evropska sredstva -nič,^. Mogoče se naš župan pripravlja na kandidaturo v Državni zbor, ko so ravno volitve in zato nima časa za svoje občane in pomembne projekte.
Spoštovane občanke in občani, sami si lahko ustvarite sliko o ravnanju občinske oblasti.
Urednik Edo Veselko je zapisal, da se ograjuje od nekaterih brutalnih in žaljivih člankov!? Kljub dobri volji nam takih člankov ni uspelo najti. Navajamo samo dejstva in resnico. Res je, da je naš časopis postal glasilo v katerem večino člankov napiše županova žena gospa Vojka Rebolj z inicialkami V.R. ali R.V., čeprav smo že v preteklosti urednika opozorili, da tudi zanjo veljajo enaka pravila o podpisovanju člankov s polnim imenom. Temu se očitno izogiba, saj bi potem vsi bralci opazili, da pol člankov napiše »gospa županova«. Vse kar ni napisano v skladu s politiko in željami našega župana, urednik g. Edo Veselko označi kot neprimerno in žaljivo. Zakaj nikoli ne odgovarja na naša vprašanja in trditve, pa je tudi razumljivo. Početje občinske oblasti je težko opravičevati. Zato se logično sprašujemo ali so to še Novice iz Moravške doline ali pa je to privatno trobilo župana in njegove žene? Vse kaže, da je med drugim župan »lastninil« in si prisvojil tudi občinski časopis.
OO SDS, Moravče
Teatralično, je bilo že nekaj časa dogajanje v naši državi, vsak dan smo lahko poslušali obljube o nekih »vlakih, ladjah in podobno«. Končno je tudi pozicija priznala, da smo v večji krizi, kot nam jo je vsak dan prikazoval predsednik Vlade Borut Pahor. Pred nami so prve predčasne volitve, ki so razpisane za 4. december 2011. Finančni položaj v državi je resen in bo terjal vso odgovornost od nove Vlade, predvsem na gospodarskem in finančnem delu. Potrebno bo začeti odgovorno delati in veliko manj obljubljati. Vsak naš občan, naj tehtno premisli, komu bo na volitvah oddal svoj glas. Potrebna bo vlada, ki ji bomo zaupali, da zna gospodarno ravnati in ki bo sposobna okrepiti, gospodarsko rast in delovna mesta, saj od obljub ne bomo mogli izplavati iz te globoke krize. Kriza pa ni samo finančna, velika kriza je tudi kriza vrednot. Nič več ne najdemo poti drug do drugega, če nisi naš, potem se obnašaš, kot, da te ni, kar velja tudi za stanje na občinski ravni. Pričakovati je bilo, da se bo stanje sedaj, ko imamo 9 tako imenovanih neodvisnih svetnikov, po volitvah bistveno izboljšalo. Neodvisnost pomeni, da ne pripadaš samo enemu človeku, temveč zastopaš širšo populacijo. Ko tako stanje izpostavljaš v pogovoru na terenu, tudi s temi svetniki, zakaj ravnajo tako in ne zastopajo svojega mnenja, izjavljajo, da se oni pred sejo dogovorijo, saj jim probleme predstavi župan. Mnenje
ne spreminjajo tudi, če kdo od opozicijskih svetnikov, poda na seji predlog, ki bi bil dober za
vse občane. S tega mesta sprašujemo, kaj je z izgradnjo vrtca. Ali sedaj, ko so volitve mimo, nimamo več otrok, ki bi čakali na sprejem v vrtec? Pred volitvami je bilo v vrtec sprejetih manj kot polovica tistih, ki so čakali na sprejem. Potrjuje se sum, da je bila številka prirejena samo za potrebe takratnega medijskega »pompa«. Kje je sedaj tako imenovani kontejnerski vrtec, za katerega se je opredelilo 7 županovih svetnikov, 7 svetnikov se je na isti seji opredelilo za montažni vrtec. Poročanje je nato bilo, da je teh 7 svetnikov proti. Zanimivo bo spremljati, kdaj bo in kakšen vrtec bo zgrajen. S strani župana je bilo obljubljeno, da bo kontejnerski vrtec zgrajen v nekaj mesecih. Po besedah župana, so po predstavitvi v Kulturnem domu le-tega z navdušenjem podprli tudi starši. Sedaj je od volitev minilo že 6 mesecev pa niti ne vemo za kakšno obliko vrtca se je sedaj župan odločil, saj bodo njegovi svetniki glasovali, kot jim bo naročeno.
OO SLS Moravče
Jubilanti v občini Moravče
Svoj visoki življenjski jubilej, osemdeset let sta praznovala:
Vehovec Frančišek, Zalog pri Moravčah 1 in
Zajc Maksimiljan, Vegova ulica 27 Častitljivih 90 let pa je praznovala
Slapnik Ljudmila, Serjuče 4.
Jubilantom je čestital tudi župan Martin Rebolj. Iskrenim čestitkam se pridružujemo tudi iz uredništva.
Gospa Ljudmila Slapnik je svojo devetdesetletnico praznovala v Domu starejših v Domžalah
Devetdeset let ni kar tako, pravijo v Domu starejših v Domžalah in vsakemu slavljencu pripravijo pravo malo slavje. Gospa Ljudmila Slapnik iz Serjuč je že vrsto let v tem domu. Občuti ga kot prijazen drugi dom. Kolegice in kolegi ter osebje v domu so ji družina. Nikoli pa ne pozabi povedati kaj lepega o Moravčah. Ko jo je s čestitkami obiskal moravški župan, je z veseljem poklepetala z njim in direktorico doma, ki se jima je pridružila. Gospa
Ljudmila je vse prisotne zabavala s pregovori, ki jih je takorekoč, stresala kot iz rokava. Postregli so z dobrotami in nazdravili. Domskemu ženskemu pevskemu zboru pa je pritegnila tudi slavljenka, saj je tudi sama pevka. Pevke so se izkazale z mnogimi znanimi pesmimi, najbolj prisrčno pa s pesmijo: Vse najboljše za te^ Vse najboljše gospe Ljudmili želimo tudi iz uredništva!
VR
Mešani pevski zbor DU Moravče
vabi na jubilejni
K O N C E R T
ob 25-letnici delovanja v petek, 21. oktobra, 2011 ob 19. uri v Kulturnem domu Moravče.
Glasbeni gost koncerta bo Moravski trio. program bo povezovala Bernarda Mal. vljudno vabljeni! vstop prost!
Brezplačne delavnice za podjetnike začetnike
Konec avgusta je Zavod za zaposlovanje ponovno razpisal subvencijo za samozaposlitev v višini 4.500 EUR. Večina podjetnikov svoje podjetje ustanovi prvega v mesecu, zato VEM točke, ki delujejo v okviru Centra za razvoj Litija vsak konec meseca podjetnikom do konca letošnjega leta ponujajo brezplačne delavnice, na kateri boste pridobili vse ključne informacije.
Informacije in prijave na brezplačne delavnice so možne po telefonu na 08 3892 418 ali 01 8962 714 ali e-mail naslovih domzale@razvoj.si ter info@razvoj.si.
Datumi delavnic za podjetnike začetnike:
•	Torek, 25. oktober 2011 ob 16. uri, Sejna soba Občine Litija, Litija
•	Sreda, 26. oktober 2011 ob 17. uri, Obrtna zbornica Grosuplje, Grosuplje
•	Četrtek, 27. oktobra 2011 ob 17. uri, Domžalski dom, Domžale
•	Torek, 22. november 2011 ob 16. uri, Sejna soba Občine Litija, Litija
•	Sreda, 23. november 2011 ob 17. uri, Domžalski dom. Domžale
•	Sreda, 23. november 2011 ob 17. uri, Obrtna zbornica Grosuplje, Grosuplje
Tam, kjer si ti,
ni sonca in ne luči
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi.
Nihče ne ve kako boli,
ko se zavemo, da te več ni.
ZAHVALA V 72. letu starosti nas je zavedno zapustila naša draga mami, babica, tašča, sestra in teta
MARIJA KUNAVAR
iz Mošenika 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku in ministrantom za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba.
Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
Tako tiho si trpela, takšno življenje si imela, zdaj rešena vseh si bolečin, za tabo ostal bo lep spomin.	
	
ZAHVALA V 77. letu nas je po hudi bolezni zapustila naša dobra žena, mama in teta	
JOŽEFA KOPAČ rojena Orehek Remzova Pepca iz Češnjic 27	P 1
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem, Slovenski vojski, kolektivu Tuš, KZ Moravče in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje, svečke, izrečene tolažilne besede in vsem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala tudi patronažnim sestram za njihovo skrb. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala Gorjup Janezu za zvonenje na Hribcah in hvala pogrebni službi Vrbančič.	
Hvala tudi vsem, ki ste našo ženo in mamo pospremili na njeni zadnji poti.	
Vsi njeni domači	
V življenju le skrb in delo si imela, sedaj od vsega truda si zaspala, odšla si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin.
ZAHVALA V 88. letu nas je zapustila naša draga
JULKA VOZEL
rojena Rokavec iz Mošenika
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se župniku Kancijanu Čižmanu za lepo opravljen obred in Gorenjskemu kvintetu za zapete žalostinke.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
Vsi njeni
nternel od 18 C/mesec za hitrost 1Mb/300k, do 40 € za 10/4Mb
Duo int.+tel. 20 C/mesec z vključenimi 25 minutami pogovorov elevizija z Ambroža od 10 €/mesec ■ popusti
iMm Mors^, Lukovico, Mengo^"
040/997 007, itiSo@gorosan.com
Poraba goriva kombinirano (l/100km): 5,1 - 7,6. Emisije CO, (g/km): 134 -175.
Franšizne trgovine Mercator
Mercator
A le nlca jžn^apn ^.p.
Računovodske in knjigovodske storitve za s.p. in d.o.o., možnost nakupa ali najema lastne programske oprem^e Tomanova pot 9, 1251 Moravče Telefon/Fax: 059 - 045 - 909 Računovodstvo (GSM): 041 - 643 - 856 E-mail: zupan.alenka@spc-zupan.si Program. oprema (GSM): 041 - 620 - 753 E-mail: spczupan@spc-zupan.si
PVC okna,
vrata,senčila,
police
Edvard Jerina
Ribče 10, 1281 Kresnice GSM 041/696-433 jerina.edvard.sp@siol.net
MOC'ERNAKJP,
Franšizne trgovine Mercator
S'
Mercator
SALAMANDER
V

AVTO SOLA
LONČAR
Avto šola Lončar, d.o.o. Slanmiharska cesta Sb 1230 Domžale
TEČAJ CPP: 02.11.2011. 14.11.2011 TEČAJ ZA IZPIT ZA TRAKTOR: 05.12.2011 TEČAJ ZA ČOLN: 18.11.2011 !! TEČAJI CPP - BREZPLAČNI !!
INP; 031 / 209 - 501 www.avtosola-loiicar.si
kuhinje otroške sobe predsobe vgradne omare pisarniško pohištvo
I	Avbelj Milan s.p.
~ Stegne 1, 1251 Moravče f Tel.: 01/723-14-76 GSM: 041/641-446 www.mizarstvo-avbelj.si
NK TERMIT MORAVČE VABI Vse ljubitelje nogometa, tako najmlajše od 6. leta dalje, kot tudi ostale nogometne navdušence, da se pridružijo našemu nogometnemu klubu. Vse podrobnosti o vpisu in ostale informacije lahko dobite na sledečih telefonskih številkah: 070 701 404 Rajko Vavpetič 031 682 768 Tine Bizilj 041 349 395 Bojan Bibič