Stane Terčak: PARTIZANSKA BOLNliNICA CELJE Pokrajina in ljudje aro, kjer teče Ljubnica in se vije cesta iz Ljubnega proti Pod.planini, je ozka dolinica, ki se pri Rastkah ali Raztokah zoži med Šemprimoškim vrhom in Goltmi v ozko sotesko. Na majhni vzpetini ob potoku Kntmpahu stoji cerkev sv. Miklavža, patrona splavarjev, žagarjev in drvarjev, ki so si pri Rastočki Mici ob nedeljah pri­ vezovali duše za celotedensko samoto po posekah od šemprimoškega vrha pa gori -do Traških pastirskih stanov, preko Travnika do Konjskega vrha in tja proti Raduhi. Rastočka oštarija leži na 'križpotju, od 'koder drži kolovoz na Lipo do trdnih • kmetov tega pogorja, Rabona in Tratnika, po drugi strani pa naiprej po soteski do vznožja Rome ali Smrekovca. Rastočka Mica ima še sedaj nad podboji hišnih vrat, četudi gostilne že davno ni več, prelep napis, iki je vsakemu drvarju že pri vstopu v oštarijo jasno povedal: Danes za g1I1arje, jutri zastonj. Napis nad vežnimi vrati je obledel, oštarije ni več. Na trati pred hišo pa se vsak dan pode hribovski otroci, ki jim vtepa abecedarsko Ulčenost učitelj iz Ljubnega. Iz Rastočke oštarije je nastala šola v Rastkah, ki je tudi za časa olrupacije, dokler je pač 1 bila, učila hribovske » ,pobe in dečle« kar po naše. Preko ceste, na nasprotni strani gostilne, je sedaj »kolodvor« žične ~enjače, 'ki jo je napra-vil LIP iz Nazarij, da bo potegnila iz stoletnih smrekovih in bukovih gozdov bogastvo plohov do ceste. Nazaj v planino pa je potegnila kmetoma Tratniku iin Drgoniku potreben material za zidavo novih hiš, ki sta kakor prava planinska hotela. Tod mimo in preko sedla med Travnikom in Komnom drži glavna prometna žila - kolovozna pot - na Koroško, ki povezuje črnske k.nape z drunačijami na osojnih bregovih Travnika, Komna, Konjskega in Šemprimoškega vrha. Ob sobotah popold!ne, še bolj pa zgodaj ob nedeljah, je kar živo na tem kolovozu. Skrivne srčne in rodbinske vezi so krive, da je kolovoz vedno, celo v zimi, dobro izhojen. Kaiko tudi ne! Po teh saminah je nede}da velik praznik. Sedaj, ko so pospravili na strmih njivicah pridelke, so nedelje nji­ hove. Hiše prirejajo » • bale«. To so njihove veselice, skoraj edini sončni dnevi hribov~kih samin, kamor gredo radi stari in mladi, tudi po dve uri daleč, da se lllaplešejo, navriskajo in , napijejo. Vso potrebno »močo« si nabavijo na LjUJbnem. Za slovesne priložnosti ne manjka tudi likerjev, da je veselje popolno. Kdo bi se le otepal ob takih praznikih, ko pobe in dečle srbe pete in jim pesem prihaja na usta kar sama, s kislim tol:kovcem, ki ti lahko čreva pregrize, če nisi utrjen za tako pijačo. 401 Tod ako1i se je pisala zgodovina narodnoosvobodilne borbe s krvavimi črkami. Začeli so jo pisati Brunetovi fantje iz Ljulbnega In Beračeva iz Radmirja, ki so kasneje vsi padli. Takrat se jim je prilkLjučil še Revs, ki j e narodnoosvobodilno gibanje 1. 1943 izdal in se priključil s svojo bando gestapovcem na Ljubnem. 2e leto kasneje je žalostno končal na trgu pred gasilskim domom. Ta čas je bil najtežji za hribovske gospodarje od Rastk do Smr~kovca in od Komna do Konjskega vrha. Revs, ki so ga v pa-vih letih podpirali, je bil za nje strah in trepet. V čaru Revsovega gospo­ darjenja po , pogorju so ,bili ti hribovci stisnjeni med mlinske kamne, ki so jih mleli. Toda iz te molke ni bilo pravega kruha, ne za Revsa, še manj za Nemce. Res je, da se je bilo pod tako težddmi pogoji včasih te~o praviLno odločiti tem hribovcem. Zato se vsi tudi niso. Saj je Revsova • banda ,štela okoli 30 ljudi. Toda hribovci so ostali trdni in neomajni. Cloveka, ki gara vse življenje na sirotnih njivi­ cah 1n mu je gozd s svojimi plohi edini pravi rednik, ki malo govori in mnogo premišljuje, le težko preokreneš. Te hribovce so »vižali« na vse strani. Toda ostali so trdno z zemljo povezani. Njihovi redniki gozdovi so jim govorili z ono nepotvorjeno pravo govorico in gošniki v njih so postali njihovi pravi prijatelji. V tem težko dostopnem lesovju, izpresekanem z ozkimi soteska­ mi in nametanim divjim skladovjem, pod bazaltnimi stenami uga­ slega ognjenika Komna, so postavili borci po prihodu XIV. udarne divizije na štajerskem eno prvih pravih partizanskih bolnišnic. Partizanske bolnišnice v Zg. Savinj~ki dolini V Zg. Savinjski dolini se je začelo partizansko gibanje prav razvijati šele l. 1942, ko je prišel močnejši dotok partizanskih sil na te terene.' V Solčavi i111 okolici so videli prve partizane šele o'b prihodu II. grupe odredov, ki so prišli preko Jermanovih vrat v Logarsko dolino. V l. 1941 se je partizansko gibanje širilo predvsem iz Šoštanja preko Smrekovca (Božo in Dušan Mravljak) in Spodnje Savinjske doline (Albin Vipotnik). Da je Zg. Savinjska dolina začela sodelovati v OF kasneje, so vzrdk.i na dlani. Ni imela močnih delav­ &kih središč. Gozdni delavci pa so ,bili raztreseni po vsem širnem gozdnem , pasu, predvsem na škofovskih : posestvih. Zaradi oddalje­ nosti je bila , povezava med njimi i:z.redno težka. Zato ti pre{ieli zažive skoro leto kasneje kakor dolina. Partizanskih bolnišnic na štajerskem kakor tudi v Savinjski dolini ni bilo pred prilhodom XIV. rudarne divizije. Prej tudi dejan,­ skih potreb v večjem stilu ni bilo. Zasilne bolnišnice so zadostoval'e. Bolnišnice v Zg. Savinjski dolini delimo v tri skupine. Bolnišnice Koroškega odreda: Ko je prišla XIV. uciarna divizija na svojem pohodu na solčavske terene, je im€la precej borcev, ki so bili ranjeni in ozebli. V visokem snegu in strupenem mrazu niso mogli naJ>rej. Zaradi stanovitnega zasledovanja divizija borcev ni mogla pustiti pri iposamezn.ilh kmetih. Zavoljo tega so ranjene borce 402 Panorama Komna nad Ljubnim. Puščica kaže mesto partizanske bolnišnice predali skUJpini borcev Koroškega odreda in aktivistom na tem sek­ torju. Bilo jih je 12, ki so jih spravili v drvarsko bajto v Matkovem kotu pri Log.argki dolini. Drvarska bajta se je nahajala pod Zibov­ tovimi njivami ob potoku Kučniku. Prostora je bilo za ca. 30 ljudi. Imena bolnišnica takrat še ni imela. To prvo bo1nišnico je organizir.al zdravnik Zvone. Bolničar pa je bil Bra,nko iz Mežice. Nekaj dni kasneje pa je prišel za bo1ničarja soličavski domačin !kovic Anton-Dorko. V marcu l. 1944 so začeli graditi na posestvu, Neže Prodnik-M.atkovice novo bolnišnico. Stavba je bila samo ena v velikosti 8 m X 4 m. V začetku aprila so se ranjenci že preselili vanjo. Vodja bolni:šn.ice je bil medicinec Savo Vrtačnik-Krn, bolničarka pa Pepca Tomazin, ki je kasneje vodila zasilno bolnišnico Pepco v Bistri na Kocoškem. Kurir pa je bil Ilkovic-Dorko. Po izdaji te bolnišnice 23. maja 1944 se je umaknila v Logarsko dolino v 1 b1ižino Plesnika Franca. Bili so na prostem v Slanici pod 403 skalami. Po enem tednu so se premestili v Robanov kot. V Gašper­ čevem grabnu so bili pod šotori ca. 10 dni. V tem času je bila dogo­ tovljena prva bolnišnica pod Knezovo elektrarno. Bolniki so se vselili nekako zadnje dni maja ali prve dni junija. V njej so bili do avgusta. Pri kmetu Račniku pa so zgradili bajto za pokretne ranjence. Bolnišnica VPB-SZC I je bila gotova v začetku avgusta, bol­ nišnica VPB-SZC II pa v septembru. Obe sta bili pod enotno upravo. Prva je bila na severni, druga pa na južni strani Robanovega kota. Obe bolnišnici so zažgali belogardisti v januarju l. 1945. Del bol­ nišnice je pogasil Franc Vršnik-Robanov. Objekti, ki so ostali in so še danes v dokaj dobrem stanju, se bodo letos obnovili. To so edini objekti partizanskih bolnišnic v Zg. Savinjski dolini, ki še stoje. Po umiku iz Robanovega kota je nastala bolnišnica v Koprivni in zasilm.a bolnišnica Pepca v Bistri. Bolnišnice Srednjega sektorja, h katerim so spadale tudi bol­ nišnice na Moravškem, so se začele graditi konec marca in v začetku aprila. Največja je bila v Podvolovljeku. Prva baraka se je imenovala Viharnik, ki je kasneje služila za shrambo sanitarnega materiala. Nato so bile postavljene barake na Petkovem in Obcirjevem posestvu. V sestav Srednjega sektorja ~adajo na našem terenu še bolnišnica Pod Slapmi pri Lipi med Menino planino in Dobrovljarm, zasilna bolnišnica nad Bočno in pod Sv. J oštom na Dobrovljah. Politkomisar teh bolnišnic je bil Franc Podstudenšek-Rok. 7. januarja 1945 so belogardisti napadli bolnišnico Podvolovljek in jo požgali. Težiko ranjene borce so ujeli in jih na Ljubnem zve­ rinsko pobili. Bolnišnica Celje Bolnišnico Celje so postavili na Tratnikovi parceli št. 9 na TraČ'ki planini, na vzhodnem delu Travnika v višini ca. 1200 m. Od Tračkih pastirskih stanov, od katerih je eden že skoro po­ rušen, drži pot do postajališča žičnice LIP Nazarje. Od nje je treba zaviti levo v hrib še kakih 500 m ob Tratnikovem plotu, ki ga ima Tratnik za čuvanje živine. Od plota se zavije v mlad smrekov mlaj še kakih 150 m. Prostor, kjer je stala bolnišnica Celje, je bil izsekan in meri v pravokotniku nekako 60 m X 40 m v polomem hribu. Ves pro­ stor okoli bolnišnice je bil močno zaraščen s 6-8 m visokimi smre­ kami. Na obeh straneh hribčka tečeta hudournika iz Travnika. Skupina, ki je začela graditi bolnišnico, je prišla z Dolenjske konec meseca marca. Z njo je prišel na Štajersko tudi komandant Dušan Kveder-Tomaž. Vodilno osebje, ki je začelo graditi bolniš­ nico, je ,bilo: upravnik bolnišnice dr. Peter Držaj, kapetan, padel v Crešnjicah na Moravškem l. 1945, politkomisar Obla'k-Sime in intendant Polde Travner iz Gomilske. Delavci, ki so gradili prve objekte bolnišnice, so bili: Flis iz Notranjske, Kuhar Tone iz Moravč, Franček iz Moravč, ki je po dovršitvi prvih objektov odšel na Po- 404 Komen Foto Fr. Kolenc horje, kjer je pomagal graditi Pavčkove bolnišnice, Štifter iz Crne in terenci Djwe iz Crne, Martin Napotnik iz Podplanine, Adam in Eva in Franc Štifter-Roman iz Podplanine. Bolniške sestre so v prvi dobi bile: Sonja iz Tomšičeve brigade in Ivica, doma nekje na Notranjskem. . Ob polni kapaciteti je imela bolnišnica 17 ljudi zdravniškega in strežnega osebja. Upravniki bolnišnice so bili: l. Dr. Peter Držaj, kapetan, od za,četka do konca maja, pade1. 2. Dr. Krasnik Virgil, poročnik, upravljal bolnišnico od junija do novembra, sedaj upravnik bolnišnice v Trbovljah. 3. Dr. Dušan Šober, sedaj v Mariboru, upravljal bolnišnico v novembru in deloma decembru. 4. Dr. Robert Kukovec, major, upravnik do 15. aprila 1945. V dolini je bila glavna javka za bolnišnico v Rastkah pri Ra­ stočki Mici. Zadnja javka za bolnišnico pa je bila pri kmetu Trat­ niku v Podplanini, ki je bila oddaljena od bolnišnice Celje 1 uro, od zasilne bolnišnice Podstrešek pa skoro 1 uro. Od Tratnikove javke so nosili bolnike in ranjence na nosilih v glavno ali pa v pokretno bolnišnico. V bolnišnici Celje in zasilni bolnišnici Podstrešek se je zdravilo preko 300 borcev. 405 Upravnik bolnišnice dr. Virgil Krasnik pravi o bolnišnici Celje naslednje: »Konec meseca maja 1944 me je šef sanitete IV. operatiWle c-0ne dir. Lojze Pirc poslal skupno z dr. Petrom Držajem, ki je bil takrat poverjeni.k za ustanovitev partizanskih bolnišnic v Zgornji Savinjski dolini, v Podplanino pod Travni.kom za upravnika partizanske bol­ nišnice, ki je bila takrat že v gradnji. Bolni šnico je začel graditi dr. Peter Držaj z delovno ekipo,· ki jo je vodil vodnik Jože. V tej delovni ekipi se je nahajal že od začetka poznejši komisar bolnišnice Nace Zupanc. Ko sem jaz prišel na mesto gradnje bolnišnice, je bila i7.igotovljena kuhinja in baraka za ranjence s 15 ležišči, medtem ko se je začela operacij- ska baraka šele graditi. Nadaljnje delo _pri do­ graditvi bolnišnice sva vodila s komisarjem Nacetom sama. Zgradili smo še posebno barako za rekonvalescente in za osebje, dalje upravno barako za bolni-čarki in upravo bolnice ter največjo barako- za ra­ nje_nce s 30 ležišči, tako da je imela bolnišnica kapaciteto za sprejem 45 težkih ranjencev ter okoli 20 rekonvalescentov. Ta bolnica je bila namenjena izključno le težkim ranj-encem in je bila zamišljena !kot centralna kirurška bolnišnica. Operacijska soba je bila opremljena ~koro z vsemi pripomočki za operacije in mavčenje. V bolnišnici smo vodili naslednje dokumente: knjigo sprejetih ranjencev, knjigo operacij, knjigo umrlih ter za vsakega oskrbo­ vanega ranjenca natančen popis pookodb. Da1je so bile v arhivu vse skice v bolnišnici izvršenih µr~po­ močkov za zdravljenje ter tlorisi operacijske sobe, bo1niških barak in kuhinje, ki sem jih sam risal. Pokopališče umrlih ranjencev je ležalo v gozdu ka-kih 5 minut oddaljeno od postojanke. Koliko jih je v bolnišnici umrlo, se ne spominjam več natančno. K vzglavju vsakega umrlega iborca smo zakopali hermetično zaprto steklenico z vsemi podatki o umrlem. V bolnišnici smo oskrbovali težke ranjence. Večkrat sem. ope­ riral skupno s pokojnim dr. Zigo Cervinkom in dr. Robertom Ku­ kovcem. Operirali srno vse težk:.e strelne kostolome in jih rnavčili, dalje travmatske aneurizme stegenskih .arterij, pr-estrele trebuha, sečevodov itd. Operi.rali srno tudi težke • kile. O preskribi t,ežkih strel­ nih prelomov stegnenic-e sem pisal v 8. št. Partizanskega zdravstve­ nega vestm.i'ka v l. 1944, kjer sem dal tudi napotke za ureditev ope­ ~·acijske mize za izgotovitev mavičevih hlačnic . Pripominjam, da sem konec novembra l. 1944 za.pustil bolniš­ nico, ker me je načelnik sanitarmega odseka IV. operativne cone imenoval za nadzornega k,irurga vseh partizanskih bolnišnic v Zgor­ nji Savinjski dolini.« Izdaja bolnišnice Celje Kmet Tratni• k v Podplanini, kjer je bi.La najbližnja javka za bolnišnico, pravi: »Nekega zimskega dne v začetku februarja, okoli enih popoldne, so prišli Nemci do kmeta Zgornjega Mlinarja in ga 406 I<'oto Fr. K-o!enc Tratnikovi pastirski stani, 700 m od bolnišnice aretirali. Moral jim je pokazati pot do moje kmetije. Bilo je okoli 80 oboroženih vojakov. Mene je komandant najprej zas1iševal o .par­ tizanih in njihovi bolnišnici, nato pa me je .pretepel. Komandant edinice je natanko vedel, da stoji partizanska bolnišnica v bližini mojih pastirskih stanov na zemljiški parceli št. 9. Ker sem trdo­ \Tratno tajil, da ne vem, kje bi naj bila partizanska bolnišnica, me je odvedel s seboj, ·da jim pokažem stane. Preden smo se pooali na pot, so naju z Mlinarj- em še enkrat ,pretepli. Snega je bilo skoro do pasu. Od mojega doma smo šli okoli dv,eh popoldne. Gazili smo sneg po celem. Na čelu kolone sem moral gaziti jaz. Pozno popoldne, ko smo prišli že v bližino pastirskih stanov, je pritisnila s Travnika in Komna tako gosta megla, da nismo videli ,pedi .pred seboj. Naprej nismo več mogli, zato je utkazal komandant: ,Stoji!' Hodil je sredi kolone. Poklical• me je k sebi in me vprašal, kako daleč je še do stanov. Dejal sem mu, da v takem vremenu, če ne zaidemo, še skoro dve uri. Po kratkem premišljevanju je odredil, da se vrnemo in da bomo prihodnje jutro ponovno odšli. Do mojega doma smo prišli popo1noma izčrpani. Vsa kolona je prenočila .pri meni. Takoj je poslal patruljo na Ljubno po krplje. Drugo jutro j,e dobil povelje, da se morajo takoj vrniti na Ljubno. (V tej noči je XIV. udarna divizija vršila prehod preko Savinje nad Sotesko pri Mozirju. Zato so vse nemške edinice koncentrirali na tem sektorju, opomba ipisca.) Vso noč je strašno snežilo. Zapadlo je nad pol metra novega snega. Zjutraj okoli osme ur,e so odšli nazaj proti Ljulbnemu. Konec marca so hajkali po naših planinah Ukrajinci. Bo1nišnice sicer niso našli, il)aČ pa so našli bwnker, kjer so biH skriti težki ranjenci. Bunker je ležal v grabnu Pongradu v blli..žini kmeta Pla­ ninca. V njem so se vai·ovali angleški pilot, ki se je ponesrečil z letalom na Atelški planini pod Smrekovcem, 2 ruska vojaka in en Črnogorec. Z njimi je bil bolničar Uroš Marčič iz Braslovč in Franci Kuhar iz Moravč. Vse so pobili. 407 Bolnišnico Celje so popolnoma izpraznili v začetku februarja 1945. Okupator je našel bolnišnico na velikonočni ponedeljek 1945 in jo požgal.« Podstrešek - bolnišnica za lažje ranjence Bolnišnica Celje je imela kakor večina drugih partizanskih bolnišnic še zasilno bolnišnico, kamor so napotili lažje ranjence, ki so bili potrebni zdravniške pOinoči. Take bolnišnice so imenovali podstreške. Tudi bolnišnica Celje je imela tak podstrešek, ki je bil oddaljen od prave bolnišnice pičlo UlI'O hoda. V take zasilne bolniš­ nice je prihajal zdravnik po potrebi, stalno pa je bila tu bolničarka ali bol ,ničar, ki je nudil prvo pomoč. Bolniki za pravo bolnišnico niso vedeli. V mnogih primerih so tja po slali na popolno okrevanje ranjence pred odhodom v njihove edinice. O podstrešku pripoveduje intendant Polde Travner naslednje: »Zasilna bolnišnica je stala v Marovtovi gošči pod Komnom. Bila je oddaljena prilYližno 1000 m zračne črte naravnost v smeri Komen­ ski}:l skal nad Tratnikovo domačijo. Obstajala je iz barake, ki je bila približno 16 m dolga in 4 m široka, kuhinje in razkuževalnice. Pre­ vezovanje ranj,encev se je v.:ršilo kar v baraki. Tu!kaj je bil tudi ekonomat za bolnišnico. V baraki je bilo 46 ležišč v dveh etažah. V podstrešku je bilo s strežnim osebjem in ekonomatom okoli 50 oseb. Politkomisar je bil Bevc, prvi ranjenec bolnišnice Celje. V tem času sta bili tuikaj dve bo1niški sestri. Kuharica j, e bila Liznekova Vera iz Ljubnega. Ukrajinci, ki so haj!kalJ.i meseca marca tod okoli, bolnišnice niso našli. Prišli pa so do Podstreška zgodaj zjutraj. Vsi ranjenci in strežm.o osebje so se rešili, razen ranjenega angleškega pilota, ki so ga ujeli in odpeljali na Ljrubno. Ostale ranjence je prevzela takoj nato komanda mesta Slovenjgradec. Pokopališče je bilo kakih 300 metrov levo preko hudournika in 50 metrov niže prave bolnišnice. Pokopališče leži v bukovju in je sedaj že komaj vidno. Grobovi so v vrstah. Tukaj je bilo pokopanih i 7 borcev. Dva borca sta bila prekopana, ostali še 1eže na mestu. Pogrebi so se vr-šilli slovesno. Vse osebje bolnišnice in vsi, ki so Lahko hodili, so spremili mrtvega tovariša na njegovi zadnji ,poti. Pri ,pokopu se je odrejal enominutni molk.« Leopotd Stanek: VČ.11.SIH Včasih bi kar žete!i umreti: obup je v skati obviset, p!az podira smise! vsemu, kar hoče živeti. Umreti znajo le mladi, vriskajo nad prepadi, hip lepote užiti radi bi in v vek spremenili. (Se nadaljuje) Stane Terčak: PARTIZANSKA BOLNliNICA CELJE (Nadaljevanje in !konec) Dnevnik dr. Kukovca dr. Robert Kukovec, Redko kdo izmed partizanov je pi­ sal dnevnik, ker je bilo pisanje vsaj v prvi dobi strogo prepovedano zaradi konspiracije. Vendar imamo nekaj pri­ merkov ohranjenih. Najzanimivejša dnevnika na našem terenu sta Švabov dnevnik (Pintarič Franc-Švaba), v ka­ terem so za.beležene vse akcije štajer­ skega bataljona od 16. oktobra 1941 do konca avgusta 1942 in dnevnik dr. Ku­ kov<.:a, ki nam opisuje življenje in delo v partizanski bolnišnici Celje. O življe­ nju v partizanskih bolnišnicah imamo malo ohranjenega. Bolnišnice so bile na najnedostopnejših predelih, za nje je ved.el le malokdo. Ranjenci, ki so priha­ jali vanje, so imeli vedno zavezane oči, da niso spoznali terena, da v primeru zajetja ne bi mogli bolnišnice izdati. avto:r dnevnika, kl ga j e po naključju našel pisec članka Ohranjeni so le redki arhivi bolnišnic, posebno na celjskem terenu, kjer so bile ob decembrski ofenzivi l. 1944 v Zgornji Sav.inj­ ski dolini skoro vse izdane. Dr. Krasnik Virgil, upravnik bolnišnice Celje, omenja v svojem poročilu arhiv bolnišnice in tudi, kaj je v njem · bilo. Omenja tudi komisarja bolnišnice Naceta Zupanca, o ka­ tevem trdi, da je arhiv bolnišnice rešil in ga predal po osvoboditvi v Mariboru. Ob delu na terenu oktobra 1955 sva z bivšim inten­ dantom Poldetom Travnerjem govorila tudi z Drgovni'kovo mamo iz Podplanine, kjer je bila tudi javtka bolnišnice in kamor so zahajali kurirji in mnogokrat tudi komisa· r bolnišnice Nace Zupanc. Drgov­ nikova mama nama je izjavila, da so ne'kaj let kasneje, 1948 ali 1949, našli v njihovem hlevu zakopan lesen zaboj, poln, raznih listin. Nekaj let so jih hranili, ker pa se ni nihče zanje zanimal, so v zimi 1. 1952 z njimi podkurili. Osebno sem prepričan, da je hil v tem zaboju vsaj del! arhiva boLnišnice Celje, ki je na t.a način propadel. Zdrawtik dr. Robert Kukovec, rojen 17. II. 1910, je bil eden najboljših qperaterjev, ki se je specializiral pr , ed vojno na francoskih klinikah. Bil je asistent znanega operaterja dr. Budisav!ljevica v Zagrebu. Nato j e služboval na :kliniki v Ljubljani. Leta 1943 je odšel v partizane in je bil eden prvih kirurgov na DolenjSikem. V parti- 455 zanih je bil nekaj časa na Hrvatskem. Od tam pa j-e bil poslan nazaj v Slovenijo kot glawri kirurg IV. operativne cone na štajersko. Za časa osvoboditve Zgornje Savmjske doline je delal s svojo kirurško ekipo na LjUJbnem pri Kolencu. Ob napadu na Zgornjo Savinjsko dolino je odšel v bolnišnico Ce>lje. Takrat je začel pisati dnevnik, ki ga je po njegovem zajetju ohrani~ ,njegov kurir Franci. Dnevnik se začenja z njegovim odhodom iz Ljubnega: » ... Bili amo trije. Moj kurir Franci (Juvan iz Ljubnega v Zg. Savinjski dolini - opomba pisca), instrumentarka ekipe Lili in jaz. Seveda moram omeniti tudi svojega partizanskega konjiča, na katerega smo na:ložili nekaj sanitetnega materiala. Ulice Ljubnega so bile zapuščene - prazne. Na poti do Rastk smo srečali samo posameme kurirje. Divi­ zija, !ki je bila zadnje dni tukaj, je odšla. Slabo znamenje! Zato sem se počutil boJj varnega šele, ko smo nad Rastkami krenili v hrib. Saj bi bili za Nemce r-es fop plen. Franci, tukajšnji .domačin in nem­ ški dezerter, Lili, bosanska partizanka iz l. 1942, in jaz, rdeči major ... Od Rastk smo krenili po strmi .poti čez planino. Lili je pripo­ v,edovala, ,kako so jo februarja pri napadu na štab XIV. diivizije tukaj lovili Nemci kar na roke (mišljen je pohod· XIV. udarne divri.­ zije februarja 1. 1944 - opomba pisca). Pri prvem kmetu srečam naš int-endantski vod (vodnik Polde Travner - opomba piisca). Lili in Francija pošljem takoj naprej z ukazom, naj se tov. Lili s sani­ tetnim materialom umakne takoj na postojanko, Franci pa naj ostane pri zadnjem kmetu s konjem. Prepričani smo bili, da bo »hajkica« trpela največ teden dni ... Ostal sem pri prvem kmetu, kjer sem mor.al urediti še neko vprašanje z vodjo intendantskega voda. Kaže, da si niso bili na jasnem , glede situacije, saj so se ravno pripravljali, da se vrnejo v Ljubno. Zadržal sem jih začasno tukaj in legel. No, kmalu me pre­ bude, ker so zaslišali rafale. Bili smo zadnje dni precej vajeni tega. Ob 14. uri pribežijo k nam lkmetje: ,Nemci so že ,pri sosediu!' Ni bilo več mnogo časa za premišljevanje. Z vso brzino smo se umaknili na konec doline v majhno drvarsko kočo, kjer Nemci baje še ni!koli niso bili. Niismo še bili četrt 'UTe v koči, ko pribeži mimo nekaj doma­ činov z vmdikom: ,Bežite, bežite, Nemci gredo!' Zaoeli smo se pre­ vidno umikati. Brodili smo po vodi strmega potoka tako, da bi tudi psom zabrisali sled. Začela se je zopet doba konspiracije ... Prispeli smo pod strmo pečevje. Pod veli!ko skalo s previsom zagledamo dve ženi. Kot sem potem slišal, sta se že tri leta tako skrivali pred Nemci, sedaj sta pričakovali že četrto zimo. Vsaka je imela odejo, majhen lonček za kuhanje in malo hTane. Hrano sta .dobivali pri kmetih. Skala ju je čuvala pred dežjem. Ob majhnem ognju se malo ogrejemo. Vedno večje je 'bilo število onih, ki so bežali pred Nemci. bo večera se je nabralo okoli 30 ljudi ... Teren mi sicer ni bil dobro znan, vendar sem se odločil, da na vsak način najdem našo posto­ janko in se na ta način umaknem vremenskim neprilikam, ki so nam grozile na prostem, pod skalo v mmi. Nek domačin mi je po- 456 kazal pot in res se mi je posrečilo priti v bližino postojanke. Na poti srečam komisarja bolnišnice Naceta z nekoliko tovariši, ki so poiz­ kušali zabrisati sled do bolnišnice. Tudi oni so slišali o prihodu Nemcev, vendar niso to prav verjeli. Vsi so bili prepričani, da so domačini od daleč videli naše edinioe. Ponoči je spet snežilo in sneg je zabrisal sledove do bolnišnice. Nekoliko smo se oddahnili.« Bolnišnica »Naša postoja'Il'ka je bila zgrajena v zelo gosti smrekovi šumi, da je nisi opazil, če si bil pet metrov od .nje oddaljen. Globok sneg, ki je zapadel, je še povečal konspirativnost postojanke. Bilo je šest objektov. Dve baraki za ranjence s kapacit eto 35--40 ležišč. Imeli smo majhno operacijsko barako. Uprava je bila majhna zgradba v merilu 4 m X 4 m. V njej so bila nameščena ležišča kakor v spalnih vagonih. V njej smo spa.1i komisar Nace, upravnik dr. Dušan, bolni­ čarka Sonja in jaz. V decembru smo imeli v bolnišnici prepoved. kurjenja podnevi zaradi vidljivosti dima. Edino v kuhinji smo kurili. Toda ta je bila tako vlažna, čeprav je bilo v njej mrzlo. Vstajali smo pozno. Naš zajtrk je bil močnik. Delo v bolniški baraki je bilo seveda otežkočeno zaradi nizke t-emperature; zaradi nje so posebno trpeli bolničarji. Bolniki so kar po ves dan ležali pod odejami. Mi smo hodili stalno v plaščih, obupno nas je zeblo v nog , e. Ni čuda, da smo imeli vsi vsaj nekolirko zmrznjene noge. Sem in tja sem se odločil za sprehod. Toda edina pot, ki je dciala iz postojanke, je šla strmo nav1kreber. Za slabo hrano, katero smo imeli, je bil to pre­ velik napor. Ceravno so bili dnevi kratlci, so se nam zdeli do,Igi - brezkončni. Komaj smo dočakali mrak, da smo si lahko zakurili. Takrat smo si vsi oddahnili. Imeli smo še nekoliiko karbida in smo zvečer tudi malo čitah. Ko smo zvečer zakurili vi baraki, je bilo poleg peči in na gornj, ih ležiščih kar prijetno, na spodnjih pa je bilo stalno mrzlo. Ponoči nismo kurili, zato smo se pokrivali s štirimi odejami. Seveda tudi operirati nismo mogli podnevi, ampak samo ponoči, ko smo operacijsko barako zakurili. Pe:č v baraki je bila slaba, operirali smo pri dokaj nizki te~eraturi. Ce je le malo po­ sijalo sonce, sva se z Angležem Stephenom šla ,sončit'. Napravila sva si v snegu lu 1 knjo, jo pdkrila s smrečjem in odejami in se zavila. V stalnem pogovoru z Angležem sem spet nekoliko osvežil svoje znanje angleščine. štef, ikot smo mu , pravili, je bil doma gradbeni delavec. Zivel je v Londonu:. Bil je pri RAF-u (aviaciji) kot · mitra­ ljezec. Njegovai noga se je dokaj popravila, da je že lahko hodil okolii bolnišnice. Njegov roja'k Valter ni bil tako srečen . Moral sem mu amputirati nogo nad členkom. Vendar se je njegovo stanje po ope­ raciji vidno zboljšalo, posebno ker ni imel več bolečin. štef je bil kaj prijeten človek, vsi so ga • v , bolnišnici radi imeli. Bil je zelo usluž,e,n, vsalkemu je rad pomagal. če je bilo treba, j-e :kidal sneg, cepi-} drva, nosil vodo. Zaradi hrane se ni nikoli pritoževal, pQPol- 457 noma je ra2JUJlllel težave, s ikaterimi smo se borili. Prav rada sva politizirala. Posebno se je zanimal za organizacijo partizanskega pokreta in se div.il. našim uspehom ... Igral je z ostalimi pridno šah. Strašno rad je kadil ter • imel navadno v,edno tobak. Pošildala mu ga je angleška mdsija .kakor tudi knjige. Te !knjige je tudi meni posojal, drugim pa jiih je d~jal, da so si iz listov delali papirčke za cigarete. Naš glavni dobavitelj tobaka je bil Karel. Star je bil Qlkoli 40 let. Pdbrisal j~o je Nemcem iz tabor-išča, kjer j,e bil na delu. Bil je za kuharja. Ce ni imel tobaka, je postal siten in nervozen. Doma je bil blizu Kamnika. Za noben denar ga nisi zadraaU v postojanki. Kljub globokemu snegu in Nem~m, IJti so se stallno sprehajali po dolini, se je možakar odpravil na ,žic-patrolo'. Poznal je vse kmete in vedno je prinesel poln nahrbtnik domačega tobaka. V njegovo čast bodi povedano, da ga j-e vedno bratski delil z bolniki. Po novem letu je začel mraz le preveč nagajati. Odločili smo, da 'bomo kurili tudi podnevi, toda na ,:zmanstven' način. Ponoči smo Sl.lŠi1 drva na peči, tako potem podnevi kurimo s po.polnoma suhimi. Poleg ognja je moral stalnOI nekdo sedeti in paziti, da lepo gori in da se ne kadi. Dežurni je rudi zarana v temi že zalkuril, da je bila baraka nekoliko ugreta, ko smo vstajali. V topli sobi smo lahko tudi delali. Začel sem prebirati Partizanski zdravniški vestnik, izuril sem se v strojepisju in s štefom sem imel vsak dan angleške ure. Lotil sem se pisanja sllrokovnih član!kov. Dnevi so minevali mnogo hitreje in prijetneje. Sicer pa smo bili popoJnoma odrezani od sveta. Z do­ lino smo imeli zveze le takrat, kadar je šel , naš .intendantski vod po hrano ali kadar je prinesel kurir kak,e novice. Nj-eg.ova poročila so bila skoro vedno slaba. ZV'edeli smo vedno za kako novo hajko, !ki so nam jo pripravili m:!mci. Ker pa od spodnj, e strani ni bilo nobe­ nega sledu o , boJm.išn.ici, je niso mogli odkriti,. Počutili smo se rela­ tivno varne. Iz sveta že ves mesec ni bilo poročili. Iz trga (Ljubno) so prihajala različna poročila. Nemci so 14. I. 1945 razpisali volitve za župana. Namesto svojih nemških županov so dov.olili, da so si Slovenci izbrali svoje lastne ljudi. Zvedeli smo tudi, da je padel načelnik sanitarnega odseka IV. operativne cone tov. Peter (mišljen je dr. Peter Držaj, ki je padel na Moravškem - opomba pisca). Ta novica nas je zelo poparila. To, v. Peter j· e bil zelo priljubljen zavoljo svojega IJ.jubeznivega vedenja in dobrih orgrunizatori 1 čnih sposobnosti. Zvedeli smo .tudi, da so bile nekatere naše p so nam tudi, 8 tovarišev z zmrznjenimi n.ogami, katere smo namestili 111a podstrešlru (zasilna bolnišnica nad kmetom Tratnikom - opomba piis-ca). 4fi8 fzdani Bilo je konec januarja. Sneži'lo je v ogromnih kosmih. Vsi smo morali pridno kid'ati, da smo si napravili poti med posameznimi objekti, postojanke. Za tovariše, ki so prinašali hrano na postojanko, je bil napor nepopisljiv. Udele.žil sem se takega pohoda, ko smo iz doline gnali dve jU!l'lici na postojanko. Zivinčeta, sta kaj kma'lu one­ mogla v snegu. Bilo je za nas in za telici obupna muka in trpljenje. Na poti ju nismo mogli zaklati, kar tudi ponoči in v izredno viso­ kem ~megu, ni bilo mogoče. Bali pa smo se tudi, da bi po naldjučju prišli in zapazili sledove . .. Z največjo muik,o smo ju pririnili do neke pastirske bajte (Tratnikovi pastirski stani - opO!In'ba pisca) in ~u tam pustili preko noči. Mi sami pa smo prišli napol mrtvi ob tričetrt ·na eno v :Postojanko. Ob petih zjutraj pa so morali že spet tovariši po nje, da bi jih še v jutranjem mraku spravili na varno. K sreči sta se živinčeta, preko noči toliko opomogla, da sta peš prišla do postojanke. Bilo je 30. I. Tov. Karel in tov. Levstik sta vkljub visokemu snegu morala iti ,na žic-patrolo'. Na postojanki namreč ni bilo tobaka. Popoldan se vrneta brez tobaka, namesto tega pa prineseta strašno novico: postojanka je izdana. Nemci so že pred tremi, dnevi skušali priti do nas in nas vse zajeti. Bili so že na poil. poti, ko jim je visoki sneg onemogočil prodiranje. Tragična situacija! Sredi zime, 30 ranj,encev, za katere je tre'ba skrbeti, in sedaj kam? Vprašanje, ki ga lahko r-eši samo partizan. In rešili smo ga! Takoj smo postavili poostreno izvidnico. In res smo videli na poti gaz, do kamor so Nemci prišli. Od nas so bili oddaljeni kronaj ddber !kilometer zračn,e črte. Intendant Tonček je še isti večer odrinil v dolino, da· zve vse o izdaji. Bolniki so se vsi takoj oblekli i,n mno.gi so takoj začeli za­ pu&čati postojanko, češ, da jo ·bodo Nemci ponoči obkolili. Komaj runo jih pomirili. T-e2Jke ranjenoe smo z veliko muko spravili po globokem sneglU v zemljank.o. Potem nas je zalotila noč. Postavili smo tudi stražo, kar sicer nikoli nismo storili. V upravi smo vsaki 2 'ltri menjali dežurstvo. Ob treh ~e je vrnil Tonček in nam je povedal naslednje : »Nemci so pred tremi dnevi prišli do kmeta Tratnika, na rči,ga·r zemljišču je posta-vlj-ena bolnišnica. Imeli so s seboj precej natam.č~ načrt položaja postojanke. Ker ni bilo gazi, je bilo zelo težko gaziti in kolona 60 IJ.Judi je prišla db 16. uri šele na pol poti. Zaradi mraka so se vrnili z namenom, da prihodnji dan nadaljujejo započeto delo. Tratnik je še isti večer dal našemu inten­ dantskemu vodu pošto o situaciji. Vodja voda pa ni poslal kurirja k nam, ker se je bat, gtriju temperatura prijetno dvignila ... Kakih 20 metrov dalje so naši fantje postavili nov bunker skorjevko. Zadnjo steno je tvorila skala, stranske stene so bile pokrite s smrekovimi skorjami, prednja 460 stena je bila napravljena iz desk. Tudi vrata z majhnim okenJCem so bila. Tloris skorjev'ke je meril 21/2 m X 2½ m. Skorjevka je imela prostora za 6 ljudi ... Kot rečeno so predstavljali osvobojeni »grll!Ilti« gosto šumo na zelo strmem pobočju. Z obeh strmin tega pobočja je tekel potoček. Pot v dolino je držala po pobočju do potoka. Da bi zabrisali sled, smo nato hodili nekaj časa po potoku in nato po strmem pobočju do kmeta PJanirnca. Nemci še pri njem niso bili nikoli, zaradi tega smo ga šteii za edinega osvobojenega kmeta na štajerskem. Planinčeva hiša je stala na hribčku, ki se je strmo spuščal proti potokoma, lki sta tekla z desne stra.ni hiše. Talll!, kjer sta se potoka .združi.La, je stala drvarska koča in tod mimo je držala pot od Primskovega vrha na Podplanino. To pot so Nemci večkrat uporabljali, vendar do lmneta Planinca niso nikoli prišli. To je tudi rešilo naš i.ntendantslki vod, ki je 'bil dol 1 go časa pri Planincu, dokler si ni zgradil IIla »gruntih« btln1kerje. Nekoč so ob močnem snežnem zametu prišli Nemci _po omenjeni poti ter se pri drva.rski bajti od,­ počivali. Nastavili so mitralijeze proti Planincu. Tovar~i so jih šele takrat opazili. Vsi so se takoj hoteli umakniti iz hiše. Situacijo je rešil moj kurir Franci, ki jim je s puško v roki zaibranil :whod iz hiše, Ce bi se bili UJmaknili, bi jih Nemci opazili ... Na »gruntih« se je začelo naše novo živ}jenje. Vreme nam je bilo zopet naklonjeno. Ves februar je sijalo sonce in mi smo se začeli sedaj bolj uspešno kot o božiču sončiti. Ozračje je bilo mirno. Nemci niso poiZ'kušali najti bolnišnice. Svobodno smo se gibali pri kmetih na Podplanini ... Sedaj smo imeli tudi /boljše zveze z dolino in ostalim svetom. V istem času smo tudi zvedeli za tragedijo, ki se je odigrala nedaleč od nas. Kurirji s tov. Cilkom (poročnik Ciko je lbil za zvezo pri štabu IV. operatiVll'le cone, bil je ranjen in se je zdravil na stanici, doma je lbil iz Ljubljane) na čel1U., so si postaviti fbu:nker na zelo strmem pobočju. Vreme je bilo. toplo in .neke noči se je plaz ,prav nad bunr­ kerjem odtrgal in pdkopal ~h 6 tovarišev. Plaz je bil tako debel, da ibi vsa r-eševailna dela bila zastonj. V tem času smo zvedeli, da so se belati, ki so do sedaj bivali v Lučah, preselili na Ljubno. Ker so jim bile znane mnoge stvari, o katerih N-emci še pojma niso imeli, smo se tega prihoda pr-ecej prestrašili. Lotili smo se novih ukrepov opreznosti. Da bi imeli boljšo obve­ ščevalno sltwbo, sem hotel izvidnico treh ljudi ,poslati na kako mesto bllie Ljubnega. Pri i?Jbiri tega mesta mi je poonagal tukajšnji doma­ čin Gjuro. Pokazal mi je mesto, od koder se lepo vidi cesta iz Ljub­ nega do Rastk, pdbočje leži popolliloma južno in kakih 200 metrov nad dolino. Tukaj je bilo strmo po'bočje, v-etike skale, nedostopen teren, gosta šuma. Moja odločitev je • bila takoj storjena. S kurit-jem Francom in Gjuro smo se 14. II. preselili v 'Ilaš novi dom. 461 Podstrešek V slovenskih partizamskih bo1nišnicah je bila navada, dai je bil v bolnišnici ali ipa nekje v njeni bližini podstrešek. To je bilo na­ vadno ležišče s str.eho 1 brez vsakih sten. Služil je za ležišča osebja ali lažjih ranjencev in ;prebolevnikov, seveda samo poleti. Tudi ,pri nas je bil tak podstrešek, im., si<:er na drugi strani Komna, kako uro oddalj,an od postojanke. V začetku je bil to podstrešek v pravem pomenu 1 besede. Vsi smo lbili prepričani, da ne bo treba to zimo ostati v hosti. Ko pa le ni katzalo na bolje, smo jeseni sprem • enili podstrešelk v majhno postojanko. Podstrešek. je dobil še stranske stene in kuhinjo, tako da je 1 bilo prostora za 20-25 ljud'i. V decem-- 1 brski hajki se je nabralo tudi do 40 ljrudi. Jasno je, da je nastala precejšnja ,gneča, zraveru tega pa še veliko pomanjkanje hrane. Te razmere so šle v prvi vrsti nai škodo ranjencev. Iz tega polooaja sta podstrešek Tešila naš !komisar Nace in intendant Tonček. Organi­ zirala sta ipdhod na ibunkerje hrane v dolini, !katerega so se udeležili vsi .zdravi. Ta ipohod sta ponovila trikrat in na ta način j-e dospelo spet nekaj hrane. Razmeroma najlaže je bilo .rešeno vprašap.je živine, to je mesa. Stvar je bila samo v toliko n-evarna, ker so morali kmetje prijaviti vso živino Nemcem. Vsaik zakol je biL strogo prepovedan in zaradi tega niso hoteli dati več živine. Iz te zagate nas je rešil novoizvoljeni občinski odbo,r, ki se je v vsalkem oziru dobro izkazal. Ce smo vzeli živino, je !kmet to javil občini in se je zadeva uredila tako, da Nemci niso zvedeli ,ničesar. V glavnem se mi je posrečilo, da sem lštevil9 ljudi na podstreškru zmanjšal . . . Ta načrt se mi je posrečil od l. II.-13. II. Na podstrešku je ostalo samo še 18 ljudi . . . Velika hajka ali lov na ljudi ». . . V prvem tednu marca je prišel komisar k meni ter mi predlagal, da bi opustili zemljanko z bolniki in ranjenci in zgradili novo v !bližini doline m.a zelo skritem in nedostopnem mestu. Na ta način • bi oskrlJovanje postalo lažje. Pristal sem na ta predlog. Nisem vedel, da smo s tem podpisali smrtno obsodbo 6 tovarišem. V novo zemljanko smo prenesli 4 najtežje ranjence, katere smo z veliko muko strgali SIDTti. Vsak od njih je bil večkrat operiran. Zadnje čase se jim je stanje izboljšalo. Dodelili smo jim kuharja Jožeta in bolničarja Uroša (bolničar je bil Uroš Marčič iz Braslovč - opomba pisca). 7m.osili smo jim v bunker precej hrane in nato bunker zaprli. Bili smo !Prepričani, da smo storili vse najlboljše za te tovariše in tudi za konspiracijo te postojanke. (To zemljanko so v marcu 1945 našli Ukrajinci, 1ki so hajlkali pod Komnom in Podplanini. Vse ranjence in stremo osebeje so pobili - opomlba pisca.) ... Nemške čete, ki so prišle hajikat v to pogorje, so bile sestav­ ljen-e iz Ukrajincev, pomešane s SS-ovci. Njihovo število je bilo okoli 462 30 000 mož. Bili so namenjeni :na fronto. Med potjo pa so priredili majhen »lov na bandite«. Hajke po gorah se je udeležilo okoli 19 000 mož. Ostali pa so krenili po cesti Mozirje---Gornjigrad in illaprej na Kranjsko. One č-ete, ki so šle na Mozirske planine, so kmalru naletele na naše edinice. Naši so spoznali situ.acijo in so se začeli previdno umikati proti Teru t~r so se ~retno izmuznili iz Podtera in v bližini Ljubnega smuknili na Šentprimoški vrh ini dalje. Naše izgwbe so 1 bile precej manjše v primeri z onimi, ki so jih imeli Ukra­ dinci iiil Nemci. Tukaj so hoteli Nemci naše popolnoma uničiti. Takoj .zjutraj so poslali ,po pomoč, ki je prišla okoli poldneva. Takrat se je situacija zaradi umika naših edink popol:noma spremenila. Na mestu, kjer so bili partizani, so 'bili v teku popoldneva že Ukrajinci. Cete, ki so pri.sle Ukrajincem na ipomoč, so od daleč zagledale vojake. Mislile so, da imajo pred seboj partizane in so udairile ,po njih. Ukra­ jinci, napadeni od zadaj od svojih ljudi, so anisltli, da so jim prišlli. v !hrbet partizani. Cete v dolini, ki so vse to opazovale, so začele tolči v svoje z artilerijo. Svojo na;pako so odtkrili šele, ko je ena skupina db'kolifa drugo ... Do svita nisem mogel zaspati. Takrat smo vstali še bolj zbiti, kot smo legli. Skuhali smo hitro močnik na vodi, pospravili smo svoje stvari na varna mesta okoli blllI1kerja, nekaj hrane in odej• e spravili v nahrbtnike, v.zeli orožje ter čakali bodočih dogodkov. 12. III. Imeli smo stalno stražo na gornji izvidnici. Tudi ta dan se je čulo močno pokanje , s sosednjega w,ha, vendar ni bilo tako močno ... 'Du!kaj se dr. Kukovčev dnevnik neha. O zajetju dr. Ku'kovca ,po Nemcih pravi aktivistka Liziika Pod L. lesnik (njen brat Franci je bil njegov kurir), naslednje: »Nekako sredi aprila so zajeli dr. Kukovca pri kmetu Tratniku v Podp1anini. Ljudje so govorili, da je bila ta'krat ha1ka, !kar pa ne odgovarja resnici. Zajetje se je zgodilo ta'koJ.e: Neki nemški stotnik je hodil večkrat iz Crn e ipreko Podplanine 111a Ljulbno. Pri nas je imel svo­ jega dekleta. Nazaj pa so ga vedno sprem!ljali policisti iz Ljubnega. Spr.emljali so ga tudi omenjenega dne. Pri lkmetu Tratniku so poči,.. vali. Ravno takrat se je tpri omenjenem kmetu mudil tJudi dr. Kuko­ vec. Tja• je , prišel pit mleko. Bil je oblečen v 'kmečko obleko. Ko je zagledal nemško policijo, je pričel bežati ipreiko njiv v doJino, misleč, da je hajka in da !Ilastopa policija iz gozda. Tako so ga ujeli. Ce bi bežal proti gozdu, ki se zaičenj a takoj za hišo. bi se !bil lahlko rešil. Moj brat F'ranci je bil njegov kurir. Takrat je /bil ranjen v koleno, zato je ibil dr. K'l.lko,v,ec sam. Pravil mi je, da je imel dr. Ku­ kovec v svoji an:gleški uniformi dozo morfija. Večkrat mu je dejail: ,Ce me Nemci dobe, me bodo ddbili samo mrtvega.' To se mu ni posrečilo. Po zajetju je policija odipeljala dr. KUlkovca na Ljubno, kjer je bil :aaprt pri ,posestniku Budnu. Tam je !bila nastanjena tudi poli­ cija. Pred njegovimi vrati je , bila stalna straža. Kolikor mi je znano, 463 se je komandant Ljubnega pregovarjal z njim, da ga spusti na svdbodo, če bi zdravil njegove vojake. Dr. Kukovec je to njegovo zahtevo odbil. N eka1 clin.i. pred pqpo1nim polomom Rajha so Nemci vso noč neprestano streljali. Komandant Ljubnega je popolnoma podivjal. V svojem stanovanju je streljal v stene in ogledala. Govori se, da je bil omenjeni · komandant sošolec dr. Kukovca, vendar to ni potr­ jeno. V tej' noči so odpeljali dr. Kufkovca od Budna in ga umc,rili. Kako se je tragedija izvršila, bo ostalo najbri nepojasnjeno. Nekaj dni po odhodu Nemcev so Ljubenci, ki so dr. Kukovca > ... Na tej izvidnici sem presedel mnogo ur. Včasih sem se sončil in grel kot martinček, včasih pa opazoval ure in ure avione. Drugič sem zopet pisal strokovne stvari, čital ali pisal o našem življenju. Ali bodo te vrstice sploh koga zanimale? Ali bodo zmogle prikazati vse ono, kar smo pretrpeli, ko smo čakali in upali? Morda bodo nekega dne ostale v hajki pod kako skalo in če se ne vrnem, jih mogoče nihče ne najde. Zakaj jih skrivam? Ce bi ti listi prišli Nemcem v iroko, bi preveč zvedeli. Zato jih imam stalno na varnem mestu in le kadar pišem, jih privlečem na dan. Največ sem čakal in upal v skalovju . .. Tukaj sem zagledal prvega metulja in prvi list, ki je odganjal' na mladi veji. Od tu sem opa­ zoval zimo in vesno. Natančno sem si zapomnil vsako kopno mesto na nasprotnem vrhu ter ga vsako jutro in vsak večer primerjal, če se je povečalo. Videl sem na tem VI1hu prva drevesa zeleneti . . . Gledal sem, kako so tam orali in lbranarili polja, kako so zeleneli travniki in kak.o je poganjala ozimina. Pomlad, kako smo te želeli in te klicali vso to zimo! Bili smo prepričani, kdor te učaka, učaka tudi novo življenje. Kolikokrat je Franci rekel: ,Naj bo samo kopno! Spet bodo hodile brigade po Štajerski in rušile postojanke. Spet bo življenje za partizane in smrt za Nemce.' ... Ležal sem in gledal plava nebo. Moje misli so hitele sem in tja, samo sedanjosti so se izogibale .... Naprej, naprej svobodi nasproti! In je še ni. Prišla bo, samo kdo je učaka! Skozi drevje se iz tega mesta lepo vidi Ljubno in RaS'lllje. Ne vem; če je kdo kako umetnino gledal s tak.o željo., kot sem to jaz. Ona mi je predstavljala simbol življenja, simbol svOlbode ... « 464