AMERIŠKA
american in spirit foreign in language only
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 179
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, AUGUST 1ST, 1932
LETO XXXIV —VOL. XXXIV.
Ekonomska odpomoč in odprava prohibicije je geslo Rfoosevelta
Albany, N. Y., 30. julija. Go-Verner Roosevelt, kandidat za Predsednika Zedinjenih držav na demokratskem tiketu, je imel danes zvečer svoj prvi kampanjski govor po radio. Izjavil je, da bo glavna točka kampanjskega programa izboljšanje ekonomskih razmer v deželi, druga pa odprava prohibicije. Obljubil je, da ako bo izvoljen predsednikom, da oo takoj naročil kongresu, da llPelje postavno izdelovanje in Prodajo pive. "Demokratska Platforma letos je taka, da jo niti nasprotniki ne morejo kritizirati," je rekel Roosevelt. Povdarjal je, da kadar se bo zopet vrnila prosperiteta, 'da n° bomo šele potem skušali najti sredstva, da se prepreči bodoče križe. Vse pogreške, ki so Popeljali deželo v sedanji kaos V]dirno že danes in že danes je treba storiti potrebne korake, i se izognemo bodočih kriz, je Povdarjal Roosevelt.
Glede splošnega izboljšanja razmer v deželi je izjavil Roose-Velt sledeče : "Ediho upanje, da Se opomore sedanjemu položa-•1u> da se odpravi nezaposle-n°st, da se pomaga narodu na j ll0£e, da se spravi deželo na °n° stališče, ki ga je zavzemala v finančnem, industrij-,etn, poljedelskem in trgov-ern oziru, leži v drastični iz-Omembi ekonomije in vladne
Politike.
Trgovinsko si bo deželo zo-^et Pomagala na noge, ako se Prong} stroške razni produkciji 'nozemstvu in doma, in da se °zadevno pogajamo z vsako ezelo posebej. Zapreke trgo-^anja med posameznimi dieže-aini se morajo odstraniti, to je, a se zniža tarif in se postavi akega, ki bo pravičen. S tem Pa ne sme odlašati, ampak °zadevno takoj storiti potrebe korake.
"Tarif bi moral biti dovolj vi-da se narodu zasigura standard življenja, ako je pa P^visok, pade breme na kon-Sumenta v obliki davkov. Ne_ Samo, da se g podraži cena tU'lezemskemu blagu, ampak udi domačemu.
Kar se tiče pomoči brezpo-'e nim, je bilo vedno mnenje ePublikancev, da je to zadeva sake posamezne občine. Toda bi morala biti zadeva vlade, a bi skrbela za potrebne v vsej deželi."
Maschke in njegovi sociji zvračajo vso krivdo na umrlega Rosenblatta
Cleveland, O. Maschke, Bernstein, Beckerman, Finkle in Felsman, ki so bili obtoženi od velike porote poneverbe v okrajni blagajni, zanikajo sedaj vsako krivdo. Pravijo, da so bili žrtve prijateljstva in nič drugega. Maschke, vplivni republikanski boss, je povedal, kako se je zapletel v to nečedno afero, ko mu je Bernstein povedal, da je prejel od Charles Rosenblatta čeke za $200,000 za davke, in da so vsi ti čeki zanič. Rosenblatt je bil zadušen od plina v svoji garaži meseca maja 1928. Bernstein da je prosil Maschketa in druge, naj spravijo skupaj ta denar, da ga bo del nazaj v okrajno blagajno, ker da imajo priti državni nadzorniki knjig v krat* kem času. Maschke in drugi so se potem podpisali na noto za $120,000 in dobili posojilo na banki in denar vrnili okrajni blagajni. Maschke pravi, da se ne čuti krivega, ampak da je hotel samo pomagati prijatelju v stiski.
V koliko je kriv Maschke in njegovi obtoženi adjutantje, bo določila porota. Ampak čudno je pa to, ko je Maschke vedel in vedeli so vsi republikanski vodje, kako se dela v uradu okrajnega blagajnika z denarjem, kjer je bil glavni blagajnikov pomočnik Bernstein, pa so kljub temu vplivali na okrajne komisarje, da so imenovali Bernsteina za okrajnega blagajnika od 9. januarja 1929 pa do 2. septembra 1929, do časa, ko je nastopil urad Col-lister. Vedeli so, da Bernstein manipulira z okrajnim denar jem in vendar so zahtevali njegovo imenovanje okrajnim začasnim blagajnikom
Maschke je moral postaviti $20,000 varščine, dokler ne pride njegov slučaj pred sodnijo. Protestiral je, da je preveč, toda sodnik Walther je rekel, da gre za svoto $140,000 in to zahteva tako velik bond. Maschke, Finkle in drugi so zahtevali takojšnjo obravnavo, ker hočejo, da se ta škandalozna afera izčisti kolikor mogoče hitro. Vsi, razen Alexa Bernstein, so se izjavili pred sodfiikom kot nekrive. Menda ja,!
-o--
Merrick proti uniformam ognjegascev
Clevelandski varnostni direktor Merrick, se je izjavil, da bi bilo veliko ceneje za mesto in ognjegasce, ako bi ognjegasci | sploh ne nosili uniform. Vsak ognjegasec si mora, sam kupiti blago za uniformo, izgotovi jo pa i mesto po svojih krojačih. Tako ! so stroški na obeh straneh. Di-I rektor pravi, da ognjegasci itak j ne hodijo gasit v svojih uniformah, ampak jih imajo samo, ka-i dar gredo v službo ali pa domov. I Kompletna uniforma stane ognjegasca $100, mesto pa stane preko $19,000 na leto za izdelovanje teh uniform. "Naj imajo ognjegasci kakršno obleko hočejo, samo da so čedno opravljeni," je rekel Merrick. • .', , -
Novi zobozdravniki
119 zobozdravnikov iz Ohio je dobilo v soboto dovoljenje za iz, vrševanje prakse od Ohio state dental board. Med temi je tudi Slovenec Anthony L. Garbas iz Glevelanda.- Naše čestitke, doktor !	»
Konvencija JSKJ je znižala plače odbornikom
Poroča Louis J. Pire
Kot je bilo že poročano v Ameriški Domovini, se je dala konvencija slikati preteklo sredo popoldne, toda slike mnogim delegatom niso ugajale, in uradni fotograf sam je priznal, da bi rad še enkrat slikal. Delegacija se je torej dala v soboto večer še enkrat slikati, in pravijo, da bodo sedaj zgledali taki, kot so v resnici. Žal, da poročevalec teh vrstic ni na eni, niti na drugi sliki.
V soboto dopoldne je bile. na vrsti zanimiva točka glede su-spendacije. Originalna pravila, sprejeta od delegacije, so določala, da je član suspendiran, ako do 25. dne v mesecu na plača asesmenta. In ako tekom 90 dni od suspendacije ne poravna svojih doneskov, se črta, in če hoče biti zopet sprejet, mora prestati zdravniško preiskavo. Zbornica je sprejela ta predlog, toda na nadaljno pojasnilo, je predlog porušila in sklenila, da onim, ki so bili tri mesece suspendirani, in povrnejo vse svoje doneske, ni treba prestati zdravniške preiskave, ako hočejo biti »ponovno sprejeti.
Živahno se je debatiralo glede točke, ali naj konvencija izvoli pravnega svetnika za poslovanje. Po desetminutni debati je bil predlog sprejet. Pravni svetnik J. S. K. J. ni član glavnega odbora, toda z nasveti in priporočili mora biti vsak čas na razpolago glavnemu izvrševalnemu in porotnemu odboru, za kar dobi malenkostno plačo $100 na leto. Jed-nota je tekom zadnjih treh let in pol plačala $3,200 za pravne zadeve v raznih tožbah.
Absolutna večina je bila oddana po kratki debati, da je J. S. K. J. članica National Fraternal Congressa kamor pošilja letno enega delegata. To je v veliko korist Jednoti. Enako se je sprejela dolgčba, da je J. S. K. Jednota pripravljena pridružiti se Jugoslovanski Bratski Federaciji, katere namon je upeljati standard poslovanje v vse jugoslovanske jednote v Ameriki in na ta način zavarovati blagajne in članstvo Jednote pred izkoriščevanjem.
Sprejela se je točka, da glavni odbornik J. S. K. Jednote ne more biti glavni odbornik kake druge slovenske podporne organizacije.
S tem so bila pravila izvršena v soboto dopoldne, in prešlo se je na poroštva glavnih uradnikov Jednote. Poroštva so danes dragocena zadeva, in zato je konvencija to upoštevala in znižala poroštva, kjer je tozadevno odbor za pravila to priporočal: predsednik Jednote $1,000 varščine, prej $2,000. Podpredsednika imata po $500 varščine vsak. Varščina glavnega tajnika se je znižala od $35,000 na leto na $10,000, ker glavni tajnik po novih pravilih ne bo več spre jemal asesment društev jednote, pač pa glavni blagajnik. Poroštvo glavnega blagajnika ostane isto kot sedaj, $50,000.
Pomožni tajnik dobi varščine $1,000. Predsednik nadzornega odbora bo imel v bodoče $1,000 varščine. Doslej jo je imel $3,000, toda mnogo odgovornosti je konvencija vzela predsedniku nadzornega odbora, in ta varščina zadostuje. Ostali štirje nadzorniki imajo vsak po
$500 varščine. Predsednik porotnega odbora ima $500 varščine, in enako tudi ostali štirje porotni odborniki.
Urednik-upravnik "Nove Dobe" je bil doslej pod $2,000 varščine. Nova varščina zahteva le $1,000 bonda. Vrhovni zdravnik je pod $1,000 varščine, in ima glasom novih pravil tudi precejšno odgovornost. Vsega skupaj je delegacija varščine v toliko znižala, da se bo po novem plačevalo za okroglo $160 na leto manj zavarovalninskih premij kot doslej.
Ko je bila konvencija gotova s poroštvi uradnikov, se je podala na plače slednjih. Dosedaj so znašale plače vseh glavnih uradnikov (izvzemši plače pomočnikov in pomočnic v glavnem uradu), na leto $8,375. Konvencija je odločila, da dobi Jednota enega nadaljnega podpredsednika, pomožnega glavnega tajnika in dva nova porotnika ter pravnega svetovalca, torej pet novih uradnikov. Odbor za pravila je pripravil plače za vse nove uradnike, ki bi znašale $9,355 na leto, in je pri tem precej prikrajšal sedanje plače.
Konvencija je pa vzela v roke še večjo sekiro kot odbor za pravila, in je sekala plače na desno in levo, ne ozirajoč se na današnje čase. Tako je kon-venčna zbornica končno odločila, da znašajo skupne plače glavnih odbornikov po novem letu $7,885 na leto, ali za $1,400 manj na leto, kot je bilo pred-; lagano.
Glavni predsednik ima po novih pravilih $500 na leto, po starih $600; plača glavnih podpredsednikov ostane ista kot doslej; $20 na leto. Glavni tajnik je dobival sedaj $250, po novem pa samo $200 mesečno ali $600 manj na leto. Pomožni glavni tajnik dobiva $125 na mesec, dasi je bilo predlagano $150. Predsednik nadzornega odbora je dobival sedaj $180 na leto, po novem pa samo $120.
Ostali štirje nadzorniki dobivajo po $35 na leto, sedaj po $60 na leto. Predsednik porotnega odbora dobiva $65 na leto, sedaj $75, ostali štirje porotniki po $25 na leto, sedaj $35.
Plača urednika-upravnika so je določila sedanja $200 na mesec. Nekateri so ugovarjali, toda pomagalo ni nič, plača je ostala. Končno je bilo tudi sprejeto, da dobi pravni svetovalec $100 plače na leto, in vsak finančni odbornik, katerih je pet, dobi po $40 na leto.
Sprejeto je bilo nadalje, da društveni tajnik ne more biti bbenem blagajnik, da se morajo vršiti obiski bolnikov dvakrat na teden po dveh različnih društvenih obiskovalcih, torej mora biti vsak bolnik obiskan štirikrat na teden.
Splošna tedenca konvencije je bila, da se znižajo plače glavnih uradnikov. Glavni odbornik Okolish je primerno pojasnil, da v tem oziru ne bi smeli slediti kapitalistom. Oni so prvi, ki znižujejo plače, a mi, bratje ene Jednote, jim sledimo. Vsi zabavljamo, kadar kapitalist zniža plače, toda kadar isto delamo pri lastnih bratih, je znižanje plač o- k.
Nadalje je konvencija sprejela sledečo točko: Ko član J. S. K. Jednote doseže starost 65 let, in je bil najmanj lo let
V svarilo avtomobilistom
j, Cleveland Automobile klub je ^oal svarilo avtomobilistom, naj ar ne pobirajo po cesti ne-^nancev, naj bo kdorkoli, dobro «,' s|abo oblečen, ki prosijo za Dpfi ' ^n°£0krat se je že pri-J.0Ul0' da je bil avtomobilist iz-Pan, pretepen in da so mu celo
wmobil vzeli'ko J'ih Je iz usmi"
tud-'1a P°bral na cestL V 0hio ren Zakon' da Je voznik odgovo-- Pasažirje; ako se jim kaj nin 1 ga lahko tožijo za odškod-
Clevelandski stadij napolnjen
Nogometni igri v nedeljo, Indi lgral clevelandski team 80 J? proti Athletics, je bilo v8eh £ gledalcev. Prišli so od ce m, aj.ev' da vidiJo Indijancu VlC igrati na novem igri-
član J. S. K. Jednote in zavarovan v onemoglem oddelku, je brez sredstev, nezmožen za delo in onemogel, tedaj dobi na priporočilo društva in vrhovnega zdravnika podporo za plačevanje asesmentov od Jednote iz onemoglega sklada do svoje smrti. Jednota pa ne plačuje j asesmenta za višjo smrtnino kot $250.
Stavljen in sprejet je bil predlog, da se znižajo dnevnice: glavnih uradnikov od $7 na $6 na dan, kadar potujejo glavni uradniki po jednotinih pgslih. Toda' ko se je pVedlagalo, da se tudi dnevnice delegatov znižajo od $7 na $6, tedaj delegacija
0	tem ni hotela slišati, pač pa je potrdila predlog za $7 dnev-, nic.
Sprejet je bil predlog, da za prihodnjo konvencijo ne bo nobenega provizoričnega odbora j za pravila. Pravila se bodo na konvenciji čitala od točke do točke, in tozadevno se bo raz-motrivalo. Iz skušnje sedanje; konvencije je to dober predlog.' sklenilo se je tudi, da se tiska- j jo pravila samo v slovenskem; in angleškem jeziku. Dosedaj so se tudi v hrvatskem jeziku, toda bratje Hrvatje so sami predlagali, da se tisk hrvatskih pravil opusti, ker to preveč velja za današnje čase.
In nekaj novega! Ko se je pojasnilo, kakšen glavni urad j da ima J. S. K. Jednota, je konvencija soglasno sklenila, da zgradi lastni glavni urad v Ely, Minn. Za lot, za zgradbo in opremo se ne sme potrošiti več i kot $20,000, raje manj. Denar | za to se dobi iz mladinskega j oddelka, ki je 2000 procentov solventen.
Delegat Frank Jerič iz Ely, Minn., ustanovnik J. S. K. Jednote se iskreno zahvali dele-! gaciji, ki je storila ta pametni! korak. Glavni urad je bil v i resnici potreben in bo Jednota | imela od tega korist. Podrobno- J sti gradnje se prepustijo glav- j nemu odboru.
Danes, v pondeljek dopoldne, bomo slišali od odbora za pritožbe in razsodbe. Dvanajst porotnikov Jednote bo predložilo poročilo. Temu sledi še nekaj točk posameznih delegatov, nakar se preide na izvolitev mesta prihodnje konvencije, potem pa volitev glavnih uradnikov, i Ako Bog da in sreča junačka,. bomo nocoj ob polnoči gotovi,! ako pa ne, tedaj—no ja, potem zborujemo še v torek.
-o-—	|
Dva otroka rodila v treh dneh
New York, 30. julija. —. Mrs. Harold Brown je porodila deklico in čez tri dni zopet drugo. (Prva deklica, ki je bila rojena v | pondeljek, je tehtala 5 funtov in
1	je imela črne lase. Druga dekli-ica, ki se je rodila v četrtek, je ! imela rdeče lase in je tehtala 6 funtov. Zdravniki so ju proglasili kot popolnoma normalni dvojčici.
Toži komisarje za odškodnino
Chardon, O. 30. jul. — Edward Allen iz Geneva, O. toži cestne komisarje za $25,744 odškodni- j ne, ker je avtomobil, v katerem sta se vozila Allenova starša, zadel ob korenino na potu, se prevrnil in sta bila oba ubita. Allen pravi, da je zanikernost komisarjev kriva smrti njegovih staršev.
Klic po novi stranki, ki bo enaka angleški delavski stranki
Chicago, 111., 30. julija. — j Paul H. Douglas, profesor ekonomije na chicaški univerzi j< izda! knjigo, v kateri obširno po- j pisuje potrebo nove politične stranke v Zedinjenih državah. Tretja strank?, je potrebna, pravi profesor, ker nista obe sedanji glavni politični stranki, demokratska kot republikanska, doprinesli olajšanja farmerju, ne delavcu v tovarni in ne boljšim slojem. Profesor Douglas je mnenja, da bi ustvaritev takozvane progresivne stranke ne odgovarjala pravemu namenu, ampak vidi uspeh le v stranki, ki bi bila podobna angleški neodvisni delavski stranki. S tako stranko bi se zadovoljili ameriški državljani liberalnega mišljenja, ki niso zadovoljni ne z demokratsko ne z republikansko stranko, toda se tudi ne strinjajo z doktrino socialistov in komunistov.
Douglas nadalje kaže, da ustanovitev take stranke bi ne pomenilo, da je to tretja stranka, am- i J pak le druga stranka, ker fakti-čno polovica Zedinjenih držav danes ne pozna dveh strank, ampak samo eno stranko. Tako, na primer, na jugu naše Unije ne poznajo republikanske, ampak ■ samo demokratsko, nasprotno je; pa večina severnih držav samo j republikanskih. Tako bi pomenila ustanovitev tretje stranke v teh državah prav za prav samo drugo stranko. Tn to bi bila, stranka, katero bi tvorili far-merji, delavci in ljudje liberalnih nazorov. V taki tretji stranki bi bili zapopadeni prebivalci severnih in južnih držav, medtem ko se danes južne države ne morejo ogrevati za konservativne principe republikanske stranke, in ravno tako v severnih državah demokratska stranka ne more dobiti stalnih tla.
Profesor Douglas vidi pri jesenskih volitvah zmago demokratske stranke, toda ne vidi v tej zmagi stalnega oži vi jen j a stranke, kakor ga ni prinesla stranki zmaga Wilsona. Glede prohibicije je profesor mnenja, da bi moralo biti to vprašanje izven vsake politične stranke.
-o-
Shod rudarjev razbit
Johnston City, 111., 30. julija. — John Walker, predsednik zveze rudarjev iz Illinoisa je sklical sestanek, da se pogovore o novi plačilni lestvici. Komaj je začel Walker govoriti in je predlagal sprejem $5.00 lestvice, znižanje za $1.10, so začeli zborovala vpiti nanj od vseh strani, da je izdajalec in je moral zapustiti tribuno. Ko je šel v sprem-| stvu proti avtomobilu, so metali i vanj kamenje. Zborovanje bi se , imelo oglaševati po radio, pa ga je oddajna postaja zaprla, ko se je pričela rabuka.
1 --
Za zavarovalnino hrezposel-
!	nih
j V Columbusu se bo vršil 11. septembra sestanek delavskih ; organizacij iz države Ohio, ki (zagovarjajo zavarovalnino za 'brezposelne. Na tem sestanku se bo določilo, kakšne korake se bo v tem oziru podvzelo v bodoče.
Slavulj poje na radio
Poznano hrvatsko pevsko društvo "Slavulj" iz Detroit, Mich., bo pelo na radio 1., 3., 5. in 6. avgusta, vsakokrat ob sedmih zvečer. Oddajna postaja se imenuje WEXL, ki operira na 1310 kilocycles.
Naskok vojaštva na veterane pomeni Hoover jev poraz, prerokujejo
Washington^ 30. julija. — Iz vseh krajev dežele prihajajo glasovi različnega mišljenja glede Hocverjevega postopanja napram vojnim veteranom zadnji ' teden, ko je ukazal vojaštvu, da je z bajoneti, sabljami in bombami pregnalo veterane iz Wash-ingtona. Med tem ko nekateri ča-i sopisi v svojih uredniških člankih hvalijo postopanje Hoover-ja, ga pa drugi obsojajo in mu prerokujejo, da si je s tem činom zapravil možnost zopetne izvolitve.
Norman Thomas, kandidat za predsednika socialistične stran-;ke, je rekel: "Zopet se je enkrat ' pokazalo, da kapitalizem noče in ne more dati kruha delavcem, pač pa je pripravljen dati jim krogle." — župan Frank Murphy iz 'Detroita se je izjavil: "Rabiti silo v sedanjih razmerah, je neopravičljivo in nepravično." ■— Senator Cutting iz New Mexico j se je izrazil: "Nastop vojaštva je neodpustljiva sramota." — časopis Washington Post pravi, da | je bil korak Hooverja, da je poklical vojaštvo, potem ko se veterani niso hoteli umakniti zlepa, popolnoma na mestu. Tako vladajo v deželi različna mnenja o tem incidentu.
V tem je pa Hoover ukazal, da i oblasti preiščejo zadevo in da se kaznuje krivce, ki so povzročili izgrede. Mnenje oblastev namreč je, da so veterane nahujska-li komunisti in so zaprli 17 vodij, ki so hujskali veterane. Vsi ti so bili v Washingtonu kot veterani, toda sedaj, ko so jih oblasti prijele, ne morejo niti dokazati, da so ameriški državljani, niti da so prišli postavnim potom v to deželo. Delavski oddelek vlade jih bo deportiral.
Iz Chicp^a se poroča, da bo William Hushka, vojni veteran, ki je bil ustreljen v izgredih v Washingtonu, pokopan z vojaškimi častmi.
-o-
Izid volitev v Nemčiji
Berlin, 1. avgusta. 36,976,000 volivcev se je udeležilo v nedeljo volitev v nemško državno zbornico. Nobena izmed 21 političnih strank ni dobila absolutne večine. Niti Hitlerjeva stranka nima absolutne večine, dasi je zelo napredovala od zadnjih volitev. Hitler bo imel v novi zbornici 229 glasov, na-pram 107, ki jih je imel 1930. To vse kaže, da bo nevtralni kabinet, ki ga je sestavil Franz von Papen, še nadalje vodil nemške državne posle. Volitve | so bile zelo krvave in se poroča, 1 da je bilo več kot «100 ljudi ubitih pri volitvah.
——_
Nagloma preminul
V soboto zjutraj ne nagloma preminul pri delu v Merchants j garage Louis Wenzicki, star 31 let. Poleg soproge Mary, rojene Pečjak, zapušča 5 nedoraslih otrok: 2 sina in 3 hčere, starše Joseph in Josephine Wenzicki, 2 brata in 4 sestre. Pogreb ranjkega se bo vršil iz hiše žalosti, 7810 Burke Ave., v cerkev sv. Lovrenca v torek zjutraj ob devetih, pod vodstvom Louis L. Ferfolia. Naj bo i*anj-kemu ohranjen blag spomin, preostalim pa izrekamo iskreno sožalje.
Važna seja
Jutri večer, v torek, ima podružnica št. 14 SŽZ zelo važno sejo v navadnih prostorih. Pridite vse članice!
ti
AMERIŠKA DOMOVINA"
(AMERICAN HOME)
SLOVENIAN DAILY NXW8PAPXR Published dally except Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Ea Ameriko In Kanado na leto $6.60 Za Cleveland, po polti, celo leto 17.00 Za Ameriko ln Kanado, pol leta 4S.OO Za Cleveland, po polti, pol leta 13.60 Za Cleveland po rasnalalclb: celo leto $5.60; pol leta 13.00; četrt leta 11.75 Za Ivropo celo leto $7.00, pol leta $3.60. Posamema Itevllka • cente.
Vsa pisma, dopise ln denarne pošUJatve naslovite: Amerttka Domovina, $117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. EEnderson 0628
JAMBS DKBBVSO and LOUIS J. PIRO, Kdltors and Publlsbers
Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 187$.
88
No. 179, Mon., Aug. 1st, 1932
Porodna kontrola
• ■■■■■■■'	.........i	...... i, ...... m .
Vesti iz domovine ■■■ ■■■■■■!■! .........
Gibanje za porodno kontrolo polagoma, toda sigurno izpraznjuje zibeljko Človeškega rodu, zlasti pa pri belopolt-nikih. In če postane gibanje za porodno kontrolo še nekoliko bolj silno, pa med belokožci ne bomo poznali več besede: mati!
Ako bi se gibanje za porodno kontrolo pojavilo med žoltim narodom, med Kitajci, Japonci, Korejci in enakimi, tedaj bi bilo, vsaj začasno, to gibanje na pravem mestu. Toda v dnevih, ko se širi žolti rod dvakrat hitreje kot belopolt--neži, med katerimi se pridiga porodna kontrola, dočim jo žolti rodovi ne poznajo, obstoji resna nevarnost, da bo za-padna civilizacija kmalu zginila, da, mogoče je to že v sto "letih, ali pa še prej, kajti Statistika tozadevno omenja zelo resne številke.
Vse večje države v Evropi vodijo natančno štatistiko o rojstnih in smrtnih slučajih. In ta Statistika jasno kaže, kam plove zapadna civilizacija. Enako slabo in navzdol gre v Nemčiji, Italiji, Franciji in Angliji kot v drugih, ostalih evropskih državah. Od početka dvajsetega stoletja pada število rojstev dosledno navzdol.
Manija se je preselila tudi v Zedinjene države. Dasi ni še takojšnjega vzroka za večjo bojazen, pa je dognano, da celo v Ameriki nimamo več tistega števila rojstev, kot smo ga bili vajeni, recimo, pred dvajsetimi leti. Mogoče je en vzrok v tem, da je naseljevanje skoro popolnoma zaprto, ali pa je kak drug'vzrok, skratka, tudi v Ameriki pada število rojstev.
Uradna Statistika o številu rojstev za Anglijo v prvih treh mesecih nam navaja, da so rojstni slučaji tam precej padli. Število rojstev za prve tri mesece letošnjega leta je znašalo 15.3 na vsakih tisoč prebivalcev. To je najnižje število, kar ga je sploh kdaj Statistika mogla še zabilježiti, in naravnost resno pomembno, ako pomnimo, da je bilo v Angliji še leta 1876 število rojstev 36.7 na 1,000 prebivalcev.
Da je pa mera strahu še bolj polna, kaže uradna Statistika, da je število smrtnih slučajev nadkrililo število rojstnih slučajev. Število smrtnih slučajev znaša v prvih treh mesecih letošnjega leta za Anglijo 15.4 na 1,000 prebivalcev, število rojstev pa 15.3. Ali z drugimi besedami: tekom prvih treh mesecev v letošnjem letu je v Angliji umrlo 1,214 oseb več, kot se jih je pa napodilo. In padanje rojstev ni samo nekaj slučajnega, pač pa nekaj stalnega.
V Londonu kaže odstotek rojstev samo 14.6, dočim je po ostali Angliji 15.3 na 1,000 prebivalcev. Porodna kontrola se ne prakticira samo po velikih mestih, pač pa se je zanesla že na deželo, kar daje mnogim resno misliti.
In dočim mislijo mnogi, da je v Angliji hudo, je pa v Nemčiji, ki je bila od nekdaj znana, kot rodovitna dežela, še mnogo slabše. Uradne Statistike govorijo, da je znašalo n. pr. število rojstev v Berlinu 8.8 od 1,000 prebivalcev, ali skoro pol manj kot v Londonu. Porodna kontrola se je zadnja leta zlasti razpasla med Nemci. Država danes brez moči gleda na porodno kontrolo. Ustavlja se ji pravzaprav nihče ne, kot katoliška cerkev, ki vodi več ali manj uspešno propagando proti njej.
In dočim je prebivalstvo na Španskem, na Portugalskem in na Irskem, ki so vse katoliške dežele, zadnje čase precej narastlo, pa je padlo število rojstev v Nemčiji, Angliji, Norveški in Švedski, same protestantovske dežele. Zlasti pa skrbi padanje števila rojstev francosko vlado.
"Prišlo je tako daleč," piše vladni francoski časopis, da dočim je bilo v letu 1930 lahko poklicanih 258,000 mladeni-čev za vojaško službo, pa se jih pričakuje v letu 1935 komaj 135,000. V letu 1835 je vzredila povprečna francoska družina štiri otroke. Leta 1896 so jih imeli pri povprečni družini samo tri, in danes je povprečno število — 2.
In ako se to nadaljuje, tedaj kaže neizbežna Statistika, da v petinsedemdesetih letih bo število prebivalstva Francije padlo za polovico, da bo Francija imela komaj dvajset milijonov prebivalcev. t
DOPISI
, .i .i - - - ■■ - .. ... . i....... ..—..,■■ .......... ... ... ............—-.......*
videli krasne Niagarske slapove, potem smo se peljali pa še na obisk v Kanado, kjer imamo več znancev in, seve, tudi tistega (in tega najbolj), ki dela tako lepe pene.
V nedeljo zvečer se pripeljemo domov, precej utrujeni od dolge vožnje. Komaj sem pričakovala pondeljka večer, da se pošteno odpočijem, kar me pokliče telefon, da moram v Lorain, Icjer me pričakuje moja sestri-čna. Dasi nerada, se vendar od ločim, da grem. Toda mesto v Lorain, me pripeljejo k moji teti. No, morda bomo pa še teto in strica pobrali, si mislim, ko stopim v hišo. Pa komaj stopim skozi vrata, že se prižgo luči,
Cleveland, O.—Veselo presenečenje siem doživela, ko sem nenadoma dobila par dni dopusta, katerega sem mislila prebiti pri svojih sorodnikih, družini John Straus na E. 79. cesti. Strausovi so bili že vsi pripravljeni, da se odpeljemo z avtom na par dnevno vožno po Ameriki in Kanadi in so tudi mene po-j vabili, naj grem ž njimi. Nisem: se pustila preveč prositi, saj sem j si že večkrat želela, da bi šla i malo na oddih. Vedela sem pa tudi in bila tndno prepričana, da se bomo dobro zabavali na poti. In res smo se prav dobro; imeli Videli smo veliko lepih; krajev in marsikaj zanimivega, i Peljali smo se skozi Buffalo in i
—Bloke — Dne 10. julija smo imeli dopoldne zelo hudo nevihto z velikim nalivom. Privlekla se je od Sodražice sem in močni in silni treski so pretresali ozračje. Ljudje so hiteli v cerkev k 10. sv. maši z vso naglico, ker je lilo kakor za stavo. Med pridigo pa je govornik moral ljudi opozoriti, da gori v Ravnah. Nastala je mala panika v cerkvi — toda na-krat so bila vrata odprta — in tako so mogli brez vsakih zlih posledic domov vsi oni, ki so tam doma kakor tudi vsi, ki so hiteli gasit. Služba božja se je nemoteno nato nadaljevala. Ogenj je izbruhnil pri Jak. Str letu v. Ogradarju v Ravnah. Strela je udarila v tik hiše stoječo lipo, nato pa je odskočila na vogal hiše, odbila precej zidu, nato je šla pri oknu v "hišo" — od; tu pa v vežo in pri pragu v zemljo. Sreča je bila, da ni bilo nikogar v "hiši." Gospodinja je bila v kuhinji z otrokoma — gospodar pa, videč ogenj, hitro skoči k sosedu Lesarju po pomoč. Kmalu pride še motorka iz Nove vasi —; in ljudje pritisnejo — pa so kmalu ogenj ukrotili. Rešili so skoraj vse — samo streha in soba je zgorela, pritličje je ostalo nepoškodovano, razen oken in podbojev, ki so zgorela, škode je okrog 8,000 Din.
—Umor 78 letne starke pojasnjen. Našim čitateljem je gotovo še dobro v spominu zverinski zločin v Kriški gori pri Žužemberku, kjer je bila umorjena 78 letna preužitkarica Marija Bokerjeva. Starka je bila umorjena lani v noči od 6. na 7. maja. Zločinec jo je presenetil v zidanici, okrog katere je imela mal vinograd, tako, da je vdrl skozi vrata in ji nato prerezal vrat. Krivca takrat niso dobili. Te dni pa sta se, kakor že večkrat prej, sprla 52 letni zidarski pomočnik Fran j o Zaletel in njegova žena Amalija, ki je nato prijavila orožnikom, da je njen mož ubil Bokerjevo. Mož, ki so ga zaprli, sicer "taji umor, vendar ne more povedati, kje je bil v noči, ko je bil izvršen umor. Ali so Amali-jine trditve resnične ali ne, bo morala seveda dognati sedaj sodna preiskava.
—Velik požar je divjal te dni v Središču na bivšem štajerskem. Trem posestnikom škrge -tu, škorjancu in Marčecu so zgorele hiše in gospodarska poslopja, šestim posestnikom pa so požrli ognjeni zublji vsa gospodarska poslopja. Zgorel je 8 letni Glavnikov sin Anton.
—žrtev Mure. Tudi Mura je zahtevala svojo prvo žrtev. Ko-šak Ignacij Je šel z dvema tovarišema proti Muri in pri železniškem mostu pri Murskem Središču so se hoteli fantje* ohladiti v mrzli Muri. Ker Mura ni pregloboka, je hodil po vodi tudi Ko-šak, dasi ni znal plavati. Kar naenkrat pa je začel klicati na pomoč. Prišel je na mesto, kjer je Mura precej globoka, in zmanjkalo mu je tal. V bližini ni bilo nikogar. Mlinar je 'šel takoj na pomoč, pa bilo je že prepozno. še parkrat je fant pokazal roke iz vode, potem pa je utonil. Mura ga je naplavila že drugi dan v Petišovcih. Star je bil 26 let, po poklicu rudar. Postal je žrtev neprevidnosti.
—Strela je udarila v kozolec. Ko so bili na Rakitni v nedeljo ljudje pri maši, je udarila strela v Gričarjev kozolec pod cer-
kvijo. Ljudje so vdrli iz cerkve, da rešijo, kar bi se dalo. Ker ni bilo vode, so domačini z izdatno pomočjo obmejne straže podrli goreči kozolec in preprečili širjenje požara na gospodarsko poslopje in hišo posestnika Gričar-ja, ki trpi zaradi malenkostne zavarovalnine precejšnjo škodo.
—Trebelno. V kratkem času smo imeli 3 manjše požare v občini. Antonu Perkotu je pogorela hiša, ki jo je pred nedavnim kupil, šere Tereziji v Gor. Za-bukovju je pogorela hiša. Grlici Francu v Bitnji vasi je tudi pogorela hiša. Vsi so bili več ali manj zavarovani. Vzrokov teh požarov ne poznamo. V enem slučaju, pri Antonu Perkotu se meni, da je užgala strela.
—Podivjani sin. V Bršljinu pri Novem mestu se je pripetil krvav dogodek. 55 letni kočar Franc Lampič in njegov dvanajstletni sin Jože sta na dvorišču sušila gobe. Poslednji je rezal gobe z velikim kuhinjskim nožem. Zaradi nerednosti pri delu ga je oče posvaril in tudi oklofutal. Mladega nebogljenca je očetov svarilni nastop tako razsrdil, da je zagnal veliki kuhinjski nož z vso silo v očetova prsa. Zaradi hude rane je moral Lampič nemudno v bolnišnico usmiljenih bratov.
--o-
Usoda rudarja
slučajih nezgod kriva brezbrižnost lastnikov rudokopov, ker so premalo skrbeli za življenjsko varnost rudarja. Vedno in vedno se ponavlja ista pesem namreč, da je treba najprej par smrtnih nezgod, preden se ta ali ona varnostna naprava vpelje ali izboljša.
A za njegovo težko in smrtno-nevarno delo dobiva rudar tako sramotno nizko plačo, da bi celo med smetarji takoj nastala stavka ,ako bi jim toliko nudili.
Vendar pa je mogoče večino nezgod preprečiti. Predvsem je treba v revirje več nadzornikov, ki naj se rekrutirajo iz rudarjev samih, kajti ti najbolje poznajo rove in vedo, kje preti nevarnost. Celo tako hvalisana in napredna Angleška ima za vseh 2539 pre-mogokopov samo 106 inšpektorjev. Varčevanje z varnostnimi napravami, ko gre za toliko človeških življenj, je naravnost zločin.
Najbolj žalostno pri tem pa je še to, da si marsikak rudar niti ne upa opozoriti na nevarnost, kajti rudarja, ki se pritožuje (oni pravijo: sitnari), nič kaj radi ne gledajo in ga čimprej odpuste od dela. Zato pa raje molče, a ta molk jim je dostikrat usoden.
Rudar je najpogumnejši med celokupnim delavstvom, zato pa bi moral za svojo neustrašenost dobivati temu primerno plačo in pa popolno varnost življenja bi mu morala biti zasigurana.
Stroški tu ne bi smeli igrati prav nobene vloge.
harmonika zapoje in radostni klici mi zadone nasproti. Bila sem tako presenečena, da nisem vedela, Če sem še na svetu. Takoj sem se pa spomnila, da bo jutri god vseh Ančk, h katerim spadam tudi jaz in da se je vse . to napravilo meni na čast.
Prav lepo se zahvalim vsem navzočim, ki so me tako iznena-dili in prekanili na dan mojega godu. Posebno pa se zahvalim za žrtvovanje teti in stricu Mače-rol, enako tudi iskrena hvala teti in stricu Straus.
Anna Straus.
Kadarkoli beremo o katastrofi, ki se dogodi globoko doli pod zemljo v temnih rovih, nas pretrese z grozo. A' le prehitro pozabimo na usodo rudarja, ki je vsak hip izpostavljen smrtni nevarnosti. Tako tudi ob zadnji strašni nesreči v šleziji, pri kateri je tolikšno število rudarjev postalo žrtev svojega težkega poklica.
Se li kuharica ali gospodinja zaveda, s kolikim trudom je bil premog, katerega! naklada v štedilnik, pridobljen? Gotovo ne. Ni ga poklica, ki bi bil tako nevaren, kot rudarjev; senca smrti je stalno za njim.
Statistika pravi, da je v rovu osemkrat toliko nevarno kot na morju, dvakrat tako nevarno kot sicer pri težkem delu v pristanišču in petkrat tako nevarno kot v tovarni ali na železnici.
Na Angleškem se na pr. vsako leto ponesreči okroglo 200,000 rudarjev in skoraj z matematično natančnostjo je vsako leto tisoč mrtvih.
Zgodaj pomladi je voda vdrla v neki rov na Angleškem in nič manj ko 300 rudarjev je bilo ogroženih, da ne bodo nikdar več gledali božjega solnca. Pritisk vdirajoče vode je bil tako silen, da je rudarjem obleko trgalo raz telo. Po nečloveškem trudu so se končno rešili, srečo so imeli — a kako bo prihodnjič? Cena premogu ni samo ona, ki jo prejme trgovec s premogom, pač pa je tudi cena trpljenja, krvi in celo življenja.
Poslanec Herbert Samuel je v angleškem parlamentu pred kratkim dejal: Mislimo si sto rudarjev, ki,so vse svoje dni prebili v rovu pod zemljo. Kot mladeniči so pričeli in končali kot izmozgani starci, ako so to dočakali. Od teh sto rudarjev so bili štirje na mestu ubiti, 18 težka ranjenih, 16 jih dobi nevarno rudarsko očesno bolezen, drugih 16 ima potolčena kolena ali komolce, bolezen, katera rudarja lahko dolgo časa odteguje od zaslužka, lahko ga pa onesposobi za vedno.
Torej, nad 50 od sto je bilo ali ubitih ali poškodovanih.
Lani je bilo v angleških rudnikih 10!09 smrtnih slučajev, 161,790 pa se jih je več ali manj ponesrečilo. Z drugimi besedami: ako bi vsi ti rudarji stopili v štiristop, bi bil sprevod 56 kilometrov dolg, za vsakim 15 metrom dolžine bi moral voziti a,m-bulančni, za vsakim šestdesetim pa mrtvaški voz.
Dokazano je, da je v nešteto
' ■	J
Zgodovinski grad v Žužemberku
Stari grad v žužemberku mi kar ne gre iz spomina Kako. veličastna stavba, pravi srednjeveški viteški grad, sezidan na strmi skali, pod katero vali Krka svoje peneče valove čez slapove in vrti celo vrsto mlinskih koles. Grad je bil sezidan v ro* manski dobi in nosi znake gotice in renesanse. Ogromne okrogle stolpe pa je sezidal cesar Ferdinand 1. 1533, da bi Turkom zaprl pot po krški dolini. Kakšna škoda, da ta. kulturni in zgodovinski spominek tako žalostno razpada. Trgovcem in veleposestnikom gnije les v skladiščih, ker ne gre v denar, a ta krasna stavba se bo porušila, ker ni lesa za, popravo strehe. A ta stavba je tako povezana z zgodovino našega ljudstva, da nam ni v čast, če jo pustimo, da se poruši. — Tu se je odigrala ona družinska žaioigra med očetom in nezakonskim sinom, katero omenja Valvazor in jo je popisal Detela v povesti "Takšni so." Tu se je zbrala četa hrabrih Dolenjcev in pod vodstvom Turjačana, ki je bil lastnik gradu, so odločila 1. 1593 ve-lepomembno bitko pri Sisku, kjer so čutili Turki kranjsko pest in so s Hasanom vred vto-nili v Kolpi ali pa padli pod meči Slovencev. V zahvalo za zmago, ki so jo priborili na dan sv. Ahacija 22. junijia, so bližnjo cerkev v Trebči vasi posvetili temu svetniku. Preje je bila posvečena sv. Nikolaju. — V tem zidovju -je predikant Krišitof Slive širil) protestantsko vero od 1. 1580 do 1600. Osvojil je cerkev sv. Jakoba in sv. Nikolaja v trgu in tam napravil protestantsko pokopališče, dokler ni bil na povelje deželnega sodnika 1. 1600 aretiran in prepeljan na ljubljanski grad. Tu je stanoval kranjski deželni glavar Volk En-gelbert Auersperg in je bil tako grad deželno središče. Tu se je 1615 rodil vsemogočni minister Ivan Vajkard Auersperg, brat prejšnjega, ki je več let vodil usodo vse EJvrope. Bil je vzgojitelj Ferdinanda IV. in prvi minister cesarja Ferdinanda III. in Leopolda I. Bil je tako mogočen, da so ga dežele štajerska, Koroška in Kranjska naprosile za "patrona in pokrovitelja" dežele pri cesarju in so mu zato plačeVale letno štajerska 4000 gl., Koroška 2500 in Kranjska 3000 gl. P0 smrti
brata, deželnega glavarja Volka Engelberta, je postal on lastnik žužemberškega gradu, častihlepje ga je zapeljalo. V, politiki je začel podpirati francoskega kralja Ludovika XIV. glede delitve španskega kraljestva pod pogojem, da ga ta priporoči papežu, da bi postal kardinal, dasi ni bil duhovnik in je imel družino. Hotel je postati kljub temu kardinal in je aspiriral celo na papeško tijaro. Ko je cesar zvedel za njegove tspletke, ga je odslovil. Naselil se je v žužemberku, v tem sivem gradu in nekdaj najmogočnejši minister v Evropi je lovil ribe v Krki in hodil na lov. Umrl je 13. novembra 1677 in je pokopan v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Kako lepo zgodovino ima za seboj to sivo zidovje, a danes se ruši in ni daleč čas, ko bo sredi prijaznega trga samo še ostudna groblja, polna kač in modrasov. — Toliko je danes brezposelnih, ali ni mogoče, da bi zaposlili par sto brezposelnih delavcev in prihodnjo zimo bi imelo že najmanj dvajset družin streho in prijetno stanovanje, Slovencem pa bi ostal ta lepi grad zgodovinski spominek na davno minule čase. Prosimo vse oblasti, kakor tudi sedanje lastnike gradu, ki so potomci onih slavnih prednikov, ki so neštetokrat vodili naše očete v zmagovite boje proti krvoločnemu Turku, da store vse, kar je mogoče, da rešijo grad popolnega razsula, dokler je še čas. -o-
KAČA ZADUŠILA OTROKA
V Italiji se je dogodil v kraju Forza d'Agio čuden slučaj, da sta napadli kači otroka in mater. Neka mati je šla s svojim 6-let-nim sinčkom počivat pod senco velikega kostanja. Ko se je za nekaj trenotkov oddaljila od sinčka, je slišala, kako otrok joka. Ko je prihitela nazaj, je zapazila, da se je dolga črna kača zagrizla v ustnice otroku in se ovi-la otroku večkrat okoli vratu tako, da se je otrok že dušil. Ko je hotela kačo odtrgati od otroka, se ji to ni posrečilo, pač pa je pretrgala kačo. Takoj nato pa je iz skrivališča v bližini švignila proti materi druga kača in jo močno obgrizla. Mater so prepeljali takoj nato z že mrtvim sinčkom v bolnišnico.
Če veijamete al' pa ne.
Dnevna vprašanja
1. Kdo je bil podpredsednik Zedinjenih držav, ko je bil Wilson predsednik? 2. Kdaj se začenja uradno leto za vlado Zedinjenih držav? 3. Kako se ime nuje načelnik indijske vlade? 4. Kje poleti kosijo travo, jeseni love ribe in se po zimi drsajo — na enem in istem prostoru? 5. Kdo je bil župan pred Ray T. Millerjem v Clevelandu? 6. Katera farna šola v Clevelandu je upeljala pouk v slovenskem jeziku? 7. Kdo je ministerski predsednik jugoslovanske kraljevine? 8. Koliko slovenskih ministrov je danes v jugoslovanski vladi? 9. V katerem mestu v Sloveniji se nahaja "Hotel Stara pošta?" 10. V katerih toplicah v domovini zdravijo živčne bolezni ?
Gospodu Jajčniku že dlje časa nagaja želodec. Mnogo zdravnikov je že obiskal, pa vse zaman. Končno gre k znamenitemu zdravniku specialistu, ki mu pove, da je takoj potrebna nujna operacija. Gospod Jajčnik se ustraši, pa pravi:
"Joj in prejoj, taka operacija pa mnogo košta, jaz pa nimam denarja."
"Tudi v banki ne?" vpraša zdravnik.
Jajčnik odkima z glavo. "Pa ste menda vsaj za življenje zavarovani v kaki organizaciji?" ga izprašuje zdravnik.
"Tisto pa," meni Jajčnik. "Ampak zavarovalnino izplačajo šele po moji smrti."
Zdravnik pa odgovori prav prijazno: "No, dobro, je že vse v redu. Bomo pa kar operirali."
A
Škoti so znani, kot jako skopi ljudje. Nek tak skopuh je imel hčerko edinko, ki je po nesreči padla v vodo. Gotovo bi bila utonila, da ni skočil zanjo mladenič, ki je nesrečo videl z brega. Skočil je kar oblečen v vodo. Z veliko težavo se mu posreči, da priplava na breg z dekletom. Ko pride na breg, se zgrudi ves onemogel na tla in omedli. Ko se prebudi, vidi okrog sebe zbrano mnogo ljudi in med njimi je bil tudi oče rešene deklice. Ta prime fanta za roko in mu ves ginjen reče:
"Dragi prijatelj, dolgo sem premišljal, s čim bi ti povrnil tvojo požrtvovalnost in plemenito delo, da si mi rešil edino hčerko z valov. Končno sem se odločil, da ti ponudim sledeče: vidiš, tvoja lepa obleka je vsa zamazana in mokra. Dati jo moraš sčistit in zlikat. In jaz sem pripravljen, da bom polovico teh stroškov plačal jaz."
A
V nekem škotskem mestu je začel govornik na vogalu govoriti za neko politično stranko. Toda ljudje, ki so se zbrali okrog njega, so z medklici vedno motili govornika, da se je ta slednjič obrnil na policaja, ki je stal v bližini in ga prosil, da odstrani razgrajače.
"To bo težko," pravi policaj, "ampak jaz vem za neko boljše sredstvo, da se boste odkrižali nemirnežev."
"Kako pa?" vpraša govornik.
"Vzemite klobuk in pojdite pobirat prostovoljne prispevke. Boste videli, da v dveh sekundah ne bo nobenega človeka več tu v bližini."
Odgovori na vprašanja
1.	Thomas Marshall.
2.	1. julija, vsako leto.
3.	Podkralj.
4.	Na Cerkniškem jezeru, ki poleti vsahne, v jeseni ga pa zopet zalije voda.
5.	Fred Kohler.
6.	šola sv. Lovrenca v New-burgu.
7.	Dr. Milan Srškič.
8.	štirje, in sicer: dr. Albert Kramer, minister brez port-felja, Ivan Pucelj, minister za socialno politiko in narodno zdravje, Viktor Pogačnik, minister za šume in rudnike, in Ivan Mohorič, minister za trgovino in industrijo.
9.	V Kranju.
10. V Krapinskih toplicah.
"Oni, ki popusti v svojem prepričanju, čeravno ve, da ima prav, je pri meni slabič."
"Da, tak človek je slabič, ali pa je — oženjen."
A
"Moj oče je tehtal pri svojem rojstvu samo štiri funte."
"Kaj ne poveš! Pa je ostal pri življenju?"
A
žena pokliče zdravnika k njenemu bolnemu možu. Zdravnik ga preišče in se končno obrne k bolnikovi ženi, ki je vsa v skrbeh pričakovala zdravnikovo izjavo:
"Vaš mož ima precej hudo mrzlico. Ali trpi morda tudi žejo?"
Takrat se pa oglasi bolnik izpod odeje: "Gospod dohtar, brigajte se samo za mojo mrzlico, z žejo bom že sam opravil."
V šoli vpraša učitelj Tončka: "Tonček, razreši mi ta račun: Šest dečkov gre k jezeru in dvema od njih so starši prepovedali kopati se, koliko se jih gre kopat?"
"Vseh šest, gospod učitelj!"
1932		AUG.			1932	
	Mo	Tu	We	Th	Fr	Sa
	[1	m		[41	[5	(6'
7	18	9	Hoi	111	12	I u
14	!15	16	1171	18	19]	
21	22	23	124]	n	26	[27l
28	12?	30	m	1		
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
AVGUST
7—Skupna društva fare sv. Vida, piknik na Špelkotovih farmah.
7.—Društvo Presv. Rešnjcga Telesa, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
7—Slov. soc. klub št. 27, Piknik na Močilnikarjevi farmi.
7—Žumberački pomladak, broj 62 HBZ, piknik v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave.
14.—Društvo sv. Vincenca ^avlanskega, izlet na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
14—Piknik družbe S. N. Do-ma iz Maple Heights pri Anton Gorišku na Green Rd.
14.-—Fara Device Marije Vnebovzete, piknik na špelko-tovih farmah.
14—Interlodge Day, na Mer-yarjevih prostorih v Valley
View.
21.—Društvo Napredni So-sedje, SNPJ, izlet na cerkvenih Prostorih v Maple Gardens.
21-'—Piknik samostojne Zar-
je na Močilnikarjevi farmi.
28.—Društvo Zvon, vrtni koncert na Goriškovi farmi na Green Rd.
SEPTEMBER
25.—Velika prireditev 'Ameriške Domovine' v S. N. Domu za brezposelne.
OKTOBER
10.—Društvo Na Jutrovem praznuje 10-letnico obstanka v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave.
15.	— Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave.
16.—Jugoslovanski	Pasijon-ski Klub priredi v S. N. D. igro "Mučeniška smrt sv. Neže."
NOVEMBER
23.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ/ zabavni večer v Slovenskem Domu na Holmes Ave.
DECEMBER
17.	— Društvo Progressives, št. 641 SNPJ, ples v Slovenskem društvenem domu na Re-cher Ave.
Če je fant zaljubljen...
Za vasjo na prijaznem holm-Cu stoji ob cesti obširno kmetsko Posestvo z mnogimi ličnimi gozdarskimi1 poslopji. To je po-nosni Faraonov grunt, kateremu ni enakega v fari. Kmet faraon je bil mož poštenjak. Mudje soga čislali in spoštova-Ker se je bil do svojega senega blagostanja povzpel iz ^jnižjih razmer, bil je nekdaj laPee, ni zaničeval siromašnih JU(ii> ampak je radodarno po-^pi vsakemu revežu, ki se je ^rebi zatekel k njemu. , ^raonova hčerka Anica je je°vela kot najlepša deklica ne , v domači, temveč tudi v so-.e<*®ji fari. Vsak predpust je "jela snubcev deset na en prst: ^ladih, zalih in bogatih. Ani-,a te bila prijazna z vsakim, to-* omožiti se ni hotela. Oče je 11 hotel siliti v zakon, češ, naj
ljaSarna	kadar bo v0"
jei imela Anica že izbrane-*anta, ki je prihajal skoro sako noč trkat naokence njene a°irice, tega oče Faraon ni ve-Tako spretno je znala de-lca zakrivati svojo srčno taj-Njen izvoljenec je bil Dragov Ivan, sin premožnega , l^ta iz sosednje vasi. Ivan je 2al, toda za kmetskega fanta ^"eriežen mladenič. No, Farao-jajVl Ančki je pa prav zato uga-• _ Prisegla mu je večno ljube-b Zvestobo in Ivan je pridno n j ajal vasovat k nji, ko so na ' Hi zvezdice zažarele. In polj111 sta z deklico prijetno kram-v a, dokler se ni za obzorju za-
a zlatiti zarja mladega dne. j^^t Draščan je bil že star j, yedno bolj si je želel pre-sim Vaje^ gospodarstva mlaj-v roke.m. Ponovno je nago-' Jal Sina edinca, naj si poišče lerno nevesto in naj prevza-od] ?runt- Toda Ivan je vedno kj asal, n{ se mogel odločiti, da Sll 1. Stopil pred. Faraona in za-ga bl1 Anico. Od tega dejanja ^vračala tjojazen prted' bil .žilnim odgovorom, zakaj L ti ,JG, prePričan, da bi mu bogatel i.Posestnik Faraon ne hoje |at! sv°je hčere v zakon. Ker Anica skrbno zakrivala ra0n°-rČR0 taJ'nost, je oče Fa-| srCe ZlVel v prepričanju, da je k0r 11Jegove hčere še zaprto, kalili^,'10 zaprta cvetna čaša bele
i\v Pred solnčnim vzhodom kin?' • lubezen> naj bo še tako He?}H ln skrita, ne ostane dolgo Tako je bilo tudi z lju-Posi^ faraonove Ančke. Na-
I ^ k '1e faraon izve-
in ^ ?a rada vidi njegova hči Ajftv) ,'U hodi krajšat nočne ure. ak oče Faraon je izvedel za
tajno svoje edinke po zelo zabavnem naključju, da se je mož še dolgo potem smejal, kadar se je spomnil na dogodek.
Faraon je imel sestro, ki je imela v Ljubljani svojo hišo, kjer je tudi stanovala. Ime ji je bilo Lola. Dasi je v svojem življenju prejadrala že pol stoletja, vendar je bila še vedno samica. Svojega brata je prišla obiskat redno vsako leto štirikrat: vsake kvatre enkrat. Ker se ji pa z odhodom nazaj v mesto ni nikdar posebno mudilo, je navadno tri četrti letne dobe preživela na deželi prt Faraonovih.
Anica se prihoda svoje tete Lole ni nikdar razveselila, zakaj kadar je prišla Lola na obisk, ji je morala Anica odstopiti svojo kamrico ter se preseliti v podstrešno sobo. Tudi Draščanov Ivan je vsakikrat grdo pogledal, kadar mu jei Anica sporočila, da je teta Lola spet prišla na obisk in da se je vkrcala v njeni sobici, kajti poslej se je moral posluževati dolge lestvice, če je hotel priti v bližino svoje izvoljen-ke. Ker pa je fantič bil šibak, mu je prenašanje in pristavlja-nje dolge in težke lestve delalo nemajhne preglavice. Bil je torej prisiljen, dokler je Lola bivala pri Faraonovih, močno omejiti svoje ponočne izlete. To pa je zaljubljenega fanta nemilo sr-dilo in goreče si je želel, da bi Aničino teto čimprej vrag odnesel nazaj v Ljubljano.
Zgodilo se je nekoč, da se je teta Lola pripeljala iz mesta na obisk k Faraonovim v času, ko je ni nihče pričakoval. Znočilo se je že in pri Faraonovih so se baš odpravljali- k počitku, ko je stopila v sobo teta. Anica se je njenega nepričakovanega prihoda naravnost prestrašila.
"Joj! Nocoj bo Draščanov Ivan gotovo prišel vasovat," je pomislila Anica. "Ker ne bo vedel, da je teta Lola pri nas, me bo gotovo iskal v moji izbici."
Hudo vznemirjena se je napotila Anica po lesenih stopnicah v malo podstrešno sobo, kjer se je naslonila na okno in zrla ven v jasno noč. "če Ivan pride, ga bom videla in poklicala ter mu povedala, da spi v moji kamrici teta Lola," si je mislila deklica, naslanjala glavo ob roko in poslušala petje fantov na vasi. Naenkrat pa so ji začele lezti trepalnice skupaj in je zadremala.
Sem čez polje se je Bližal Faraonovi hiši Draščanov Ivan. Ker je dospel od nasprotne strani, ga deklica ni mogla ne videti 'ne slišati. Tihih korakov je prispel na dvorišče. Poiskal je lest-vo in jo prislonil k hiši pod okno Aničine spalnice. Povzpel se je na lestvo in se dvignil do okna, ki je bilo odprto na stežaj.
Iz sobe' so se culi čudni glasovi, zdaj nizki, zdaj visoki, zdaj bobneči, zdaj piskajoči.
Fant je strmeč posluhnil. "Kako čudno cliha Anica nocoj! Gotovo je nahodna," je pomislil Ivan, rahlo potrkal na steklo in tiho zaklical: "Anica, smem k tebi? Ali spiš?" „
V izbi se ni nič zganilo in tudi smrčanje ni prenehalo.
"Trdno spi," je ugotovil Ivan. "Klical je ne bom. Bom pa kar noter zlezel."
Gibčno se je zavihtel skozi okno in skočil v sobo. Postelj, na kateri je smrčala dozdevna Anica, je stala v ozadju spalnice v temnem kotu, kamor mesečina ni segala. Fant se je po prstih približal postelji, se rahlo dotaknil osebe, ki je ležala na njej ter zaklical s tihim, zaljubljenim glasom: "Vstani!"
Ležeča oseba se je premaknila, postelj je zaškripala, smrčanje je na mah utihnilo in zaspan glas je zamomljal nekaj nejevoljnega.
"Saj sem jaz, Anica," je dejal Ivan sladko, poiskal koščeno roko/ tete Lole in jo krepko stisnil, dajajoč tako duška svojim čuvstvom. Tedaj pa se je teta Lola zadrla tako grozansko, da bi se bil fant kmalu sesedel od strahu. Teta je skočila s postelje, njene! suhe kot žrd dolge roke so se iztegnile, zgrabile presenečenega vasovalca in ga vrgle v nasprotni kot izbe.
"Pomagajte! Tatovi! Morilci !" se je drla Lola z gromovi-tim glasom. "Umoriti me hoče' jo!"
"To je teta Lola!" je Ivan spoznal njen glas. "Baba bo še mrtve sklicala iz grobov, tako se dere . Fant, zdaj pa le hitro skozi okno, kajti oče Faraon me ne sme dohiti tukaj."
Hitro je hotel skočiti skozi okno.
"Stoj, rokovnjač, ne boš ušel ne!" je zarjula teta Lola. Vrgla se je na Ivana, ga zagrabila, za ovratnik,/ ga potegnila z okna nazaj vi'Sbbd in ga pričela tresti Sti*ašanski hrup, ki je nastal, je spravil na noge vse ljudi v hiši. Ves prestrašen je planil v izbo gospodar oče Faraon, njemu so pa sledili veliki in mali hlapci, pastir in dekla.
"Kaj pa se je zgodilo?" je vprašal oče Faraon.
"Glejte ga, rokovnjača!" se je drla srdita teta, še vedno držeča nesrečnega vasovalca za ovratnik. "Skozi okno se je priplazil v sobo. Grdoba mi je hotel storiti silo, potem bi me bil pa umoril!"
"Oj ti nemarnost rokovnjaška !" se je razhudil oče Faraon, stisnil pest in hotel v sveti jezi mahniti po neznanem roparju. Enak namen sta imela tudi hlap-Cel, ct tedaj je planila v sobo Anica s prižgano svetiljko v roki; "Pustite ga, pustite ga!"
"Draščanov Ivan!" so ostrmeli vsi, ko so spoznali fanta.
"Kaj, ti si hotel našo teto umoriti?" je zategnil oče Faraon neverjetno.
"To je pomota, oče," je pristopila Anica, rdeča kakor mak. "Ivan ni imel nikakega zlega namena."
"čemu se je potem priplazil k moji postelji?" se je hudovala teta Lola.
"Fant, povej, zakaj si se zdaj ponoči vtihotapil v to sobo?" je zahteval oče Faraon. "Kaj si hotel storiti naši teti?"
"Pri njej je hotel spati!" se je zakrohotal hlapec.
"Kaj me briga vaša teta!" se je odrezal Ivan jezno, "če bi bil vedel, da je ona notri, bi me ne bilo."
"Tako, tako," je ostrmel oče Faraon. "Kaj pa iščeš ponoči pri moji hčerki?"
"Všeč mi je in jaz njej," je odgovoril fant moško. "Oče Faraon, vašo Anico sem si izbral za nevesto! če vam je prav, prideva v nedeljo z očetom, da se dogovorimo ..."
---o-
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh,	|
EARL DERR BIGGERS:
KITA JCEVA PAPIGA
"Kako je mogel? Saj vendar ni nič vedel!"
"Saj vašega imena ni imenoval. Le naznanil mi je, da bodo biseri nocoj ob osmih tukaj."
Viktor ga je debelo pogledal. "Ob osmih tukaj ? Kaj pa prav za prav počenja ta Eden? Biseri so bili vendar odposlani iz San Frančiška z njim vred pred osmimi dnevi."
"Kaj ?" Maddenovo obličje je krvavo rdeče zažarelo. "Ves čas jih je imel pri sebo? Ta potuhnjeni poniglavec! Kosti mu zdrobim — vrat mu zlomim." Moral je prenehati, da se je oddahnil. "Pa se je pobral, za-hrbtnež! Pred kako poldrugo uro je oddrdral ..."
"No, saj ni tako hudo, kakor se zdi! On namreč ni imel biserov pri sebi. Charlie jih je imel!" "Kdo pa je Charlie?" "No — Charlie Chan od hono-lulujske policije. On jih je prinesel s Havajev." "Kitajec?"
"Seveda. Saj je tukaj, l&j-ne? Vsaj tako sem zadnjič, razumel."
Maddenove oči so se zlovešče zabliskale. "Da, tukaj je. Mislite, da ima bisere še vedno?"
"Vsekakor! V pasu okrog telesa. Pokličite ga! Takoj naj vam izroči niz."
"Izvrstno!" se je hihital gospodar. "Prosim, stopite za nekaj hipov v sosednjo sobo, gospod Jordan!"
Z bogatimi ljudmi vedno vljudni Viktor se je dal spremiti v Maddenovo spalnico. Ko se je milijonar vrnil, je bil židane volje. "To je sreča!" se, je rado-val. "In da bi tale kuhar!" stopil je k vratom v pati j. "Ah Kim!"
Kitajec je priracal v sobo in Maddena nedolžno pogledal. "Kaj želite, gospod!"
"Rad bi s tebej spregovori] nekaj besed." Madden je govoril priljudno, skoraj prijazno. "Kje si delal, preden, si prišel semkaj ?"
"Delal povsod, gospod! Morda polagal plage na tla pri železnici ..."
"V katerem mestu?"
"Ne mesto, gospod! Nobene hiše. Plage polagal."
"Misliš torej reči, da si delal pri zgradbi železnice v puščavi ?"
"Da, gospod, sedaj razumete."
Madden se je udobno zleknil nastolu in vtaknil palca za telovnik. "Ah Kim, prekleto grd lažnik si. Ne vem, kaj si nameraval s svojo skrivalnico, toda sedaj si vsekakor doigral!" Sunkovito se je dvignil. "Prosim vstopite, gospod Jordan!"
"Charlie, kaj naj pomeni vsa ta otročarija?" se je jezil Viktor. "Kaj pomeni to našemlje-nje?"
Honolulujec je nemo stal. Madden se je smejal. "Končano je, Charlie, če se res tako pišeš! Tu je lastnik biserov, ki jih brez potrebe vlačiš s seboj v svojem pasu ..."
Chan je skomizgnil. "Gospod Jordan ne govori resnice," je odvrnil ter se globoko oddahnil ko je lahko prenehal s spačenim žlobudranjem. "On nima pravice do biserov. Last so njegove matere, ki sem ji obljubil, cla jih bom čuval s svojim življenjem."
"Toda, Charlie, čemu take zvijačnosti? ■ Sit sem vednega odlašanja in moja mati me je pooblastila, naj končam ta kravjo kupčijo, če mi ne verjameš, preberi tole!"
Charlie Chan je pogledal pismo s starinskim rokopisom Alice Jordanove. "Na to je seveda samo en odgovor." Pogledal je na uro, ki je marljivo tiktakala ob oknu na verandi, "čeprav bi rajši počakal, da bi prišel gospod Eden ..."
"Kaj te briga Eden? Na dan z biseri!"
Chan se je priklonil, se obrnil in popravljal telovnik. Biserni niz Phillimorov se je zaiskril v njegovi roki.
Pohlepno ga je potipal Madden. "Vendarle, vendarle!"
Gamble je strmel čez Maddenove rame. "čarobno!" je mrmral navdušeno očaran.
"Trenotek, gospod Madden! Bodite tako dobri in napišite mi pobotnico!"
Orjak je sedel za pisalno mizo. "Danes dopbldne sem že vse pripravil — treba mi je le podpisati." Položil je bisere na mizo ter vzel iz vrhnjega predala s strojem popisan list p a p i r j a,. Premišljeno je naslikal svoj podpis ter zadovoljno brundal: "Gospod Jordan, zelo sem vam hvaležen, da je obotavljanja konec. Sedaj je vse urejeno in lahko odpotujem."
Malomarno je izročil Chanu pobotnico. Ni opazil, da je v njegovih, sicer tako brezizraznih očeh ,zagorel čuden ogenj. Rumeni kriminalist je segel po papirju, ki mu ga je pomolil Madden — naglo kakor tiger je pograbil bisere in jih skril v svojih širokih rokavih . . .
"Kaj to pomeni?" je zatulil
milijonar. "Ti zblazneli . . . " "Molčite! Bisere obdržim jaz
"Kaj? Ti obdržiš . . . "Madden je potegnil samokres. "To bomo še videli ..."
Glasno je počilo, toda ne iz Maddenovega^ samokresa, marveč iz svilenega rokava Charlie-ja Chana. Gospodarjev samokres je padel na tla in iz njegove roke je kapljala kri.
"Ne pripogibajte se!" Visoko in pretresljivo je naenkrat zvenel Kitajcev glas. "Pismo-noša je moral hoditi dolgo pot svojega dopusta, toda sedaj je na cilju. Ne pripogibajte se— ali pa poženem kroglo skozi katero vaših ničvrednih glav."
"Charlie — ali si znorel?" je ves razburjen kričal Viktor.
"Mislim, da nisem!" se je smehljal Chan. "Bodite tako dobri, gospod Madden, pa stopite nazaj!" Dvignil je orožje. "Darilo Bila Harta, se mi dozdeva. Zelo lepo orožje, ki pa ga bom sedaj rabil jaz." Obrnil je presenečenega Maddena, ga preis-kal ter postavil stol sredi sobe. "Semkaj — če izvolite."
"Hudič naj te vzame!" je grmel milijonar.
"Tiho in sedite!" Veliki P. J. je grdo pogledal svojega neznatnega nasprotnika, potem pa je s tako težo sedel na stol, da je zaškripalo.
"Gospod Gamble!" Chan je otipal tudi drobno profesorjevo postavo. "Svojo lično malo pi-štolico ste pustili v svoji sobi? Ravno prav. Tu je vaš stol, ve-lecenjeni! In gospoda Thorna ne smemo pozabiti: on tudi ni oborožen. Lepo prosim, tu je tudi za vas udoben sedež!"
Stopil je nekaj korakov nazaj in z zadovoljnim muzanjem motril osuplo družbo. "Viktor, vdano predlagam, da se pridružite skupini, vi nespametni mladi mož — kar ste vedno bili — že v Honoluluju!" Porinil je pleten naslanjač med sedeže in zbirko orožja na steni ter pogledal na uro. "Tudi jaz se bom drznil; sesti; kajti treba bo morda dolgo čakati. Gospod Thorn, vzemite robec in zavežite svojemu šefu ranjeno roko!"
"česa pa čakamo, hudiča?" je siknil milijonar, od gneva kar modrikast.
"Da se vrne gospod Bob Eden. Imam mu marsikaj sporočiti."
Nejevoljno je bledi tajnik opravil svojo samaritansko dolžnost. Spešno je tiktakala velika stenska ura. Potrpežljivo, z ne-omajnostjo svojega plemena, je zrl Charlie Chan na četico svojih jetnikov. Minilo je petnajst minut, prešlo je pol ure — mali kazalec je prekoračil osem.
Viktor Jordan je nepotrpež-
ALI VESTE?
K. J. Scolt
ljivo drsal na stolu. Kako je mogel kdo nespoštljivo ravnati s tem borzijanskim magnatom! "Charlie, ti res nisi zdrave pameti!" je razjarjen meketaval.
"Naj bo! Bomo počakali in videli!"
Na dvorišče je priropotal avto. Chan je pokimal. "No, konec je dolgega čakanja. Kmalu bo gospod Eden tukaj!"
Nekdo je potrkal. Oblastno je vstopil močan gospod z rdečim obrazom, sledil mu je slok, a tršat spremljevalec.
Madden je planil kvišku. "Inšpektor Bliss! Kaka srecl, da ste prišli — ravno o pravem času!"
"Kaj pa vse to pomeni?" se je čudil sloki.
"Gospod Madden," je hreščal policijski častnik, "pripeljal sem s seboj sodnika, gospoda Har-leya Coxa. Dozdeva se mi, da naju potrebujete."
"Vsekakor! Tale mežikavi dečko je zblaznel. Razorožite in primite ga!"
Cox je stopil k Azijcu. "Daj mi svoj samokres, John! Veš, kake posledice ima to: Kitajec s strelnim orožjem v Kaliforniji ! Deportacija. Moj Bog, celo dva ima!"
"Gospod sodnik," se je dostojanstveno opravičeval Charlie, "dovolite, da se vam predstavim: kriminalni asistent Chan od havajske polieije."
široko se je zakrohotal sodnik. "Kaj praviš! In jaz sem kraljica iz Sabe! Ali boš spustil iz tace še drugo orožje, ali se mar hočeš protiviti uradniku Združenih držav?"
(Dalje prihodnjič)
malToglasT"
V najem
se da stanovanje, štiri sobe, zgo-rej, na 1238 E. 71st St. Kopališče, pralnica, velika klet in podstrešje. Garaža na razpolago. Po zmerni ceni. Vprašajte na 6211 Carl Ave. (30,aug.l.3.)
Odda se
pet lepih sob. Prosta gorkota. 6304 Carl Ave.	(179)
A
Aug. Kollander Co.
(poprej Mihellch Co.)
6419 St. Clair Ave.
jj v Slovenskem Narodnem Domu
g PRODAJA parobrodne listke za vse prekmorske parnike;
Sg
Sj POŠILJA denar v staro domovino točno in po dnevnih cetiah;
jj IZDELUJE vsakovrstne notarske listine, kakor: izjave, kupne pogodbe, pooblastila in testamente.
gj CENE ZMERNE, POSTREŽBA TOČNA, POSLUŽITE SE TEGA SLOVENSKEGA PODJETJA
•f—
JOSEPH J. OGRIN
ODVETNIK
401 Engineers Bldg. Hala 4121
Zvečer:
15621 Wateiloo Rd.
Keitmore 1694

HWiS
moekr oil
PERRY'S SERVICE STATION
6619 St. Clair Ave.
SELITEV
IN DOBER PREMOG SE PRIPOROČAM
ANTON SEDMAK
1139 Norwood Rd.
HEnderson 1920 Dobra postrežba po zmerni ceni
--DA IMAJO KITAJCI VERO. Č® OSTANE KAMEN, Ki GA VRŽEJO NA HRBET KAMENITIH SLONOV V KRALJEVIH GROBNICAH, OSTANE NA VRHU,. JE TO DOBRO ZNAWfENJE IN SE TISTEMU, KI VRŽE KAMEN, IZPOLNI VSAKA ŽELJA
Michael Casserman u
1 I
1
18700 Shawnee Ave. PLUMBING & HEATING ^ KEnmore 3877 ^
v obraz. Ob pogledu na tisto stvar sem se pa moral okreniti in bežati. Skakalo, valilo se je za mano, povzročalo strašen šum
—	nekako kakor zverina, kadai' je smrtno ranjena. Nisem se ustavil — bežal sem — kakor bi strela švigala za mano."
"Ne čudim se," je dejal tolažeče Graham.
Mislim, da bi me bilo doteklo, da se ni spodtaknilo in padlo, baš ko sva prišla do zidu. Kakor blisk sem preskočil zid in sedel v avtomobil, kjer sva ga pustila zvečer. Odprl sem luči. Prepričan sem bil, da se bo stvar zbala luči. S tem sem pridobil toliko časa, da sem pognal avtomobil in odvozil. Kaj bi moglo biti?"
Prepričevalno je Graham dejal: "Mora biti na vsak način nekaj človeškega."
"Menite,?' Da bi vam mogel vfefrjeti! ^TeUaj ne bi bil bežal
—	vi pa veste, kaj vsega pripovedujejo — in tudi sem pričakoval, da srečam Barrana. Kako pa, d?, ste prepričani, da je tista stvar človek?"
Zelena žaba
Za "Ameriško Domovino" priredil M. D.
(Dalje prihodnjič.)
John J. Folin (Ferfolia), M. D.
NAZNANJA OTVORITEV SVOJEGA ZDRAVNIŠKEGA URADA ZA SPLOŠNO PRAKSO V ZDRAVILSTVU IN RANOCELSTVU
na
8451 Broadway, sobe 15, 16, vogal Harvard in Broadway
Uradne ure: 10. do 12. dop.
2. do 4. pop.
Telefon v uraJu Michigan 4455
Vsak dan, razen ob sredah Zvečsr od 7. do 8. ure.
Stanovanje Michigan 5164
V SPOMIN
DRUGE OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN MAMICE
Frances Svetek
ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 1. avgusta, 1930.
Leti dve sta že minuli,	Mi pa sami smo ostali,
ljuba naša mamica,	tužno bije nam srce. —
kar odšla od nas za vedno,	Grob zalivamo s solzami
kar Te krije žemljica.	naše dobre mamice.
Žalujoči ostali:
Frank Svetek, soprog. Mrs. Anna Ogrin, August F. Svetek, Frances Svetek, otroci.
Cleveland, O., 1. avgusta, 1932.
Ohijski avijatičar McElroy, ki se je ponesrečil z aero-plano-m v mehiški džungli in je taval 18 dni brez hrane okrog, dokler ga niso rešili domačini. Avijatičar leži na tleh, okrog njega so pa njegovi rešitelji.
Model A (tudi model B) Maytag, najboljši pralni stroj, z velikim, četverovo-glatim čebrom iz aluminija in slavnim Maytag roller lz-žcmalcem vode. ZNIŽAN
$26°°
MANDEL HARDWARE
15704 Waterloo Rd
KEnmore 1282
f " " I i!'. 1 --- - !■! 1 • ' ,, 1 Jwwmjl T ' " " ' 'T-ll-P"^ A Ifr fW
only	—saa.
^liaeway $6.50 round trip" between CLEVELAND and BUFFALO
Autos, any six©, carricd {Or only ».1.75
f$4-75 July 1st to Sept. 141b inclusive) Why drive when you can put your car aboard for less than the cost of oil and gas? More restful... cheaper... and saves a day. Steamers each way, every night, leaving ^	at 9:00 P. M.,May 15th to November 1st.
CLEVELAND AND PORT STANLEY, CANADA, DIVISION July 1st to Sept. 5 th incL on Friday, Saturday and Sunday only #3.00 one way; $5.00 Rd. Trip. Any car only 83.73.
Fclomena Radzyminski, Poljakinja, ki je dobila od svojega moža, bogatega Cleveland-skega trgovca lozitev zakona Mož ji mora izplačati $200,-000 za "srčne bolečine." Zastopal jo je slovenski odvetnik Verhunc.
THE CLEVELAND AND BUFFALO TRANSIT COMPANY
Ask your Local Tourist or Tickit _ ^	_ , „
Agent for mw C&B Line Folder.	East 9th Street Pier
including Free Aulb Map and ^ZgJWCj^	Cleveland, Ohio details on our All Expense Trips. »SfcStfADtc I
John N. Garner, podpredsedniški kandidat demokratske stranke, še je podal $ svojo soprogo na počitnice, da bo lovil ribe, potem ko je lovil demokratske glasove za podpredsednika.
Kaj pa je pravzaprav hotel Hen-don ob tem času tu? Previdno je odvrnil sedaj na prejšnje Barrajiovo vprašanje: "Gospodična Baynes je izginila. Prepričan sem bil, da se je vrnila semkaj."
"Ne razumem vas," je mrmral Barran in bil je resnično presenečen. "Ne razumem vas!"
Graham se je odločil: "Gospod Barran! Kdo je bil mrtvec, ki so ga našli v vašem avtpmobi-lu?"
Nenadoma se je oni drugi ves spremenil. Zdelo se je kakor bi porastel, obraz mu je bil jeze rdeč. Stisnil je pesti ter stopil proti Grahamu. Pozabil je celo kleti in vprašal: "Kaj hočete s tem?"
"Menim: on je bil Jurij Barran. Kdo ste vi?"
Isti trenutek se je že Graham zgrudil strašnega udarca. Trenutno je bil zopet na nogah. Brez premisleka se je vrgel na možaka, ki je renčal kakor ris, Oba sta bila močna. Sicer bi bil go tovoGraham močnejši od onega, da ni prestal bolezni — bil pa je izurjen rokoborbec in tudi je živel bolj redno, nego Barran. Ni bilo časa za besede sedaj. Ob pogledu na tega človeka, ki je tako podlo postopal z Violeto in ki je skoraj povzročil tudi njegovo smrt, se je Graham mesto, da bi bil postal do skrajnosti jezen, odločil z neznansko hladnostjo, da ga zaznamuje za vse življenje. Zelena pošast je sardonično strmela na nju. Barran se je divje vrgel na Grahama, a ta ga je z levico takoj zbil na tla. Kakor zver se je zopet pobral in se pripravil na ponoven napad. "Zazna^ muj ga!" je nekaj šepetalo Grahamu — in že je šinila njegova desna na Barranov nos. Poce-dila se je kri, a istočasno je priletel Grahamu na uho udarec, tako da je omahnil proti kaminu. V Barranovih očeh pa je Graham lahko videl, da ne bo sedaj nehal, dokler ga ne bo videl mrtvega. Barran se je zopet divje zaletel, Graham se je umaknil. Skočil je naprej in zamahnil z levico po Barranovem očesu, ki se je takoj zalilo. Ravnotako po je tudi Barran zagnal svojo pest v Grahamove čeljusti, tako da je ta pričel omahovati. Ni hotel pa nehati tako — bojeval se je še naprej. Barran je stopil nazaj ter si slekel suknjič. Isto je storil tudi Graham. Nastal je kratek odmor, kakor bi se bila tako dogovorila. Barranov premik pa je Grahama takoj pod učil, da se boj zopet prične. Barran je bil očividno že upehan. Težko je dihal, prsa pod raztrgano srajco so se mu dvigala in padala. Iz njegovega grla se je culo grgranja Vrgel se je na svojega nasprotnika — Graham mu -je prisolil dva krepka udarca v obraz. Graham pa je čutil, da ga zapuščajo moči. Zamahnil je še enkrat z levico — Barran se je zgrudil na kolena. Graham je povesil roke, korak odstopil, kakor bi bil storil v ta kem slučaju vsak pošten rokoborbec. Vendar pa nj bil njegov nasprotnik tak poštenjak. Poleg Barrana je ležala prebr-njena stolica. Kakor blisk jo je Barran zagrabil ter jo zagnal Grahamu v glavo. Tega vseka kor Graham ni pričakoval — ni imel časa, da bi se umaknil. Ka kor žakelj moke se je prevrl. Barran je planil kakor ris nadenj, zagrabil ga za vrat, renčal kakor volk. Njegov obraz se je sklonil nad Grahama — satansko se je režal. Bližala se je Grahamu smrt—postajal je šibkejši. Tako, to je bil tedaj konec — !
Pa tudi Barran je bil izmu«
čen. Prsti so popustili. Morebiti se je tudi domislil, da bi ostali na vratu zadušenca odtisi njegovih prstov. Vstal je, opazoval Grahama — pripravljen udariti. Nekaj minut sta oba bila nepremična. Grahamu še je vračala moč — a oni je čakal. Tu se je imel završiti boj, ki ne pozna predpisov poštenosti. Graham ni zaman nogometaš. Nenadoma se je zagnal, pograbil Barrana za noge — Barran se je zvalil na tla. Zvalila sta se vsak v drugo stran, vstala, krvava, Barran se je premikal, previdno, zvijačno, hrbet je imel obrnjen proti zeleni žabi. In Grahamu je to celo ta trenutek godilo, ker mu je bilo poprej vsekakor nekoliko neprijetno, ko je imel strašno pošast za svojim hrbtom. Graham je bil obrnjen s hrbtom proti vratom. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nerazumljivega. Barran je za mrmral, kakor bi govoril nekemu nečloveškemu kit ju; "Pridi !" Graham, se je hotel le trenutek ozreti, a že je bil nad njim Barran. Strašen udarec v oko in istočasno drug v rebra, sta skord z njim obračunala. Omahnil je proti vratom, in instinktivno je čutil, da se ta za njim odpirajo. Samo za trenutek je odvrnil zopet pogled od svojega nasprotnika, da je videl nekaj za svojim hrbtom. Ta trenutek mu je zadostoval. Kakor tiger je skočil Graham naprej in / zadnjimi močmi sunil Barrana pod brado. Barran je padel — ni se'več ganil. Graham se je tedaj okrenil. Nekaj pa je skočilo z enim samim skokom skozi vrata in — izginilo. Le slabo je Graham videl s svojim enim zdravim očesom prikazen, a zadostovalo je, da se je po vsem telesu zgrozil. Videl je sključeno, pohabljeno postavo, ki je skočila, glavo globoko sklonjeno. Trenutek pa je zadostoval, da je videl Graham rdečo, krvavo glavo, brez obraza, brez las. Nato je prikazen izginila.
V veži so se začuli glasovi, odpirala so se vrata. Graham je slonel ob steni, moči so ga skoro zapustile. V sobo je vstopil Hendon, sledil mu je Wat-kins, a za njima je hitel sluga Wilkins. Hendon ni pozdravil, šel je naprej in se ozrl po sobi.
"Kaj naj pomeni to, gospod Graham?" je vprašal strogo.
"Tepla sva se — Barran in jaz — on je tam," je zaječal Graham.
iw>	*
Jane Boyd, stara 21 let, iz Pittsburgha, misli doseči nov rekord. Dala se bo zapreti v lesni zaboj, lcaterega bodo za-grcbli šest čevljev globoko v zemljo, kjer bo ostala devet dni brez hrane. Imela bo samo električno luč in cigarete.
"Tako? Ako ste g a ubili —?" Stavka ni končal.
Watkins je pokleknil ob mo« žaku in ga preiskal. "Ni mrtev. Le nezavesten," je dejal Watkins, a to pot se ni smehljal kakor običajno.
"Spravite ga v njegovo sobo," je dejal Hendon, "in pošljite po zdravnika."
Watkins in Wilkins sta dvignila Barrana in ga odnesla. Kmalu nato se je Watkins vrnil. Hendon je 'zaprl vrata in stopil k Grahamu. Dejal je: "Ne vem, zakaj, sta se prepirala in tudi nočem vedeli. Ako bo uvedel postopanje proti vam, se boste vsekako morali zagofvar-jati. Sploh pa' se mi zdi, da ste vi oseba, ki se rada vmešava v tuje zadeve."
Graham je osupnil. Vsaka beseda je bila govorjena počasi, g premislekom, vsaka je bila poniževalna. Le s težavo je zbral misli.
Hendon pa je nadaljeval: "Ne ugovarjajte, prosim vas. Izgleda, da ste se vmešali v osebne zadeve gospoda Barrana; zakaj ne vem — morebiti se smatrate detektiva, zato ker pišete detektivske povesti? Naj vam povem : ako bi se bilo kaj zločinskega zgodilo tu, bi že mi sami našli — v tem imamo dovolj skušenj. Ako smo mi prišli do zaključka, da je Barran poštenjak in visoko-ugleden držav' Ijan, tedaj ne vidim nobenega razloga, zakaj ste se tako vsiljivo vmešali in izzvali napad Mislim pa, da poznam vzrok Pač ste prišli semkaj in pregovorili gospodično Baynes, naj zapusti gospoda Barrana. To je edina opravičba, ki si jo lahko mislim. Prepričan sem, da ste mislili, da, smete iz ljubezni sto' riti vse, kar le hočete. Ne, nikar "se ne postopajte, udariti ne — " je dejal Hendon, ko je stopil Graham korak proti njemu.
Hendon pa ga je prekinil "Nočem čuti niti besedice. Ako ločete poslušati moj svet: vrnite se k svojim detektivskim povestim. Ako bo gospod Barran dobrotljiv in vas ne bo naznanil, se boste kaj lahko izmuznili iz te zadrege. Sedaj pa pojdite. Pokazali ste se pravega nor-?a." Odprl je vrata in pokazal Grahamu ven. Vsled jeze in užaljenosti je bil Graham tih. Ako so se mu s takim obnašanjem zahvalili — ne — potem jim nalašč ne pove ničesar. Molče je odšel v vežo. Ironično vljudno mu je Wilkins odpr) vrata. Strašno ponižan je Gra ham ostavil grad. Niti vode jih ni hotel prositi, čeravno jo je biJ potreben. Niti vprašali ga niso. dali je ranjen, poškodovan — izgnali so ga. Pričelo je deževati, a njemu so bile kaplje, ki so padale na njegov mrzlično-raz-paljeni obraz, dobrodošle. Ko
je prišel do O'Briena je bil napol onesveščen. Vzdihnil je in mu rekel: "Prijatelj, pojdiva nazaj. Dokler ne prideva domov, ne bom govoril niti besede."
O'Brien ga je skoro nesel v avtomobil. Ko sta kasneje prispela v vaško gostilno v Dip-pingu, mu je izpral praske in ga spravil v posteljo. In tudi ni hotel slišati od Grahama niti besedice, dokler se ni ta nekoliko oddahnil in popil skodelico juhe. Na počrnelo oko mu je že prej navezal kos surovega mesa. Nato je smel Graham šele pripovedovati. Govoril je počasi, ker mu je govorjenje povzročalo muke.
"Skoro da sem prepričan, da Barran ne ve, kaj se je zgodilo Violeti. Zdelo se mi je, da je bil resnično presenečen in da se je — prestrašil," je zaključil svoje pripovedovanje.
O'Brien pa je gledal temno in ni hotel pogledati Grahamu v oči. Konečno je dejal: "Prijatelj, ne bi koristilo, da vam prikrivam. Dvo stvari sti, ki bi se lahko pripetili Violeti. Morebiti je odšla Violet iz lastne volje — da se prikrije—"
"Čemu bi vendar odšla, ne da bi povedala materi, ali vsaj—"
"Razumem — kljub temu pa je lahko imela gotove vzroke."
"A druga možnost?"
"Ne bi hotela računati s to, ali ono Istvar."
Graham je zastokal: "Straš-
no!"
"Nikar ne misliva sedaj o tem. Povedati vam imam nekaj."
"Oprostite, mislil sem le nase in pozabil pri tem na vas."
"Nick je v gradu — že samo to dokazuje, da ni Violete tam. Sobarica Marija, ki je našla mrtvega Thompsona, je na moji strani. Potrkal sem na njeno okno in govoril z njo. Nick se prepira z Barranom vse dneve Le redkokdaj prihajajo gosti, a vsem se zdi, da nekaj visi v zraku. Marija bo službo zapustila, čeravno jo skušata Wilkins in hišnica, gospa. Gilkes, pregovoriti, naj ostane." .
"In kaj ste še storili?" je Graham vprašal.
"Dal sem Mariji listek, ter sporočil Nicku, da pridem nocoj po njo? čim se boste vi umirili, se odpeljem."
"Kako si želim, da bi smel z vami!" je vzkliknil Graham odkritosrčno.
"Pač ne morete — morate počivati. O, saj sem skoro pozabil. Marija mi je tudi dejala, j da so bili vsi jako veseli, ker ' sta danes nenadoma prispela oba J detektiva. Barran se je vedel kar najlepše in zdelo se je, da | sta jima kaj dobrodošla."
"Za vas bo njih navzočnost toliko ugodna, da se ne bo upal Barran poseči po kakih skrajnih sredstvih proti vam. Vendar, meni ne ugaja."
"Trideset milj je od tu do
Roverfield-a. Bolje, da takoj grem — ako ste vi sedaj pomirjeni."
"Bodite previdni!"
"Ne skrbite — zadevo bomo dobro izpeljali." O'Brien je bil pač optimist, kakor so vsi Irci. Kmalu nato je vstal, in že je cul Graham, kako je njegov avtomobil odbrzel. Graham je zaspal, a se je ves čas nemirno premetaval. Po dolgem času se je vzbudil in videl ob postelji O'Briena. Ta je bil bled in pre-paden. Sedel je in stisnil glavo med roke.
"Figa-mož sem — umazan, gnil, brezznačajnež. Nikdar več mi ne zaupajte!"
"Kaj pa se je zgodilo? Ne govorite vendar takih neumnosti!"
"Ničesar nimam poveda.li. Najbrž so slutili —- grad je bil zastražen. Prispel sem tjakaj in se odpravil na mesto,' za katerega sVa se'z Nickom dogovorila. Zacyl sfem, ž^rižg. Na balkonu je stala neka oseba — prepričan sem, da je bil Wilkins. Nato sem se zanesel, da je nekaj skočilo iz grmovja proti meni. Moj Bog! Prijatelj — jaz si upam vsakomur pogledati