. . txc«pt Sat« godlji aad HoluUr*. PROSVETA ifift-m« na S® glasilo slovenske narodne podporne jednote UrcdalAki ta apravnlftkt prostori: S657 South Uiradalo Ava. Offleo of Publicatioa: M67 South Lawndalo Ato. Tolophono, &ookwtll «904 CHICAGO, ILL., PONDEUEK, 4. APRILA (APRIL 4), 1938. #6.00 Toartj STEV.—-NUMBER 66 Aoooptoaeo for mafliag at spadal raV nf poeta r* rrorldad for la «action 1109, Art of Oot S. 101T, outhoHiod oa Jano 14. ltlS Več tisoč lojalističnih vojakov pobegnilo v Francijo bitke namadrid- SKI FRONTI Heoday«, Francija, S. apr.— Fašistične čete so se po veliki bitki, ki se je vršila ob reki Ebn, približale vasi Oherti in so zdaj amo osem milj oddaljene od nesta Tortotose in okrog 16 milj od Sredozemskega morja. Isto-mdo so topniške baterije ob-streljevale Madrid. Bombardiranje je trajalo eno uro in dvajset ^it in krogle so ubile okrog 60 ljudi. Lojalisti se stalno umikajo proti morju. Samo ozek pas o-lemlja veže Katalonijo s teritorijem, ki je še pod kontrolo špan-tke vlade. Po padcu Gandese, strategičnega mesta na fronti v vzhodni Španiji, so uporniki zasedli oiemlje v obsegu 2600 kvar iratnih milj. Uradna izjava pra-ri, da so fašisti ujeli po padcu sta 2000 lojalistov in obkolili triadne čete v tem sektor ju. Bipereg de Luchon, Franciji 2. apr. — Francoske avtoritete so naznanile, da bodo pri-driale čez tri tisoč lojalističnih rojakov, ki so pobegnili iz Spa-lije v Francijo. Ostali bodo v Franciji toliko časa, da odločijo, t»m naj jih pošljejo. Trije posebni vlaki, ki so ime- oritete doslej še niso dale pojas-liU, zakaj so spremenile prvot-ii načrt. Miličnike, ki so pribe-ili v Francijo, ko so fašisti u-rli v drugo provinco Kataloni-e, so nameravali poslati v Cer-«re, francosko Obrežno mesto k španski meji, in od tam v puiijo. Večje število ranjenih lojali-tov so odvedli v francosko bol- iinico. Koliko civilistov je v »dnjih dneh pri bežalo v Fran-zdaj še ni znano. Avtoriteto, da je več ko šest tisoč toih ljudi, žensk in otrok prejelo mejo v zadnjih dneh. >0fi so umrli za lakoto v hri-•• ko so bili na poti v Fran-Uo. Hendaye, Francija, 2. apr. — *očik> iz Iruna se glasi, da je *|ende se je fašistom od-^t Proti Barceloni, glavne-Jjnestii Katalonije, kjer je se-" »pan*ke ljudske vlade. JferajHo.se obnovile bitke pri na fronti severo-^no^Madrida, kjer v zad-^ tednih ni bilo nobenih pota f l?°Hti- Ce* 40 J ^ ^mbnih letal je uprizo- J* na lojalistične JJ^ toda bombe, ki so jih napravile posebne se poraže- r/0'04'1" 11 Madrida ft H t T' hili '•««« Por. if,',?' ra,zvtli<>*>ilo vo- v <>*ro;« Harlanu 2. >pr. _ Okrol. Ntov v, r"w|)»vilo izid n»mii,r '"""" vr«ll. v zadnjem l-ri katerih n bili gHrdn,kM *r,fH- okrajnega JJ! ni*ke*a n»dzorni- iok ^ V okr"u Im | ......dnik San- m ,otb«. ki so jo **»'dalJf demokratska & , eviden- ^K podkupovanju Zadnje vesti BELGRAD*—V oficielnih ju-gfctfov*nskih krosih ao veseli, da je Hitler anektiral Avstrijo. Pravijo, da osovražene habsburške dinastije je zdaj resnično konec • • • HENDAYE.—Frankove fašistične čete so prodrle do Cherte, 16 milj od Sredoacntskega morja. Lerida v Kataloniji, 80 milj od Barcelone, je bila včeraj okupirana. Novo topniško bombardiranje Madrida. BERLIN—Katoliška duhov-ščina v Nemčiji je doslej ignorirala fašistični plebiscit v Avatriji. RIM—Konfuzija v Vatikanu je vedno večja. Enkrat kritizirajo stališče katoliških škofov v Avstriji, drugi« pa noče biti nihče odgovoren za kritiko . . . VVASHINGTON. — Predsednik Roosevelt se je vrnil v VVashington.___ Odpoklic tujih čet iz Španije Načrt predložen predstavnikom velesil London, 2. apr.—Anglija je skovala nov načrt glede odpoklica zunanjih čet iz Španije, ki se borijo na obeh straneh v civilni vojni, v fašistični in vladni armadi. Ta je bil predložen v odobritev zastopnikom evropskih velesil, ki so se udeležili seje mednarodnega nevmeševalnega odbora. Načrt določa umik tujih čet v odpeljati miličnike nazaj juniju inevakuacijo naj bi nad-fcanijo, stojijo prazni na tu®- *** ti*rfl8$rfoe-va dvanajst milijonov dolarjev državam, okrajem ln drugim političnim enotam, kl zatirajo spolne bolezni, je bil soglasno spre-Jet v senatu. Avtor načrta Je aenator La Kol let te, progresivec iz VVisconsina. Bomba ubila iupana mehiškega ms št a Juarez, Mehika, 2. apr.—Eksplozija bombe je včeraj ubila župana JoNeja Horundo, ko Je prišel v svoj urad v mestni hiši. 1 Neki drugi mmtni uradnik Je bil težko ranjen In eksplozija Je tudi razdejala urad. General Juan IVlipe Rico Je potem prevzel mestne |*»*le in odredil pre-1 iskavo. _________^ PROSVETA thb bfflightbmmbnt » uamiMi »utruMumm m POUPOBNB JBOKOTB »J****1 T to OImk 97J« » ««• M*. M 7» m 9* ss 1» ___ Mi hr'A« VmUmš mmd Cmmmdm M.to pmr trnu. <*!«*• 9IM to» CM »o tos.....n - -.L^ „ M vrstoj*. atototo Ui«r»nM mMh (toSto to- to J* »tUtoll ___. _____ Bti^^M (M ifftMMit - Miittltnplf w •■i mmIMUŠ »«• »•• »um. »U.. to Mtoemmd Kito to Mir mmd PBOSVKTA MT« to. Lm*m4mU fM—S, ■Ml. to «M> )• • MM ~ fmrtu " Glasovi Muftsolini je spet lajal Star pregovor pravi: Pas, kl modno laja, da ae iboče raztrgati, ae nI treba bati. To lahko velja tudi za Benita Mussolinija, diktatorja Italije, ki ena dobro lajati, to je groziti vsemu avetu. Zadnji petek je apet lajal in itlajal je strašno grožnjo, da je Italija pri-pravljena na vojno s komurkoli ali magari z vsem svetom. iPovedaJ je. da bo Italija imela čez deaet leV 50 milijonov lUlijanov in ie danea lahko mo-hlllMltm dsvst milijonov mož, M.voJPP — int t0 armado bo on (Muaaolini) vodil! Italija ima najboljšo podmorniško floto na svetu, najboljšo zračno floto, njena bojna mornarica ae množi, ima ogromne zaloge nafte In olja in druge ogromne zaloge materiala . . . Come on, kdor ima korajio! Vae to je velik bluf. Mussolini kri« ie leta, kaj vse ima in kaj vae zmore, pokazal pa je do danea, da zmore — terorizirati* in pobijati l* neoborožene divjake v Afriki in španske ženske in otroke, ksdar ao nezavarovane proti njegovim bombam iz zraka; čim pa ae pokažejo francoska ali ruska letala v zraku, je konec njegovega terorja. Kako Je brigada mednarodnih prostovoljcev lani pomandrala pet divizij njegovih "junakov" v Guadalajari na Španskem, o tem Mussolini ne laja . . . Mussolini se sploh ie ni preizkusil z velesilo prve vrste. Bedak kriti, da lahko mobilizira devet milijonov mo* — če mobilizira vse moške, starce in otroke — ampak drugi lahko na ta način mobilizirajo veliko ve«; kriči, da v prihajajoči vojni bo zračna flota največ itela In svari sosede, naj se čuvajo, kakor da je on edini, kl ima letala in pilote in kakor da nad Italijo ni sraka, po katerem lahko drugi prileto nac( Rim . . . Muaaolini se dere. da bo Italija čez 10 let imela 50 milijonov ljudi, kakor da bodo druge deiele v tem času spal« — ampak Benl-to računa brez Italijank, kl so te izkazale, da se mu nočejo pokoriti. Samo Anglija ima tri drednatke, ki lahko raabijejo vso italijansko bojno mornarico. Seveda, Mussolini misli, da bodo njegovi prijatei 1J1 v Londonu večno sedeli v angleAkl vladi In mu dajali potuho, da lahko s Hitlerjem vred rasaaja kolikor hoče med revnimi Spanci, toda njegovi računi lahko te Jutri padejo v vodo. Jtngllja ne bo vedno spala — in tudi Francija^ ne bo vso večnost mencala ln mencala . . . Co se Muaaolini nikogar ne boji. zakaj ne napade angleške Malte, kl mu je pod nosom, namesto da pošilja svoje bombnike in divizije svojih čr-noarajčarjev na Špansko pobijat ženake in otroke? Zares silen junak! Zgodovina nam priča, da so Italijani največji junaki, kadar je treba beiati. Avstrija jih JS Vselej nabila, kadar je imela vojno z Italijo, Abeslnci so jih nabili leta 180(1 in strašen poraz Italijanov na Goriškem v Jeseni 1917, ko je ena sama nemAka divizija pognala Italijane daleč v Benečijo, ne bo nikdar pozabljen. Vfiričo tega Se mora zunanji svet samo sme-Jstl, kadar sliAi Mussollnijevo lajanje. FaAiati so veliki junaki, kadar je treba razbiti med seboj sprto demokracijo doma. kadar Je treba |Mv žigsti slovenske domove in terorizirati nsoboro-lene Jugslovane na Primorskem, kadar je treba na debelo izbijati primitivno oboroten« divjake in nssaščiten« tenske in otroke — kadar je treba Intrigiratl in zahrbtno moriti v demokratičnih deteta h! Tu Je treba Ae nekaj omenili. Črna reakcija po vsem svetu Je zalajala istočasno kot Mussolini svojo pijano penem "zmage" nad demokracijo. Orna reakcija, prav tako despotična. teroristična in blufarska. kakor faAi-stični diktator, naziva demokracijo, katero As od začetka sovraži, zaničuje in zasmehuje — "rdečo demokracijo" in se veseli, ker pričakuje, da bo "rdeča demokracija" skoro zaduAena v krvi v Španiji. Nič zato, če jo zaduAita Muaaolini In Hitler, nič zato, če Jo zaduAi muslimanski maroAki barbar. nič zato, če jo zaduAi sam Imaginarni hudič, realiziran v človeAki bestiji . . . Vsak hudič bo angelj in vsako hudodelstvo bo sveto, samo čs ubije "rdečo demokracijo" . . . Črna reakcija laja — prepoano kljub faAi-stičnemu valu, kl v tem hipu pljuska visoko. Falis*m lahko talije vso Kvro|» in črna reakcija lahko znova forslra svojo dsspotlčno to^ talitarnost. ampak to ne bo zmaga — razuma, temvač trenutns zmaga zbesnellh emorij. Ra-sum. ki Je prinesel demokracijo in sploAni napredek človeAtva. J« In ostane nepremagljiv! Zato je tudi ideja prave demokracije nepremagljiva. NaAe pomladne volitve North Chicago. 111. - Pomlad je tu, a ne za revno ljudstvo Zaman pričakujemo obetajočih polnih 'boketov', počenega dela in zadostne plače, s kjUoro bi človek polteno preživljal sebe in svojo družino. V takih razmerah, kakrine so sedaj vsepovsod, je spet mnogo brezposelnih. Zelo aktivne so na primer rellfne organizacije, WPA in druge, ki tukaj sedaj tičejo delavce kar na debelo, to bal sedaj pred volitvami. Zakaj? To ubogo maso gonijo od Poncija do Pilata, s tem pa tratijo čas do takrst, ko bo čas zrel zanje. Za pretvezo dajo odgovor, tek, da vlada Ae ni dala apropria-cije, da je zemlja Ae zmrznjena in ne vem Ae kaj. Toda ko vea izmučen delavec dobi takozvano relifno delo ali WPA in celih $4« na mesec, mu pa »"»klenmeAe-tar zaAepeče na uho: "Daj, da boš volil demokrate, da ne izgu- bimto delo." Meni ae zdi, da te "politične prosperitete" bo v par tednih zopet konec, in spet bomo Čakali, izza katerega ogla se nam pri-smehlja tako zaželjena pomlad. Slovenski volilci v North Chicagu in VVaukeganu, pozor! V soboto, dne 9. aprila, se vršijo volitve Aolskega odbora. Te volitve so zelo važne. Pojdite na vo-liAče vsi ln volite naAe kandidate! Kandidirata namreč rojaka Jacofo J. Novak za predsednika Aolskega odbora, distrikt At. 63, in John L. Mesec za odbornika istega dfstrikta. Ta dva turoje-na Slovenca vodita omenjeni distrikt že deset let tako dobro, kakor le nihče pred njima. Lani nI ta odbor naložil nobenega davka, kajti toliko denarja Je prihranil v zadnjih desetih letih v blagajni, in letoa bo zaključil leto z lepim preostankom. Prej pa Je bil večni primanjkljaj. Vsa čast tskemu odboru! Tretji kandidat je tudi turo-jeni Slovenec, Joseph J. Nema-nich, ki kandidira aa ponovno izvolitev v odbor srednje Aole (high school), On tudi izvrstno čuva interese davkoplačevalcev in je v veliko pomoč tukajAnJim Slovencem. Zadnja dva kandidata imata opozicijo. Torej, rojaki in rojakinje, vala dolžnost je, da greste vsi n* volllče devetega aprila! To je dolžnost nas vseh! VollAče za distrikt It. 6» je v prostorih North School v North Chicagu. Odprto bo od poldne do petih popoldne, torej pet ur, za High School pa od poldne do sedmih zvečer. Kandidate, kl kandidirajo v odbor srednje Aole (high school), se voli v prostorih North School v North Chicagu, dalje v McAliste* School, High School In Franklin School v Waukeganu. Ne pozabite, da lolski odboi posluje z več ko polovico vsega davka. To je zelo važno. Torej le enkrat: Vsi na voli Ače devetega aprila! Za Welfare Club: Matt Kim, predsednik. slovenski kraji postali glavna sporna točka med diktatorjema Hitlerjem in Mussolinijem. kajti tam ae bodo ostro križali njuni vitalni interesi. Ali ni bil Ae pred 20 leti Trst avstrijski? In Avstrija je danes nemAka provinca. Trst brez zaledja je mr- Upam, da Hitler le ni posadi) italijanskega izdajstva v zadnji vojni. Kaj lahko se zgodi, da bo Hitler rekel: "Kerteih! Mar* od te strani Jadranskega morja f T! imaA v Afriki dovolj, tam «i dobil dovolj »To je naie!" Tako se prav lahko zgodi, da pridejo vsi Atirje slovenski mejniki pod oblast Nemčije. Papež pa bo dal svoj blagoalov, kakor Je njegova navada, da vselej blagoslovi močnejlega. NaA mali slovenski narod, ker si pač ne bo sam mogel pomagati, bo prisiljen spet priti pod tujo vlado, kar ga je le ostalo pod jugoslovansko vlado, kajti dobr-Aen del ga je že sedaj po<| Italijo in Nemčijo (Koroška)." Prepričan pa sem, da bi bili rajli pod Nemčijo kot pod Italijo, dasi sta obe diktatorski vladi tirartski ii* kruti za delovno ljudstvo Slovenije. Tako bo slovenski jezik v bodoče popolnoma na naAo žalost zadulen, uničen, na eni strani od Nemcev, na drugi pa od Italijanov. Ostalo ne bo drugega kot zgodovina. — Nace Zlemberger. Odgovor na dopis v Napreju Cieveland, O. — Uredniče Napreja je v At. 56 z dne 23. marca zapisal k Lokarjevemu dopisu: "Z osebnostmi se ne pečajte, polemizirajte z mislimi itd." Urednik Vitkovič je s tem priznal, da je to bil oseben dopis, caterega je Prosveta odklonila, on pa ga je priobčil z izgovorom, ker je stalno napadanemu človeku treba dati možnosti odgovora, a te možnosti pa ni dobil pri onih, ki imajo sicer ."demokracijo" v zakupu itd." Tako je zapisal Vitkovič. Moj odgovor Vitkoviču: Vi se pečate z osebnostmi in kot tak ne morete dajati dobrega nasveta. Vi ste lahko opazili, da jfe to ažniv dopis. Drugič pa je to, da sem jaz bil napaden, in to v Prosveti z dne 10. februarja t. h Tam stoji zapisano tole: "Strinjal sem se tudi z dopisom'br. ;P. Celina, ki je bil priobčeh v 'rosveti z dne 17. januarja, v caterem je krtačil br. Barbiča radi razdiralne taktike njegovih dopisov." Podpis: "John Lokar st., 53". S tem, ko trdite, da Je bil ta dopisnik napaden, lažete! i Napaden sem bil jaz in sem kot ak odgovarjal. Pogoltnite tole: To je bilo v dopadenje vaAega novega klienta-dopisnika iz Collin-wooda. In vi trdite, da ste sa slogo! Vaa krivda leži na valih ramah, da je prlllo do kritike in oslovskega kalija takih zbeganih ljudi, kot Je ta val dopisnik v It. 56 valega zakotnega lista, kl se imenuje "Naprej." Toliko za danes. Nafti Atirje mejniki 1*1 ney Fork, O. — Slovensk pesnik — Če se ne motim, je bi Oton Zupančič — Je zapisal "Kaj pa vi. mejniki Itirje — Celovec, Maribor. Gorica, Trat?" In to pred avetovno vojno. Vsekakor Je slutil nevarnost, ki Je Že takrat pretila nalim Atlrim mej ni kom. Od teh Atirih mejnikov je dva že požrl italijanski Imperialisem enega pa nemAki. Ostal je le Ma ribor, naA zadnji mejnik, na ka terega pa pohlepno stesa svojo falistično roko sedaj Hitler, in gotovo ga bo požrl s vso Spodnjo Stajerako vred. VpraAanje pa je. aH ae bo a tem sadovoljil Hrvati pa menda le vedno sa hleva jo samostojno Hrvatako V resnici ss le prode j a jo Madžarom. Kranjsko oziroma dobrAen del Slovenije pa dobi Italija, a pa Nemci. Jugoalovan*ka vlada a« ne briga sa drugo, kot ie sa to, katera vera bo Imela več pra vic in prednosti. Zato pa al bo-sta Hitler in Mussblinl slshko raadelila Slovenijo. Muaaolini poželjivo gleds ns Kranjsko, kajt v nji vidi obilo less in premoga, česar nam nima. aaj nima dovol drv. da ai bi polento skuhal. Ka. lahko i« s« zgodi, da bodo bal Franku Aleshu v Chicagu. Ul.; Cenjeni aobrat! V istem Napreju Je zabeleženo tole: "... ko povem, da *em bil Član At. 53 predno se je ustanovilo dru|Svo "Mir", in to je bilo takrat, ko Je bil on (jaz) v nazadnjaških vrstah, takrat, ko se je Frank A-lesh silno trudil in martral ter ga (meiie) končno pridobil za delavski pokret." Tako je zapisano v dopisu, ki ga je podpisal Lokar st. v Napreju s dne 23. marca. Drultvo "Mir" It. 142 SNPJ, misilm, se je ustanovilo leta 1916. Pa povej ti, br. Alesh, kdaj si se tako trudil z mano in 'martraP, da s! me pridobil za delavski pokret? S Frankom Aleshem sva se srečala leta 1910 v salunu Franka Mladiča na stari Centri. Se tisto jesen sem pristopil v drulr tvo 181 SNPJ, in če me spomin ne vara, sem jaz Franka vpra-Aal, naj me predlaga v drultvo ("Franciaco Ferrer"), ne on mene. V navzkrižje nisva nikdar prišla radi socializma, pač pa radi gotovih sodrugov čikaike-ga kluba. Ti me nisi nikdar vodil za roko po piknikih soc. stranke leta 1917, ko so nastopali' govorniki Seidel, Hoan, parrow, Debs, Cunea in drugi, fn volil sem državnega pravdni-ka soc. stranke leta 1917, ko je skoro porazil enega nasprotnih strank, ne da bi mi ti ukazal. Bil sem naročnik Proletarca in sem se nanj naroČil brez obotavljanja, mislim, leta 1913, ko sta priAla k meni ti (Alesh) in Frank Zp« nesla v 75 odatotkih vseh primerov in bile v ostalih 25 odstotkih ženske sam« ®' neuspeha, ker s« niso držal« zdravnikovih« r«db. Prof. Unterberger sam je trdil, da « s«g«l uspehe v 100 odstotkih vseh pr««^ Pred dvajsetimi leti in člsn (Iz Prosvete z dne 4. aprila 1918 > Domatf renti, V Luzernu, Pa., je letni John Kočevar iz Krškega Pokopan je bil civilno. * Delarnke ve»ti. V Chicagu je iibruhml K med tesarji in podjetniki. Svetovna vojn*. Hindenburgova ofenj^ francoakl fronti je bila ustavljen*. »T Berlina poročajo, da cesar zbira not* ** nspsd. ScvjtUkm R unija. G«n«ral Psj»v kJ novo armado v mo*kov*kem di*triM'J v dv«S ljubil, da mobilizira aecih. milijon mož Vcsfi iz Jugoslavije .. moril brata zara- Grunta -s-, * sam J^tt vrhniškim orožnikom v^renin^rjulomsje iTiek 14. marca dogodil bratomor. Kakor večina Kv a podeželju, je RS u izvršen -radi Pose- »iin se J« Ugodil na Velka-ThZ^ domačiji, kjer sta se že TU sovražila bra a Lojze Velkavrh Lojzeje LL sin, star zdaj 28 let, ■K je bil mlajši za dve letu S in miren, medtem ko je Sv starejši brat nasilen irB1oglav. Zaradi tega je sta-\Tavrh določil, da izroči wt svojemu mlajšemu sinu, je trezen in delaven. To je bi- ie pred desetimi leti in Loj-u jezen odšel za delom po sve-Pred nekaj dnevi pa se je il domov in zahteval od brada mu vrne posestvo, ki pri-ia njemu, ker je prvi sin. Za-% je prepir, pričkala sta se k dan in sosedje so vedeli, da ičo Lojzetove nasilnosti ne bo obrefra konca. V pondeljek, 14. marca, sta se *t sprla in v jezi je Lojze se- po kuhinjskem nožu in ga idil svojemu rodnemu bratu nvnost v srce, da se je Mart takoj zgrudil, izkrvavel v trenutkih. Ko je Lojze orna), kaj je storil, je vrgel proč in pobegnil v gozd. Popa se je vrnil in naslednji odšel na Vrhniko k orožni-WB in prijavil svoj zločin. Ker pri ruvanju z bratom dobi\ Im z nožem v desno roko, so orožniki odvedli v ljubljansko Inišnico, odkoder pojde v žare. loai v trgovino sredi Kranja. V Kranju je bilo zadnje čase rtenih že več drznih vlomov go meščani prepričaini, da so ili v mesto na obisk spretno milsko družino. V noči na 16. irec je bil izvršen drzen vlom trgovino Nabavljalne družbe, omilci »o splezali na streho, rili nekaj opek in zlezli na ditresje, od tam pa so predrli op in se spustili v trgovino, narja so odnesli le malo, ker velike blagajne niso lotili, pač «o odnesli mnogo blaga in ži-tako da ima zadruga kak-i 30 tisočakov škode. Nesreča. — Na Štalcarskem mcu pri Kočevju se je zgodila rt nesreča. Na ostrem ovinku, tr cesta tudi ni zavarovana z rajo, je kolesar Jože Urban tovornega avtomobila kvskega prevoznika Tscjhin-i« Kočevja. Zmečkano kolo H« v prepad ob cesti, Urban-Pa je dobil hude poškodbe po (IiTiras peroOfe is IJaMjaaO povedal, da mu je Osolnikova po-zavarovan za 50,000 din, s katerimi bo komaj pozidal stanovanjsko hišo, ogenj mu je napravil nad 100,000 din škode. Za napredek tujskega prometa Na Rakeku so dne 14. marca praznovali domače slavje, ki pomeni važen korak naprej v gospodarskem in kulturnem napredku obmenjega pasu. Zaključen je bil šestdnevni servirni tečaj, ki ga je priredilo Združenje gostilničarjev za sodni okraj Cerknica pod vodstvom predsednika Mlakarja in ki je dal naprednim gostinskim obratom po Notranjskem 32 novih, strokovno izvežbanih, mladih delovnih moči. Večera, ki ga je združenje priredilo v salonu Mlakarjeve restavracije, so se poleg velikega števila gostilničarjev iz raznih krajev Notranjske udeležili tudi mnogi gostje, med njimi predsednik Zveze gostinskih združenj restavrater Majcen iz Ljubljane, zastopnik zbornice za TOI Škerlj iz Logatca s soprogo, predavatelji tečaja dr. Pu-šenjak iz Cerknice, inž. arh. Platnem iz Ljubljane, upravitelj šole Šuštaršič z Rakeka, upravnik carinarnice Kaučič in šef postaje Bizjak. Huda kuharica V Babini gredi, nedaleč od Vinkovcev, živi kmet Djuro Ko-pič. Pred tremi leti se je poročil, toda z mlado ženo sta se kmalu pričela prepirati in končno tudi pretepati. Zmagovalka je bila navadno žena Manda, ki zna okretno vihteti veliko ku-halnico za svinjski kotel. Nalo-mila je z njo možu že obe roki. Nedavno sta se Djuro in Manda zopet obračunavala. To pot je Djuro že v naprej pograbil kuhal nico in hotel z njo enkrat tudi Mando pošteno natreskati. Toda ta mu je kuhalnico v hipu izvila in ga s tako silo udarila po roki, da mu jo je zlomila. Nesrečni Jure leži sedaj v vinkov-ski bolnici. Pravi, da bo sedaj ko pride domov, vrgel takoj čez prag — nesrečno kuhalnico. Bolgarski radarji v Ljubljani. — Dne 15. marca je obiskalo Ljubljano 80 bolgarskih rudarjev, ki so si ogledali mesto in tukaj kosili, nato pa se odpeljali v Trbovlje. Po 9 letih odkrit zločin. — Pod Sveto Goro v Zasavju leži občina MHnše in v tej občini vasica Breznik. V tej vasi so jeseni 1929 našli trdnega posestnika Jožeta Osolnika obešenega pod doma iz Za f are pri Žužem-1domačim kozolcem. Domači so ku. zadel ob blatnik nasproti razširili mnenje, da je šel Osol- nik v smrt zaradi tega, ker je spoznal, da mu njegov svak ne bo mogel nikdar vrniti 35,000 din, ki mu jih je bil Osolnik posodil. Ko je to spoznal, se je vdal |V' in vlomljena mu je~leva!pija*i in arovoril, da se bo obesil. I* Prepeljali so ga v ljubljan- lTako 80 zatrjevali domači in o^ bolnišnico. Cas bi že bil, da'^®**1 80 ^P'8®'®- Čeprav go nesrečni klanec razširijo inipn obdukciji našli v samomoril-rarujejo cesto ob prepadu, da/evem sledove strihnina, toliko nesreč dogajalo na | Pr^° suma, da je bil Osol-" kraju. i nik obešen od drugih rok. Stvar Mali l>o|jnj pri Brežicah je za®PaI&. kakor pravimo. Zdaj 1 vplik gozdni kompleks po-, P° Cvetih letih pa se je pojasnilu Andreja Hajsa. Gorel je da bil nad Osolnikom iz-ifu. vršen umor in da je bil obešen le zato, da se prikrije Zločin. Umoi4 da ima na vesti Qsolnikova žena. Osolnikova vdova je namreč kmalu po moževi smrti začela ljubezensko razmerje s posest ni-kovim sinom Francom Ja^erjem iz iste vasi in ker sta bila nekaj let dobra prijatelja, mu je zaupala, da je nasula svojemu možu strilmina v čaj. Ko je mož čaj do polovice popil, je zakričal, da je v času strup. Pene so mu stopile v usta. Zena pa mu je brž z ruto zamašila usta, da ne bi koga priklical. Tako se je mož zadušil. Nato je Osolnikova s svojim takrat 16 letnim sinom Šterfanom ponoči obesila moževo truplo pod kozolec in uspelo ji je zbuditi prepričanje, da gre za samomor. Zločin pa je prišel na dan zadnje dni, ko so se Osolnikovi in Jor gerjevi nekaj spričkali. In Joger-jev sin Jakob je naznanil oblastem, da mu je Osolnikov sin Štefan pred časom zaupal, kako je njegova mati umorila očeta in ga obesila, pri čemer je materi Štefan še pomagal. Orožniki so aretirali Osolnikovo in njenega sina Štefana, ki pa tajita dejanje. Toda medtem je tudi Franc Joger, prejšnji ljubimec Osolnikove in zdaj že oženj en, iz-vedala, kako je zastrupila in o-besila svojega moža. Aretiranca se nahajata v litijskih zaporih, a ju bodo prepeljali v ljubljanske. Doba razvoja ne ustreza starim dogmam \ 100 m visok gozdni breg. po-Ifttjel kompleks 8 johov Kmetom je uspelo ogenj ^J »jeziti in nato udušiti. ^varnosti pa so bile bližnje s° I*) večini še s krite. ^J v Bohinjski Bistrici od petka na soboto 12. 'Ju po sinoči iz-'•a domačiji po-Si|i«rja, po domače Bohinjski Bistrici. T ~oruttiice v hlevskem k,K,"r j« buknil ogenj, * '*,zar razširil na skedenj. n ^nadstropno veliko hišo. Zaradi moč-gasilci |K>žar ko-Jr1' WJ je bil v nevar-*"r."Ji del vasi. Šiljar-"v" Ježi par korakov od ** -kozi Bohinjsko Bi-**r stoj« hiše precej mumijo, (ja je bi, (jgen. { 1 »o je te drugI po. Ji,rJ*v*m [Minestvu. en-7 ""i* hiša tudi zru-'"la povae« dogra-* v'har hišo tako po- rr;»da ° n rn(,rHl l»rifeti 1 ''"^entnik je bil ve« Vatikan oplazil dunajskega kardinala Obsodba kapitulacije pred naciji Vatikansko mesto, 2. apr.— Na vatikanski radiopostaji je sinoči govoril predstavnik Vatikana, čigar identiteta ni bila u-gOtovljena, v nemškem jeziku. V svojem govoru je bičal dunajskega kardinala Innitzerja in druge cerkvene prelate, ki so podpisali izjavo, v kateri so izrekli lojalnost diktatorju Hitlerju, priznali uspehe nacijskega gibanja in odobrili priključitev Avstrije k Nemčiji. V tej deklaraciji, ki je bila zadnjo nedeljo prečitana v vseh katoliških cerkvah v Avstriji, so tudi priporočili k&toličaridm, naj pri plebiscitu 10. aprila sankcionirajo nacijako okupacijo Avstrije. Predstavnik Vatikana je dejal, naj poslušalci vzamejo njegove besede na znanje v zvezi s člankom, ki ga je objavil L'Os servatore Romano, vatikansko glasilo. V tem članku je rečeno, da se dunajski kardinal in avstrijski škofje niso prej in ne po objavi svoje deklaracije, v kateri so pozvali katoličane, naj sodelujejo z nacijskimi avtoriteta-mi*obrnili na Vatikan za nasvet. S tem so povzročili silno škodo katoličanstvu in rimski cerkvi. Govornik je citiral izjavo, ki jo je objavil list Schwarzes Korps, glasilo Schutz Staffela, Hitlerjeve osebne straže, v kateri je po deklaraciji dunajskega kardinala in avstrijskih škofov naglasil, da je politični katolicizem dobil smrtni udarec v Avstriji. Na to Izjavo je predstavnik Vatikana odgovoril, da so avstrijski škofje odobrili na-.cijsko stališče, ki se prav nič ne razlikuje od stališča, ki ga zavzemajo marksisti in liberalci. Ti in naciji govorijo v istem jeziku. Naciji so pokazali, da so Zaradi svojih dogem se je kle-rikalizem obesil za principe fašizma. To se je zgodilo V Italiji, v Nemčiji, v Španiji in najbolj pred našimi očmi v bivši Avstriji. ZaRaj se je to zgodilo? Fašizem je prevzel načelo, da je v kapitalistični državi gospodar samo kapitalizem. Svoj program fašizem sicer olepšava z besedo narodni ali krščanski "socializem", toda ta dodatek bistvi ne izpremeni, ker fašizem načelno in stvarno priznava gospod-stvo kapitalizma in se ima tudi zahvaliti le kapitalizmu za svoje očetovstvo. Saj vemo, da fašistična gibanja podpira mednarodni kapitalizem kar vprek in tudi po zmagi fašizma povsod odloča. Klerikalizem se zavzema za fašizem, torej ae vtika v socialno-politiČna vprašanja v škodo socialno šibkejših alojev, ki se jim godi v človeški družbi krivica. OdloČil se je celo za načelo, da se delavski sloji ne smejo upirati kapitalistom, priporočal pa je kapitalistom le več socialnega čuta, kar pomeni toliko, kakor da so kapitalisti v svojem ravnanju svobodni, delavci pa se morajo pokoravilti odredbam kapitaliati-čnih mogotcev, ne da bi se smeli boriti za svoje pravice. Kako napačna je ta politika, kaže položaj klerikalizma v fašističnih deželah danes. Ne bomo ponavljali dogodkov v Italiji in ne v Nemčiji. Povejmo pa, da so v Francovi Španiji falzificirali pastirski list treh škofov, v katerem so poveličevali uporniški režim v Španiji. In v Avstriji? Nastop a fašisti proti delavatvu je zapravil vae svobodščine državljanov in svobodo delavstva, zopet v interesu kapitalistov. Te dni pa je zaigral neodvisnost Avatrije prav s to politi-ko. Vsi ti in podobni porazi klerikalizma so posledica času neprimernih dogem. Zakaj, razvoj je napredoval In današnje pretira no kapitalistično izkoriščanje, kl ne vpoftteva socialnega poloftajf neimovitih in delovnih ljudi, Je krivica in ne more biti pametne dogme, ki bi prepovedovala boj proti krivicam. Imamo povaod zakonodajo, ki kaznuje krivice. Zakonov, ki bi kaznovali tudi ao-cialne tkrivice, ornzum, znižajo plače in vršejo na cesto starejše delavoe. Za vae to pa ne pripišimo krivde drugemu kot samemu sebi. Kapitalisti vsi skupaj dršijo kot veriga, mi delavci pa vsak k sebi vlečemo in ne moremo niti en dolar na, meseo prihraniti, da bi plačali Članarino delfski uniji. Tudi za vse drugo imamo čaa, toda ne moremo si utrgati par ur časa na teden, da bi šli na unij-sko sejo, se učili in izpopolnjevali v delavskem gibanju ter dali priznanje uradnikom, kl se toliko žrtvujejo za naa, dobijo pa ravno toliko ugodnoati kakor o-nl, ki jih ni nikdar na aeji. Največkrat dobijo uradniki sa avoj trud in aktivnost —Omrzle poglsde In črno listo. No, kdor je delavaki poštenjak, preboli tudi to in atopa a povadignjeno glavo, koder hodi. Zaveda ae, da dela in trpi za iiboljštnje delavskega položaja. Nedavno sem čltala, kako ao se v nekem kraju v IMinoiau pomotoma spoprijeli stavkok^ii in policija. Tako aem bila veaeki ln jim privoščila, da bi bili val u-mazanci na meatu oatall in poginili. Ako bi jaz aodlla, bi yaa-kega skeba z gasolinom polila in zapalila, da bi ta umazana golazen več ne tlačila trave. Slovenci Šlrom Amerike, priatopaj-te v unije. Pomagajte zidati delavski steber; pomagajta, d« ae obdrži kruh čim več delavcem. Ne misli, ako ne priatoplš v unijo, du te bo družba držala na delu, še prej te bo odalovilz, kar ve, da ti nimaš nikogar, kl bi te varoval. Družba nima zaupanja v tels\ ker ve, da alsl mol na mestu. Stopimo vai v delavako vrato in delujmo roka v roki, da bo enkrat zmaga naša. Vse se prebuja ii zimskega spanja. Tako je oživelo tudi dramsko društvo Slovenija, ki bo. praznovalo svojo desetletnico obstanka na velikonočno nedeljo popoldne, 17. apr. V ta namen bo dala na oder nekaj lepega, naro« iv< dramsko sliko a petjem, k* tero je spisala Francka Smrdelj In jO podarila Sloveniji. Uprizorjena bo tudi krasna igra "Micki Je treba moža". Ta Igra jt vseskozi smešna. Naša Nacla In tift-cek in tudi Hribovska ftepl* bodo skrbeli, da se boste od srca nasmejali. Oh, kaj bo pa tekr*t, ko bo sosedov Janez v vlogi dok*« torja šival Mickino srce. Le pridite pogledat Micko in njtnegn Krvava volilna kampanja v Egiptu Kairo, Rgipt, 2. apr —Osem oseb je bilo ubitih in veliko število ranjenih v raznih egiptskih krajih v volilni kampanji. Največji voliln) izgredi so bili v Bei-rutu, kjer Je bilo šeat oseb ubitih In daaet ranjenih. kar je pač velika zapreka. Prego vor pravi, da roka roko umije, o-[doktorJs. Tudi člznlce Slovenije braz pa obe, to Je, če mi sami ne bodo zapele PW P«»mi pod vod delujemo skupno, kako bomo z,atvom Mary Platnarjeve, Druš drugimi narodnostmi. Dokler ne Pet rudarjev ubi* tih v eksploziji Edm^nton, Alta, Kanada, 2. apr. — Kksplozija plina, ki se je pripetila v premogovniku Hin-ton Coal Co., je ubila pet rudarjev, šeat drugih pe Je dobilo težke poškodbe. bo več bratstva, ne moremo ni-ksmor naprej. Številni dopisi v dnevniku Prosveti so mi v veliko zadovoljstvo, pa naj pridejo od ene ali druge o-sebe, tako tudi Zidanškovl. Tone je "oče" Prosvete in oba Imava enaka imena. Kakor vidim I-ma on pri pennsylvanskih mamicah obilo sreče, ki mu Jo tudi privoščim. Zanimivi so dopisi Franka Barbiča, ki se ne da nikomur pod noge In svoje nasprotnike o-švrks, da se kar zvijajo. I* ko-rajžo, Frank! Kaj pa nam morejo? Nič nam ne morejo! O priliki dobiš Iz Kast Helene zavojček Cigari Četudi te osebno ne poznam, vidim, olago vsakemu društvu, da mu i>omaga k boljši blagajni. Na 14. nov. lanskage leta je Slovenija priredila igro "Ulavnl dobitek" v korist društva Domovina — za zaNtor na odru — k I Je prav povoljno izpadla. Prebitka Je bilo toliko, da se je zastor plačal in Je šlo še v blagajno Domovine $67.27 — ne $4tf kakor J« bilo na seji Domovine poročeno, Na 30. aprila pa priredi veselico z Igro "Snubeči" društvo Triglav št. 444 SNPJ a ao-delovanjem našega dramskega društva Slovenija. Pred Igro to I m* t Je in starokrajski plesi, kt* ter« bo izvajala mladina v narodnih nošah. Torej bost« sadaj imeli priliko videti dv« predetavli eno na velikonočno nedeljo, druao pe ne 30. aprila. Pridite vai od blizu in daleč, da pomagate društvu in date priznanje igraJeam, ki so pripravljeni pomagati vsakemu društvu in se toliko žrtvujejo. Tooška Maše, 41, PROSVEfA F. M. D08T0JEV8KU: Bratje Karamazovi -Poster—H Tlmdkmšr J^mM "Hvala tl!" je izpregovoril zatemnjeno, kakor bi ae oddihoval po omedlevici. "Zdaj »i me prerod il ... Ali verjameš: vae doslej aem se te bal vprašati — tebe. tebe! Nu, pojdi, pojdi, po-krepčal si me za jutrišnji dan, Bog te blagoslovi! Nu, pojdi, rad imej Ivana!" — to je bila poslednja beseda, ki se je utrgala Mitji iz ust. Aljoša je odšel ves v solzah. Tolikšna nezaupljivost z Mitjeve strani in tolikšno nezaupanje celo do njega, do Aljoše — vse to je bilo mahoma razkrilo pred Aljošo tako brezdno brezizhodnega gorja in obupa v duši njegovega nesrečnega brata, da preje podobnega niti slutil ni. Globoko neskončno sočutje ga je zdajci prevzelo in mu v trenutku izmučilo dušo. V njegovem presunjenem srcu se je oglasila strašna bol. "Rad imej Ivana!" se je mahoma spomnil pravkaršnjih Mitjevih besed. Saj je bil itak namenjen k Ivanu. Ze davi ga je silno gnalo, da bi ga poiskal. Mučil ga ni nič manj od Mitje, in zdaj, po svidenju z bratom, mu je bilo zaradi njega huje nego kdaj poprej. V Ne ti, ne ti! Spotoma, ko je šel k Ivanu, je moral mimo hiše, v kateri je stanovala Katarina Ivanovna. Okna so bila razsvetljena. Aljoša je mahoma obstal In sklenil, da stopi noter. Katerine Iva-novne ni bil videl ie delj ko teden dni. Zdaj mu je prišlo na um. da je Ivan nemara baš pri njej, zlasti še na večer pred takim dnem. Ko je pozvonil in krenil na stopnice, ki jih je medlo osvetljevala kitajska svetiljka, je zagledal človeka, ki je prihajal nizdol, in ko sta bila vštric, je v njem spoznal brata. Po tem takem je te odhajal od Katerine Ivanovne. "A, samo ti si," je suho rekel Ivan Fjodorovič. "Nu, lahko noč. Ali greš k njej?" "Da." "Ne svetujem ti, vznemirjena je in ti jo boš še bolj razburil." ^ t "Ne, ne!" je zdajci zaklkal glas z vrha, izza nenadoma odprtih vrat. "Aleksej Fjodorovič, ali prihajate od njega?" "Da, pri njem sem bil." "Ali vam je dal kako sporočilo zame? Stopite noter, Aljoša, in vi, Ivan Fjodorovič, se, vsekako. vsekako vrnite. Sli-41-te?" V Katjinem glasu je zazvenelo nekaj tako zapovedujočega, da se je Ivan Fjodorovič po trenutnem obotavljanju vendarle odločil in se z Aljošo vred vzpel na vrh. "Prisluškovala Je!" je razdraženo šepnil sam pri sebi, toda Aljoša ga je čul. ".Dovolite mi, da ostanem v površniku," je izpregovoril Ivan Fjodorovič, ko je stopil v salon. 'Tudi sedel ne bom. Delj nego minuto ne ostanem." "Sedite, Aleksej Fjodorovič," je rekla Kate-rina Ivanovna, ne da bi sama sedla. Malo se je bila izpremenila v tem času, le v njenih temnih očeh se Je iskril zlovešč ogenj. Aljoša se je potlej spominjal, da se mu je zazdela v tistem; trenutku nenavadno zala. "Kaj vam Je pa naročil zame?" "Samo nekaj," je dejal Aljoša. gledaje ji naravnost v obraz, "namreč, da bi prizanesli sami sebi in ne bi pred sodiščem ničesar Izpove-dali o tem (tu se mu je malce zataknilo) . . . kar Je bilo med vama .. . začasa vajinega prvega znanja ... v tistem mestu . . ." "A, o tem, kako sem se mu do tal poklonila za tisti denar!" Je ona prestregla besedo in so grenko zasmejala. "Kako, ali se boji zase ali zame — a? Rekel je, naj prizanesem — komu? Njemu ali sebi? Govorite, Aleksej Fjodorovič." Aljoša jI Je napeto gledal v obraz, trudeč se, da bi jo razumel. "Sebi in njemu." je tiho odvrnil. "I)a, da," je rekla nekam zlobno in odsekano ter mahom« zardela. "Ne poznate me še, Aleksej Fjodorovič," je preteče dodala, "in tudi Jaz nama ae še ne poznam. Morda boste po jutrišnjem zaslišanju želeli. da bi me mogli z nogami poteptati." "Izpovedali boste pošteno," je dejal Aljoša, "in to Je vse. Čeaar je treba." "Ženska je dostikrat nepoštena," je zaškrta-la ona. "Se pred eno uro sem mislila, da bi me bilo strah dotakniti se tega izvržka . . . kakor kakega gada ... a glejte, ne, še vedno je zame človek! Toda — ali ga je on ubil? Ali ga je on?" je zdajci histerično vzkliknila in se naglo okre-nila k Ivanu Fjodoroviču. Aljoša je takoj uganil, da je zadala prav to vprašanje te IvanU Fjodoroviču, morda komaj minuto pred njegovim prihodom, in to ne prvič, ampak stotič, in da sta se nazadnje sprla. "Bila sem pri Smerdjakovu ... Ti, ti si me prepričal, da je morilec svojega očeta. Samo tebi sem verjela!" je nadaljevala, obračaje se še vedno k Ivanu Fjodoroviču. Ta se je posiljeno nasmehnil. Aljoša se je zdrznil, ko je začul ta "tebi". Takih odnošajev med njima ni mogel niti slutiti. "Nu, zdaj pa dovolj," je odrezal Ivan. "Pojdem. Jutri pridem spet." Takoj nato se je obrnil, odšel iz sobe in krenil naravnost po stopnicah. Katerina Ivanovna je zdajci z nekam zapovedujočo kretnjo prijela Aljošo za obe roki. "Stopite za njim! Dohltite ga! Niti minute ga ne pustite samega," je naglo zašepetala. "Meša se mu. Ali ne veste, da se mu je zmešalo? Vročico ima,'živčno vročico! Zdravnik mi j« tako rekel, idite, skočite za njim!" Aljoša je skočil na noge in planil za Ivanom Fjodorovičem. Ta še ni bil petdeset korakov (i a leč. "Kaj bi rad?" se je mahoma obrnil k Aljoši, videč, da je prihitel za njim. "Rekla ti je, da steči za menoj, ker sem blazen. Na pamet vem," je dodal z razdraženim glasom. "Ona se seveda moti, a v tem ima prav, da si bolan," je rekel Aljoša. "Pri njej sem ti pravkar gledal v obraz; zelo, zelo bolne črte imaš Ivan!" Ivan je stopal dalje ln se ni ustavil. Aljoša je šel za njim. "Ali veš, Aleksej Fjodorovič, kako je, če človek zblazni?" je vprašal Ivan z mahoma čisto tihim, prav nič več ne razdraženim glasom, v katerem je nenadoma zazvenela najbolj prostodušna radovednost. "Ne, ne vem; mislim, da je mnogo raznih vrst blaznosti." "Pa sam, ali se lahko opazuješ, kako blaz-niš?" "Mislim, da se človek v takem primeru ne more jasno opazovati," je začudeno odvrnil A-ljoša. Ivan je za pol minute utihnil. "Ako hočeš z menoj o čem govoriti, tedaj te prosim, da izbereš drug predmet," je rekel zdajci. "A vidiš, da ne pozabim, pismo imam zate," je boječe izpregovoril Aljoša ter vzel iz žepa Lizino pismo in mu ga pomolil. Prav tedaj sta bila prišla do svetlljke. Ivan je takoj spoznal pisavo. "A, od tistega vražička!" se je zlobno zasmejal. Ne da bi odpečatil ovoj, ga je mahoma raztrgal na več kosov ln Jih vrgel v veter. Krpice papirja so se razletele. "Niti šestnajst let ji menda še ni, pa se Žo ponuja!" je prezirljivo dejal ln krenil dalje po ulici. "Kako ponuja?" je vzkliknil Aljoša. "Vsak ve, kako se ponujajo razuzdane ženske." "Kaj ti je, Ivan, kaj ti je?" se je bolestno in vroče zavzel Aljoša. "To je otrok, s tem žališ otroka! Bolna je, tudi ona je zelo bolna, tudi nje se morda loteva blaznost. . . Nisem mogel, da ti ne bi bil predal njenega pisma . . . Naro-> be, še kaj slišati sem hotel od tebe . . . kako bi jo bilo moči rešiti." "Od mene nimaš Česa slišati. Ce je ona o* trok, pa jaz nisem njena varuška. Molči, Aleksej. Ne nadaljuj. Jaz niti ne mislim na to." Spet ata kako minuto molčala. "Ona bo zdaj vso noč molila k Materi Božji, da bi ji vdahnila, kako naj se jutri vede pred sodiščem," je zdajci spet rezko in zlobno izpregovoril. 'To praviš ... o Katerini lvanovni?" (Daljt prihodnji«.) PQNDELJEK, 4 APIHI t Potem je potrkalo na vrata. Prikazal se je Rišikorl. Vljuden kakor vedno, je rekel: "Jaz čakajoč". V resnici ni čakal nikoli, temveč je začel govoriti takoj o novem programu. Ponovila sem svojo željo po vroči kopeli. Z vso vljudnostjo jo je vzel na znanje. Toda v tem hotelu je bila samo do osmih vroča voda. Ni bilo tako kakor v Jokohami, Tokiu a-i Ragoji. V hotelu Jami (tako se je imenoval naš hotel) — te t>esede je spremljal s kretnjo o-pravičevanja — se lahko kopljem zdaj šele po šesti uri zvečer. Toda tik zraven je zelo odlično kopališče. Za dame in gospode. On me bo seveda spremil. To mi ni t>ilo prav nič všeč, vendar sem se oblekla in šla za njim. Kopališče je bilo pristno japonsko poslopje s premičnimi vrati in papirnatimi stenami. Nenadno sem stala v majhnem prostoru, kjer me je sprejela starejša, belo oblečena ženska. Premaknila se je stena in bili sva v kopalni sobi. Sredi sobe je stal velik lesen čeber s hlapečo vodo. Iz pljuskanja in čopotanja sem mogla sklepati, da je nekdo v čebru. Samo tega ne, sem si mislila ter hotela poklicati Riši-korija, da mu izrazim svojo nejevoljo. Toda protest je bil odveč, kajti spet se je premaknila neka stena in zdaj je bil pred mano prazen čeber, ki sta ga pravkar polnili dve deklici z vro-<5o vodo. 2e so me pričeli slačiti. S stroi kovnjaško pomočjo sefn slednjič splezala čez rob ter se spustila v vodo. Mislim, da sem zakričala, tako vroča je bila voda. Junaško sem se borile, da se ne o-parim, toda majhne, vendar pa močne roke kopelarice so me držale. Kmalu sem se privadila ter se smejala Rišikorl ju, ki je govoril skozi papirnato steno: "Jaz čakati. Zelo vroča kopel. Zelo hitro zdrav. Jaz čakati." Kakor zmerom, tako je imel tudi zdaj prav. Kopel je bila zares odlična, kajti bila sem prva v njej in moj prehlad je izginil. Ko smo ee v Nagasakiju vkrcali na ladjo, nas je Rišikorl spremil. Ko smo izginili vsak v svojo kabino, je tekal od vrat do vrat ter kazal na svoji veliki ni-kelnasti uri. "Jaz čakati!" je rekel. "Se e-na ura čas! Umobolnica v Nagasakiju! Zelo znamenita! Zelo velika!" — Enajstkrat po vrsti sem prejela za naše novo leto dopisnico z lepimi voščili ln z lepimi razgledi. Vsakokrat je bilo zapisano na njej: "Lady pozna mojo pisavo. Veselim se, vam pokazati niponske lepote. Jaz čakati. Vaš zelo zvesti sluga Rišikorl." Daisy Rockhill—rp. Iz življenja dreves Kakor vse rastline, pridobivajo tudi naša gozdna drevesa iz | dveh virov vse, kar potrebujejo za svoje življenje. Samo tam, kjer so v tleh in v zraku na razpolago redilne snovi, morejo u-epevati. Velikanska masa njih listov nam že kaže, da sprejemajo pretežni del svoje hrane Iz zraka. Samo na ta način so sposobna tvoriti tudi glavno maso svojih teles, les. Ta sestoji po večini iz ogljika, ki ga pridobivajo rastline samo iz ogljikove kisline v zraku. To jim dovajajo neprestano listi. Čeprav more- Neredko so konci korenin oddaljeni do deset metrov od debla. Baš na teh koncih pa se razvijajo tenke vlaknate korenine z dlačicami, ki srkajo redilne raztopljene talne soli. Na debelih, žilavih starejših koreninah za tako drobne tvorbe ni prostora. Tu bi jih neprestane spremembe v legi motile v delu. Čeprav se nam vidijo visoka debls tako trdno zasidrana v tleh, so vrvi — korenine, ki jih držijo, v neprestanem gibanju. Drevo more tla na bistveno lažji način izkoriščati zato, ker je stopilo v soživljenje s tenkimi vlakni nekih talnih gliv. Te glive dobimo delno na koreninah, delno pa v njih. Te glive sestavljajo posebno plast, ki preprega pri iglavcih korenine le na zunaj, a vendar tako tesno, da more bistveno sodelovati pri prehrani drevesa. Te glive ne predela-vajo kakor druge talne glive dušika, ki prihaja v zemljo iz zraka, temveč so rastlini samo posredovalke talne vode in soli, ki so raztopljene v njej. Glivice, ki rasejo v notranjosti korenine in njih tvorbe, kakor koreninski go-moljčki stročnic, sabijo za lov in rejo nižjih gliv in bakterij. Te predelovalke dušika in pridelovalke beljakovin koristijo spet nastajanju in zgradnji drevesnih stanic. Velikanske množine gliv, ki žive v notranjosti korenin, celična živ preprosto prebavi j a. Važna naloga, ki jo imajo korenine za prehrano drevesa, je odvisna tudi od talne toplote. Če se ta toplota zniža čez določeno mejo, koreninske stanice svoje delo ustavijo. Morda je s tem v zvezi tudi jesensko odpadanje li stov. Na vsak način pa ustvarja razlika v dovajanju hrane, k je odvisna od letne dobe, razliko v rasti lesnih stanic v nadze-meljskih delih drevesa. Čim prične dovajanje hrane popuščati postanejo tudi nove stanice manjše in dobe debelejše stene V prerezu debla opazimo to raz liko v stanicah kot letne kroge. Posreden vpliv na prehrano drevesa ima drugi živi del tal Milijarde bakterij živijo v zemlji in te predelujejo delno zrač ni dušik v soli, ki se more drevo ž njimi hraniti, delno pa snovi razkrajajo in razglabljajo, k so se izločile iz življenjskega krogotoka in ki utegnejo nered ko učinkovati kot strup na življenje korenin. Poleg teh bakteri, živijo v zemlji nešteti tropi naj nižjih živali, ki prav tako vneto pospešujejo redilnost tal. Brez teh živalic bi korenine težko o-pravljale svoje delo za ohranitev gozda. Korenine so se prilagod le tudi produktom teh življenj skih oblik in si ž njihovo uporen bo prištedijo ogromno kemičnega dela. Toda te snovi morejo preiti v tok drevesnih sokov le določenih toplih dneh. In te uporabne spojine izdelujejo baš o menjene živalioe. Tako si gozd neprestano sam gnoji svoja tla. Povedali smo že, kako važno vlogo ima za življenje rastline talna vlaga. Da ostanejo tla vlažna, skrbijo delno nižje rastline ki žive pod drevesi. Najvažne šo pomoč pa daje mahovje. Ma hovi nikakor ne zahtevajo sence kakor so nekoč menili. Njih pr vi življenjski pogoj je marveč zračna vlaga. Z vso svojo povr šino srkajo neprestano vlago iz zraka, požirajo dežnico, ujamejo vsako kapljo, ki kane nanje iz krošenj. Dobimo jih vedno na vlažnih mestih gozda in učinku- jejo kakor z vodo napita goba. Pod preprogo mahov se zemlja ne more izsušiti, a tudi okolica dobi vedno nekaj vlage, tako da se more mahovna blazina širiti čedalje bolj. Neka posebnost te preproge je tudi ta, da more iz-puhteti skoraj isto toliko vode, kolikor je more sprejeti. Zato je ozračje v gozdu vedno vlažno. Po drugi strani pa preprečuje ta preproga, da bi se padavinska voda prehitro odtekla, zadržuje jo posebno na nagnjenih mestih, tako da more polagoma pronik-niti v tla. S tem postane mah u-rejevaiec in ohranjevalec enakomerne vlage v gozdu in ohranju je stalno posebno življenje Ifore nin. Tako je obstoj gozdov odvisen na zadnje tudi od teh rast-nic, ki jih običajno tako malo cenimo. Vsi pogoji, ki smo jih omenili, pa se združujejo v prvi vrsti za vplivanje na drevesne korenine, ki bi brez teh pogojev ne mogle živeti. Samo harmonično sodelovanje vseh poedi-nih delov čuva obstoj celote. 0 razpravi dr. O. Richterja—kj WPA omogoča širjenje glasbe Več kot deset tisoč ižvežbanih glasbenikov, izbranih iz relifnih seznamov, je zaposlenih v dosego cilja, da glasba postane del vsakdanjega življenja ameriškega ljudstva. Njihovo delo je pod pokroviteljstvom federalnega glasbenega projekta WPA, ki ga vodi dr. Nikolaj Sokoloff. Glasba je nekaj, kar more vsakdo uživati — je jezik, ki ga lahko vsakdo razume. Dobra glasba pa je bila v Ameriki dragocen luksus, ki si ga je le malo ljudi moglo privoščiti. Radio in govoreči film sta sicer znatno razširila obseg poslušalstva, oba pa povzročata, da mnogo glasbenikov pride ob zaslužek vsled stalnega ponavljanja njihove rekord i rane glasbe. Za te izborno izvežbane umetnike so razmera v prvih mesecih leta 1985 izgledale jako črne. Gledališča širom dežele so odpustila svoje orkestre, glasbene šole so skrčile svoje učno osebje in tudi učencev za privatne učitelje je bilo čim dalje manj. Morala mnogih izvrstnih glasbenikov je padla jako nizko, vrh tega pa so bili v nevarnosti, da sčasoma izgubijo ono izurjenost, ki so jo pridobili skozi dolga leta učenja. Federalni glasbeni projekt, ki se je ustanovil v oktobru leta 1986, jim je dal ne le zaslužek, temveč tudi prvo priložnost, da širokim masam ameriškega ljudstva prinašajo resno glasbeno zabavo. Projekt je začela Works Prog-ress Administracija predvsem zato, da se potrebnim glasbenim umetnikom pomaga do zaslužka. Že od vsega začetka pa se je naglašala potreba po visoki u-metniški stopnji in glasbeni poštenosti. Ko so glasbeniki raz-videli, da se v zameno za dano jim pomoč od njih pričakuje polnovredno izvajanje, so odgovorili z navdušenostjo, za vedajoč se, da glasba ne doseže socialnega namena, ako se ne posluša. Kak je bil uspeh njihovega prizadevanja, pokazuje zadnje poročilo o projektu, iz katerega je razvidno, da dosedaj 92,088,- 927 ljudi je prisostvovalo si hovim 180,901 prireditvam pj jekt sedaj upravlja 127 um ničnih in koncertnih orktZ 69 godb, 16 skupin za al(J glasbo, 52 plesnih orkestrov pevskih zborov in 11 0ffL skupin. Za sredstev za vatne lekcije, je zapoaie, 1017 učiteljev, vzetih iz reli nih seznamov, ki podučim glasbene tečaje v 259 občina V glasbenih središčih pa delu 13 projektov, ki dajejo pom, ni zaslužek glasbenim prepi, valcem, aranžerjem in knjifc čarjem. Te številke, kakor poudaJ dr. Sokoloff, pomenjajo, da J staja ves obzor ameriških ljj biteljev glasbe širši. "Visoka glasba ni več prii legij srečnejših mestnih prel valcev," naglaša dr. Sokola "ljudstvo širom dežele jo je p slušalo in hoče sedaj imeti j več iste. To razsežno posluii stvo bo ustvarjalo nov trgi talente, ki so sedaj brez n sla." Dve leti federalnega glasbed ga projekta sta pokazali, kaj i more doseči z vladno podpo pri programu, ki je bil v gla nem namenjen v odpomoč oh božanim glasbenikom. In |j je enako važno, mnogo izm najboljših glasbenikov — ka rih izurjenost je s projekt^ pridobila vsled sposobnega di genstva in ponovnega vežba* — se je vrnilo k privatnemu i služku. Da drugi narodi opazujejo ameriški eksperiment z veliki zanimanjem, je razvidno i»š stva, da je kot dirigent orla trov WPA nastopil Jerzy Bij nowski, ki je bil poslan iz Po ske v Združene države na pa vedovalno glasbeno misijo, tako tudi Carlos Chavez, najl ličnejši mehiški dirigent in sk datelj. Ta dva odlična voditd na glasbenem polju sta rade no izrazila svoje soglasje z as riško vlado, češ, da bi bila « ka škoda za talente in spod nosti naših nezaposlenih glad nikov — in škoda tudi za 1 narod — da se ni zanje na I način poskusijo najti primji delo.—WPA. 1 NA PRODAJ JE—3V4 sobna ix o* sezidana hiša—cena $1975. »I na hiia z podstrešjem in klet u W bliao VVestern Electric tovarne. D nadstropna iz opeke zidan* nskega gledališča, | vo|i° "Postajanja rwli,n!h kakor glušec od operne predstave. Zelo neprijetna zudeva je vi v tleh, vendar tudi drevesa ne morejo pogrešati teh snovi. V sedeti"Vslabem zrakuTni^nei*IfP,0*);ero J* dobnem sedežu sredi atonslnega branih kemičnih snovi v določe- kohamo, je že stal Rišikori po leg rikše in od tega trenutku dalje je bil vedno z nami. OM« ie bil \ brezh Is te mni kimono, na glavi \m je imel evropssi klobuk iz {tolsti. Nje-govs sngli-M-ina Je bila izredno korl vljudno, toda neizprosno gonil od svetišča do svetišča, od e-nčga Budhe do drugega, od vo-dopada do svetih dreves tn Wa» sičnih razgledov. Po približno e-nem tednu smo Imeli dovolj. Rišikori ae je vdal z vljudnim po- hrupa. Rišikorl nam je seveda ni!> ustavah kakor kulturne ra- razlagal, toda razumeli smo ga prav toliko, kolikor dogodke na odru. Kar razveselili smo se, ko, . ., nam je za drugi dan predlagal! ftWJ-tftl i^Tl?' znameni-1 J*.v *l'm,jl dovoIj vodf stilne, toda talne snovi morajo biti dosegljive vsaj v pravilnih' raztopninskih razmerjih. Zato je gladka, tod* snollčns. raZM-kana klonom. v zloge ter K zvenela kskor ni-ponščins. Seveda je ved«-! vae Nobeno vprašenj«- gs ni spravilo v zadrego. Se nsjmsnj Je bil na- I "Nič ti-mpel dsnes? Dobro! Danes nič. Dobro. Toda danes gledališče. Dobro, gledališče!" Počili urno obraze, seveda m vdušrn za bližnje znamenitosti, njegovim hrbtom, kajti pridobil ki ne prin*»ejo \odniku do*t i ta- ni je nuni nami nekako avtorlte-slutka. Silno se je trudil, da bt to. Priatali smo. nas popeljal v kar uajveč trgo- i»rtdsta>a v japonskem gleda- spet ogledovanje tihih tosti. V Kloto »eni prišla z prehladom, zato sem sklenila, da ostanem čez dsn v fiosteljl. Po- i zvonila nem, Pr kapljala je mls-* n« visokih rastlin, kskor nsšs gozdna drevess, daje zato pred- lahnim n^t globoka zrahljani, propustni in dovolj vlažni zemlji. Tla p« ne amejo biti močvirn« in poln« stoječe vode. Izjeme dobimo, ka- ds doklies. Bržkone je imela ie kor povsod, seveds tudi tu. dvajset let. kazala pa jih je komaj deset. V črnih laseh, lepo Ce so drevesa sposobna uspevati tudi v ns videz msnjvred sfrizirsnih, Jr imela vt«knjen nlh t|(,h§ tedaj se morajo za to velik glavnik. 7. neverjetno si- Mhvaliti prilseodljivosti svopih gurnostjo se je gibala v visokih korenin ns tskšne okoliščine. lesenih sandalah Naročila sem Predvsem so jim korenine bolj _____ _ Vtočo kopel Priklonila se je in rszvlts in prrdirajo ne «smo v Claani mladinske aocislistične lige demonstrirajo pred »radon nemškega p*.laslk» izginila. ^ globimo, temveč št bolj v širino, itwnu proti nacijski okupaciji Avstrija. ______