Štajerski dež. zbor. III. Seja 28. nov. 1873. — Volilo se je več odborov, zmed kterih je za nas posebno važen odbor za srenjske zadeve, v kterega so bili voljeni: Seidl, baron Konrad, Wanisch, Čok, dr. Micbel, dr. Srnec, dr. Portugal, Janežič in Brandstetter. Spodnji Štajerci se torej ne moremo pritoževati,^ da nismo bili v tem odboru dovolj zastopani. Čudimo se le, da niso ne enega konservativnega moža zadeli. Na predlog dra. Dominkuša sklene zbor, da se sme vsak poslanec sej tega odbora udeležiti. Tako bo ložje pozvedeti, kteri so se kaj za dobre spremembe srenjske postave potezali. — Poročilo dež. odbora: ktere okr. ceste da naj veljajo za naprej kot deželne ceste in ktere dež. oblastnije da jih naj v skrb vzamejo — se izroči posebnemu odboru, ki &e je takoj volil. Dež. odbor se je po sklepu dež. zbora dne 22. nov. 1872 marljivo pečal z okrajnimi cestami I. reda ter prišel do tega: da so nektere v srednjem stanu, z večine pa slabe, in nektere eelo za nič, da se brez nevainosti ni mogoče po njih voziti. Dolge besede kratek zapopadek je: da okr. zastopi (46 jih je) niti dovolj denarja, niti izurjenib ljudi nimajo, da bi zainogli ceste prav narejati in v dobrem stanu ohraniti. Tudi s cestnimi komisarji si odbor ni mogel pomagati, ker jih nihčer ne posluaa. Dež. odbor je na prošnje raznih okrajnih zastopov 1. 1872 dal 110.774 gld., 1. 1873 pa 109.411 gld. pomoči, vrh tega še 7 okrajem 18.800 gld. stavbine priklade, in — vse je bilo skoro zastonj! Pri tem se vendar moramo vprašati: Cemu so neki okr. zastopi, če poglavitne re8i, s ktero imajo opraviti, in ktera toliko denarjev požre, oskrbovati ne morejo! — Dež. odbor zdaj predlaga, da nektere okr. ceste I. reda, ki so po svoji legi in po živahnem prometu na njih posebno važne, veljajo za naprej kot deželne ceste, kar bo dež. odbor še le preiskal in določil. Dežela prevzame ves strošek in vso skrb za te ceste, vpelje se c e s t n i n a, srenjam in okrajem se bo pa proti povrnilu naročalo, kaj in kako da imajo pri popravah teb cest sodelovati. — Tako se kaže tudi pri tej stvari, da je hvalisana avtonomija v mislin sicer lepa reč, dasi prav draga, v dejanji pa male alj nobene vrednosti. Sklenjeni računi zemljišne odveze za 1. 1872 in proračun za 1. 1874 se izroči finančnemu odseku v pretres. Predlog d. o., da se srenji Weiz plačanje 1. 1871 posojenih 4800 gld. prizanese in kot dež. priklad za cestne stroške prepiae, se izroči cestninskemu odboru. Ravno tako predlog d. o., da se Breakemu okraju prizanese povrnitev 4681 gld. 36 kr., ki jih je prejel od dež. odbora za okr. cesto do železniške postaje. Poprava te ceste je stala 10.831 gld., dež. odbor je na prošnjo okr. zastopa v gotovini posodil 5481 gld. 36 kr. in bi bil tudi še ostanek poBodil in tako ves strošek za cesto plačal, ko bi bil mogel okr. zastop vsaj v obrokih vrniti posojilo. Pa komaj 800 gld. se je iz tretjine okr. priklade pri davkariji dalo poloviti; okr. zastop je prosil, da se okraju za doplačanje dolga piizanese, ker je okraj večno v denarni stiski ter ne zmaga niti svojih navadnih stroškov, iz druge strani pa spada ta cesta k ^železniškim privoznim cestam", za ktere po postavi od 16. okt. 1869 dve tretjini stroškov dežela nositi mora (tedaj bi za to cesto bila morala dež. blagajnica tipeti 7221 gld. 14 kr.). Glede na vse to predlaga torej dež. odbor, da se ostanek posojenega zneska okraju zbriae. Predlog d. o., da se deželnim uradnikom plače zvisajo (blizo za 20.000 gld.) se izioči fin. odseku; predlog povišati plačo ravnateljem in profesorjem dež. srednjih šol se izroči naučnemu odseku. Dozdaj so imeli po 800 gld. s petletno priklado 200 gld. do 25. leta službe; ravnatelji tudi pro8to stanovanje. Ker je pa drž. zbor letos m. aprila profesorjem na drž. srednjih šolah plačo na 1000 gld. povišal in dvojno priklado — službeno in petletno — jim odločil, predlaga d. o., da se tudi deželnim profesorjem v isti meri plače zboljšajo. — Solski sluge imajo — razen drugih prihodkov — 320 gld., tedaj toliko kakor navadni župniki! Predlog d. o., da se srenji sv. Lovrenca v muriškem dolu podari 1600 gld. za popravo srenjskih, Ieto8 po plohi poškodovanib ceat, se izroči cestninskemu odboru. 0 vseh teb rečeb se sklepa pozneje, tukaj smo jih pa popisali, ker bi sicer poročilo prav tako pusto bilo kakor je bila ta seja. IV. S ej a 4. dec. Dež. glavar poroča in poslanci poslušajo stoje poročilo, kako da je deputacija dež. zbora na Dunaji sprejeta bila. Po nagororu dež. glavarja so odgovorili cesar: nVošila k 251etnici mojega vladarstva in zagotovila zveste udanosti, ktera mi v imenu Moje stajerske knježevine izrekate, mojemu srcu dobro denejo. B o d i t e preverjeni, da mi je blagor lepe dežele, v čije gorah tako rad bivam, in kteraje vselej moji cesarski rodovini in državi zvesta bila, posebno pri arcu, in sporo- čite dež. zboru moj pozdrav in mojo hvalo za izrečeno udanost." — Na prošnjo dež. glavarja so svitli cesar tudi dovolili, da se ustanova štipendij za učence državnih in deželnib srednjib šol po Njib imenu ,,Franc Jožefova ustanova" imenoviti sme, ter so pri tej priliki še posebno pohvalili dež. zbor, ki na vso moč na šolski pospeb dela. Vse to dež. zbor z veseljem in npravo"-klici zasliši. Predloženih bilo je mnogo peticij, med temi 11 za povišanje učiteljskih plač, ena tudi od društva za olepšavo graškega mesta, da bi dež. zbor dovolil Gradčanom, kar še menjka za stavljenje spominka nadvojvodi Joanu! — Opomniti moramo, da niti slovenski ucitelji, niti slovenski dijaki niso beračili za pomoč pri dež. zboru. Mariboisko iu ljutomersko vinorejsko društvo prosite, da se na mariborski vinorejski šoli ustanovi služba zvedeuca v vinoreji. Po našib mislih celo nepotreben strošek; radovedni smo, kaj bo odbor o tem nasvetoval? Poslanec Barenfeind stavi vprašanje do vlade, kako da je s c. kr. uradniki, ki so gospodarski svetovalci pri denarnih društvib. — Gledč banke ,,Slovenije" se je vladi silno mndilo, prepovedati vsem c. k. uradnikom biti opravnikom pri njej. Interpelacija vrlega Barenfeinda kaže, da je vlada glede dru^ib društev bolj prizanesljiva. — Poslanec dr. Heilsberg stavi do vlade vprašanje glede vravnave zemljišnega davka. Poslauec Syz podpira svoj predlog zastran železnic iz Dunaja—Novi, od Knittelfelda—Zaprešič, in one na Solnograško. Predlog se izroči finanč. odseku. Sprejme se predlog Čoka in tovarišev, da se prenaredba družinskega reda izroci p os e b n e m u odboru 5 udov iz vse zbornice in da odbor še v tem zasedanji o tej stvari poroča. Poročilo deželnega odbora o spremembi postave za mestjanske šole se izroči naučnemu odboru. Dež. odbor nasvetuje poleg drugib nebitstvenih sprememb, da se število učiteljev od 4 na 5 pomnoži in — plača od 800 na 1000 gld. poviša razun tega, da že imajo pravico do petletne doklade od 100 gld., ravnatelji pa prosto stanovanje in letne opravilne priklade od 200 gld. — Oj ,,Gospodar", zakaj nisi ti rajsi — šolmešter postal! Predlog dež. odbora, da se za poprave poslopij pri dež. kmetijski aoli v Grottenbofu pri Gradci 9000 gld. dovoli in dež. odbor pooblasti, da se zastran vzdržanja te šole z vlado pogovori, se izroči posebnema odboru 7 udov. Glede vravnave ceetnin pri deželnih cestah še stvar ni do konca izpeljana, se torej cestninskemu odboru odstopi. (Konec in nadaljevanje prihodnjič.)