t . PoŠfrcSna platan « gotovini. _ . _____ i_ . , _ _ „ V ©rgBBSsnc«!? Je m»f, Leto fX.iif.42. V UubUanl« 23» d^cem&ra 1922» konkor mo« — 4©B5k«» previse DELAVEC Glasilo Strokovne komisije za Slovenijo. (Pokraj. odbor GDSJ.) Mir ljudem na zemlji! Krščanstvo praznuje svojega zveličarja — svoj Božič. Star je ta praznik, starejši od krščanstva samega, človeštvo, ki je bilo mlado, ko je začelo opazovati solnce in prižigati ognje ob času zimskega solncokreta je v tej dolgi dobi odložilo svoje otroške čreveljčke. Skrivnostna moč tega praznika, ki Je vsaj na ta dan osrečevala človeka, bolj in bolj zginja in bledi. Današnji moderni svet, ki je spremenil človeka v brezdušni stroj, praznuje te praznike le še bolj iz navade in zato, ker je praznikov — delopusta potreben. Praznik hrepenenja in upanja ... Hrepenenje ni umrlo in nc more umreti dokler, ni uničen ves organizem človeštva. Življenje s svojimi brezobzirnimi zahtevami ga lahko pokrije z debelo plastjo skrbi in težkimi mislimi. Čim se pa ta skorja grenkobe le nekoliko zrahlja, pa se takoj oglasi in zahteva svoije pravice. Hrepenenje in koprnenje je rodilo ta praznik. Ljudsko pleme je pač obupavalo nad svojo rešitvijo potom mogočnežev na zemlji. Izmislilo si je, da mora odrešenje priti od zgoraj — od nadnaravnih božanstev. Pa ie priačakovalo odrešenika, ki ga popelje iz te »doline solz« v sama božja nebesa. In rodil se je zveličar - revolucijonar, ki je pri vsald priliki učil, da bo imelo človeštvo tedaj nebesa, ko si jih bo za-služilo. V vas samih so nebesa, je rekel, če boste pravični drug napram drugemu, si boste pridobili mir in zadovoljstvo v svoja srca in v svojih prsih boste nosili svetla nebesa. V bogastvu posameznikov je čutil krivico, pa je učil, da pride prej kamela skozi šivankino uho. kakoj- bogatin v nebesa. In ko je videl, da kupčujejo tedanji verlžniki celo na posvečenih tleh tempe-lja, je zgrabil za bič in jih je spodil 'z njega. Cel revohjcijcmar! Človeštvo pa njegovih naukov ni razumelo. Postalo je na zunaj pobožno, a v svoje notranjosti so ostali ljudje stari pagani. Tudi to jc slutil odrešenik — rc-volucijonar, zato je krepko naglasil; da je vera brez del mrtva! Tudi ta opomin ni pomagal, kajti človeška duša se ni izpremenila. Še nadalje so častili ljudje zlato tele in ga še Časte. Z njegovim imenom na jeziku so morili svoje soljudi in v njegovem inw»i ^so blagoslavljali morilno orožje. - '•' ■ Ko je sv. Peter iui oljski gori odsekal farizejskemu hlapcu uho, ga je on trdo posvaril: Ne s silo, s pravico boš zmagal! A njegovi namestniki so sami vodili vojne z izgovorom, da gre za večjo čast in slavo božjo. In njegova cerkev, ki je ustanovljena zato. da širi njegov nauk je ta nauk spakedrala in njeni služabniki, ki drugim priporočajo revščino, sami pa bogate — se izgovarjajo pred ljudstvom rekoč: »Ne glejte nas, temveč poslušajte nas!« In od tiste cerkve, ki je bila poklicana, da spremeni človekovo dušo. da se v njej naseli sreča in mir, tista cerkev se je spremenila v veliko prodajatno za odpustke. Za njim se je porodil še en revoluci-jonar. Še eden, ki ni povedal nič drugega kot odrešenik, le, da se je rodil kasneje, ko je bila znanost že na višiku. Tudi ta rcvolucijcmar — Karl Marks je govoril isto, ko je kazal pot po kateri se bo proletariat rešil. V vas samih so nebesa je učil prvi revolucijonar, drugi je pa rekel modernejše, vendar isto: »rešitev proletariata je delo proletariata samega.« Tudi ta nauk bi hoteli ljudje napačno razumeti, kajti tudi med nami se pojavljajo svečeniki, ki pridigajo o čudežih. Komodnejše je pričakovati rešitve iz Moskve ali Amsterdama, toda te rešitve ne bo nikoli, če si je ne bomo zaslužili, če ne bomo zanjo zreli. V vas samih so nebesa — rešitev proletariata je delo proletariata samega! Človeštvo ne more biti srečno, dokler vlada na svetu tak sistem, da se eni valjajo v izobilju, in lenobi, dočim drugi klub napornemu delu stradajo. Ta sistem je treba odpraviti in ga preurediti v smislu besed onega svetnika, ki je rekel: »kdor ne dela, naj ne je!« Pristaviti je treba le še naš moderen nauk, ki pravi: »za enako dek), enako plačilo!« Treba je le, da damo temu nauku mesa in krvi. Treba je. da se povspnemo od besed do dejanj da izvedemo nauke naših velikih revolucionarjev. Največja krivda, da človeštvo še danes ječi v verigah je v tem, ker je dose-daj vedno gledal vsak nase — da sebe reši. Pa tudi sebe ni rešil, če ravno se je mnogokrat rešaval na ta način, da je še drugim jemal sredstva in jih kopičil sebi. S tsm je novzročil svojemu sočloveku še večje gorje, ki je konečno tudi njega potegnilo seboj v prepad. Mi pa delajmo družabno, da se cela družba reši in zavedajmo se, da če bo cela družba srečna, bodo srečni tudi po-edinci. - ,•. •*•••*•. - - •• Izhaja vsako soboto. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Selenburgova ulica štev. 6/IL Stane posamezna št. 75 p, mesečno 3 Din, celoletno 35 Din. — Za člane izvod po 60 p» Oglasi: prostor 1X55 mm l’50Din. Dopisi morajo biti frankirani in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacije* Rokopisi se ne vračajo. — Reklamacije so poštnine proste. Po tej poti hodimo! Za Božičem naj pride Velika noč, — praznik vstajenja vseh ponižanih ... IVO MEZNARIČ; Novo leto — no¥a borba!’ Bliža se konec leta 1922 in treba je misliti na novo prihajajoče leto, na novo delo, na nov trud in trpljenje, ki se ga človek, delavec in trpin ne more otrestL Delo za delom, trud za trudom, trpljenje za trpljenjem, ne da bi za storjeno in pretrpljeno imel zadoščenje in pravično plačilo. Tako se suče delavsko življenje, ki ostaja vedno na isti točki obračajoč sa vedno v eni smeri, brez oddiha, do časa, ko telesno in duševno onemogel za vedno zaspi. Zivljenia brez dela in truda ni. Brez dda :n truda živijo oni ljudje, ki znajo svoj položaj izkoriščati na ta način, da zanj dela in trpi drugi, on pa uživa in se smeje sreči, ki mu je tekom njegovega življenja naklonjena. To ve že vsak otrok in vendar se na stvari ni prav nič spremenilo, vse ostaja skoraj isto in izgleda, kakor da bi ne bilo na tem svetu one sile, ki bi mogla odstraniti to nadlogo in uveljaviti v življenju pravičnejši red. Idejno smo najhujši sovražniki današnjega družabnega reda v duši preklinjamo krivični sistem, ki s svojo oboroženo silo poveljuje celemu svetu. V delu za oživotvorjenje naših idej smo še v povoju, tu ležimo, kakor mrtva snov, ki nič ne čuti. nič ne vidi in se za nič ne briga. To je silna bolezen, ki smo jo podedovali od naših staršev. Čutimo da nekaj ni v redu vendar se nismo še do dobrega prebudili ter pozabljamo, da človek ne živi samo za svojo lastno osebo ampak, da živi za splošnost in da je njegov dolžnost, da vse svoje življenje posveti pažnji in smotru: ustvarjen sem in ustvarjal bom! Tega izreka se bo ne samo držati, ampak ga tudi pri vsaki priliki izvrševati. Sestaviti bo treba točno bilanco o preteklosti neizvršenega dela in po tej statistiki usmeriti svoje ideale v dejanja, ob začetku novega leta, ter tako nadzorujoč kaj naj se stori in kaj naj se ne stori in zakaj se ni storilo, vezati silo s silo in jih pošiljati v ogenj za osvoboditev. To je naloga, ki jo ima izvršiti vsak delavec neglede na profesionalne razlike in razlike dela v svojem življenju, ker gotovo je, da si vsak človek služi kruh na svoi načiq, m če bi hoteli rešiti proletariat ločeno, profesijo od profesije, tedaj bi moralo delavstvo čakati na odre- STfev ne vmro HčoW"crožl Diplomacija bije 'Up:! -'\'S s pestjo v Ob raz in hoče ga. omami ' ne bi videlo. d1 r,o vse mirovne pogo : >* !o nove splet- njf potfaJf po? v BoSJoCnosB sVdjnn otrokom in vzgajaj jih, da tudi oni ne bodo prespali svoje življenjske dobe, kakor naši očetje in naše matere in mi. Oba spola, ko bosta v lastnem potu prehitela krivični družabni red ,bosta zadovoljila ljudski želji in bosta enakopravna družabnika, kar je danes samo še ideja. Sodrugi! Borba je huda! Svoboda je zlata k drugemu ne boste prišli brez prvega. kongres, ke in kombinacije za bodoče volne. Industrija ie v krizi, brezposelnost narašča, le tovarne za municijo. orožje in delavnice za bo'ne ladje so v polnem obratu. Evropa se zonet oborožuje z še ostrejšim In strup eneJšim orožjem. Ona Je še vedno vulkan k) neumorno zbira snovi za ponovni izbruh krvave lave. Proletarec je trpel v vojni in on čuti njene posledice. Njegova naloga je torej, da prepreči ponovno krvoprellvanje. Dovolj smo občutili kai je vojna! Mednarodni strokovni kongres amsterdamske Mednarodne strokovne zveze. ki se je vršil aprila t v Rimu. je sklenil za'X>čeri širokopotezno protivojno akcijo. V to svrho ie sklicala Amsterdamska mednarodna strokovna zveza v Haag mirovni kongres ki je bil otvorjen 10. t m. Na ta kongres je povabila zveza poleg vseh strokovnih organizacij tudi vse druge organizacije, ki imajo v svoiem programu boi proti voini in militarizmu. Kako nepregledno široko, a tudi neobdelano je to polje! Nikdar še nismo slišali, da bi se proletariat resno in uspešno boril proti vojni in militarizmu! Proletariat >e razcepljen v nebroj strul in taborov. Kapitalizem najboli podpira narodnostni tabor. 2e v otročja srca polaga sovraštvo do sosednih narodov in ustvarja s tem ostro ločene kaste; z hujskanjem proti drugim narodom vzbuja strast in od kapitalizma tako zaslepljen narod zgrabi za orožje in slepo pobija tiste. ki ne govore njegov jezik. Odločno pa se bori kapitalizem proti mednarodnosti, kalti v tem slučaju, bi ljudstvo uvidelo, da smo oroletarci vsi enaki, da imamo vsi en cilj in enega sovražnika. Če bi bil proletariat vzgojen mednarodno, bi obrnil orožje proti kapitalizmu. Zato bo moral Itorerres najt? po?. ® Jk> os»vr&- žila kapitalistični trik nacionalizma. Pa še težjo nalogo bo Imel mirovni kongres. Razorožiti države. Moral bo torej pridobiti narode za idejo morahčne razorožitve. To pomenja najhujši odpor, oroti sedanjemu kapitalističnemu režimu. Razorožitev pa je odvisna v veliki meri od delavstva, ki je zaposleno v tovarnah za orožje in municijo. Z dviganjem zavesti med tem delavstvom, da je to orožje, katerega izdeluje namenjeno za ubijanje njer govih sotrpinov, nai bi se polagoma znižala produkcija morilnih sredstev na tako količino, ki ie potrebna za privatne svrhe in obratovanje. Mirovni kongres bo moral postaviti lemeli svofi akciji predvsem in edinole na razredno zavest Razredna zavest bo odpravila med proletariatom kaste nacionalizma, le ona bo podrla zidove mogočnih munlcijskih tovarn, samo ona bo odloče^-vala v parlamentih ali nai se napove vojna ali ne. samo ona bo tudi razorožila narode. Uničiti pa bomo morali tndi meh. ki neprestano piha v žerjavico vojnih strasti in konfliktov — to je diplomacijo. Ali mora biti še kaj bolj zahrbtnega in peklenskega od današnje diplomacije, če pogledamo današnje državne aparate si moremo misliti le to da se nahajamo med peklenskim luciferievim štabom. Diplomacijo na borno odpravili tudi le potom razredne zavesti s tem. da bodo delavski zastopniki odločevali o državni politiki. Pozdravljamo idejo, ki jo je sprožil rimski kongres, pozdravljamo tudi mirov-* ni kongres :n želimo, da bi ta kongres ne o?tal med onimi tisoč kongresi ki so sicer zapisani — a žal ne izvršeni Ta mirovni kongres naj zaključi dobo besed, otvori na nai dobo dejanj, dobo. ki bo pričela v resnici z resnim bojem proti vojni in militarizmu. ■ =? Socialistični koledar 1923. se dobi v Strokovni komisiji, Šelenburgova ul. 6/IL V platno vezan s svinčnikom stane 12 Din. .... I I zamolklo petje zvonov farne cerkve svetega Pavla. Tako ml je prinesel veter pozdrave od. siromašne matere, ki je bd sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar . . . Prišlo je bilo pismo od moje pozabljene ljubice, in ko sem je odprl, je vse zadišalo po tistih časih, po tistih nedolžnih poljubih, po sočnih travnikih, kjer sva se sprehajala po kostanjevem gozdiču, kjer sva sedela na klopi in se je stiskala k meni, ker so padale težke kaplje izza listja, tako da se je njena mokra bluza oprijemala roke; zadišalo je po preteklosti, po tisti lepi zemlji tam na jugu; nekoliko so se bile odpahnile duri, ljubezniva roka moje polpozabljene, za zmirom Izgubljene ljubice jih je odpahnila in že so se odprle na stežaj in v se se ie vračalo s soJnčno veliko silo ln kakor od pepela se je razsul in je padel od mene mrliški prt in je padla od mojih oči mrena, ki s$m 1>U gledal J&q*njq aa sv.et. I CANKAR:* ' * Pate des (Cesta r-, ) mi j?, kakor i>: bil vstal iz gr i -a. r^K©i>«žo me Je biki kostno življenja jf .cboto pod teži. : j.- t, moje roke j;Iso lite več močne da bi od- irali?« brente. Že sem &•'*! ;vm, da sem mrtev, pi/sabljen, in slKi! .vxm korake Ki«?, 5d 90 stopali preko suv. ^a groba. Živeči so in 30 govorili glasno in veselo, jaz pa »an ležal globoko pod tesko prst- 4 Lotos. 11. decembra stno praznovali 4. obletnico smrti našega velikega proletarca Irana Cankarja. To njegovo novelo priobčujemo z željo, da bi sleherni slovenski proletarec spoznal vsa dela, ki jih je napisal ta veliki borec za prastar Jo in sem se ukvarjal z zaduhllmi, samosvojimi mislimi, mislimi mrtveca, in sem sovražil druge, ker niso mislili kakor Jaz in ker so stopali lahko in veselo preko mojega groba. In zdaj sem se vzdramil In sera zavzdihnil in breme se je odvalilo. Prišla je v moje srce ljubezen, tista ljubezen, ki je edino močna dovolj, da vzdigne človeka iz groba. Spala je v meni, pod ttežo žalostnega in grenkega življenta. Ali dotaknila se Je njenih oči mehka in topla roka in trepalnice so se zgenile in vzbudila se je. Z veliko močjo me je vsega objela, od juga gor je zapihal spomladanski veter in mi je prinesel pozdrave od tiste zemlje, ki mu je bila nevidna roka izruvala iz njene prsti, izruvala s koreninami, da so zakrvavele; zašumelo }e od Ras-kovca in od Javornika gor, spomladanske hlapove z Ljubljanskega polja je pri-^ nesel, veter. do Rjnga, slišal sem v vetru Kriza svetovnega gospodarstva« Samo o poročilih, ki jih dobivamo iz drugih držav bomo na kratko govorilL Delavstvo vsega sveta pa je danes — 'to ie jasno — težko prizadeto radi krize svetovnega gospodarstva. Ne samo to. Delavstvo »zmagujočih« držav in pa delavstvo kojih dežele se svetovne vojne sploh niso udeležile, je prizadeto na gospodarski krizi še mnogo bolj kot pa delavstvo »premaganih« držav. Malo neverjetno zveni po ušesih, če trdimo da je armada brezposelnih mnogo manjša v Nemčiji in Nemški Avstriji, kot pa kje drugje. Vse drugače zgleda n. pr. v Švic4. v Angliji in mnogih drugih državah. Mala Švica s svojim komaj triinpol-mUjonskim prebivalstvom je imela v zadnjih mesecih nad 100.000 brezposelnih m približno 50.000 delavcev, ki delajo samo nekaj dni v tednu. V Angliji morajo vzdrževati stalno 2 miljana brezposelnih. To število se bo pa povečalo še za nekaj stotisočev. Še večje, kakor v Angliji je število brezposelnih v Zedinjenih državah severne Amerike. Tudi v Skandinavskih držav?h, ra Švedskem, na Norveškem in Danskem miruje velik del obratov in sto« tisoče delavcev je na cestah brez dela. Povsod, kamor se ozremo nam zija nasproti rana današnje družbe — brezposelnost Ali si moremo ta položaj razjasniti? Zakaj je ravno v deželah, ki niso bile prav nič udeležene pri svetovnem klanju, ali v onih. kjer so izšle kapitalistične vlade’ zmagonosno iz boja, brezposelnost tako velika? Ni to slučaj. — kakor bomo to v naslednjem tudi dokazali, da se vrti to vprašanje okoli tistih dežel, katerih denar ni zgubil nič ali Ie malo na vrednosti, ki je osta'a približno ista kakor pred vojno, ko-,iih valutni barometer stoji »visoko«. V teh deželah so vplivale na gospodarski položaj take razmere zelo nepovoijno. Nemčija m Nemška Avstrija, katerih denar ie zgubil na vrednosti zelo mnogo sta 1 gospodarsko precej zaposleni, imate le malo brezposelnih, v nekaterih poklicih colo nič. Kar se dogaja v posameznih državah, to naide svoj odsev v svetovnem gospodarstvu Vzemimo zopet za primer Nem-člio. ki igra na gospodarskem polju zelo važno vlogo. To se je zgodilo, ko je bil lep dan in so se hiše svetile v solncu in je po vrtovih poganjalo mokro zelenje. Zvečer sem šel v kavarno in sera pozdravil prijatelja, ki Je sedel za mizo v oblaku tobakovega dima. Opazil je moj vroči obraz in moje razposajene oči In se je začudil, skoraj ie bil razžaljen. Pust in mrtev, kakor je bil, ni maral gledati veselih obrazov. Povedal sem mn, da praznujem Draznik svoiega vstajenja. In ker je bilo v meni polno mlade moči, ki je čakala, da se izlije v predrzna dela, sem mu pravil o svojih načrtov in upov velikosti in neizmernemu številu. Kadil je in me je poslušal; včasih se je ozrl postrani name. Ko sem obmolknil, nekoliko potrt In plašen pod hladnim pogledom njegovih oči, se je naslonil s komolcem ob mizo in je izpregovoril. Govoril je počasi in mirno, ne da bi glodal naravnost x obča*. Nizko valutno stanje nemške edinice — marke — omogoči nemškemu podjetniku in delodajalcu izdelovati blago do gotove meje ceneje kakor podjetniku v Švici, Angliji ali Ameriki. Najboljše se to razloži ako primerjamo plačo, ki jo dobi n. pr. kovinar. Pred nekai meseci smo lahko čitaii v časopisju lep primer. Kovinar v Zedinjenih državah dobi dva dolarja mezde na uro. Kovinar v Nemčiji pa štirinajst mark na uro. Kurz dolarja je danes približno 300 mark (74 dinarjev). To pomeni, da ie zaslužil ameriški kovinar 600 mark na uro. nemški kovinar pa samo 14 mark. Cisto naravno, da ie nemški podjetnik, ki rabi za izgoto-vitev stroja približno 50 delavcev, ki delajo približno 450 delavnih ur po 14 mark, v stanu prodati strol mnogo cenejše, nego pa ameriški podjetnik, ki rabi 50 delavcev, ki jih plača 600 mark na delavno ura Posrečilo se je na ta način nemškim podjetnikom, da so po vojni preplavili svetovni trg s svojimi industrijskimi izdelki. Tu oa se skriva jedro vprašanja. Nemškim podjetnikom, bi bilo omogočeno kljub prevoznim stroškom, ki jih porabljajo, da prodajo blago v inozemstvo še vedno za nižjo ceno v drugih državah (v Angliji. Ameriki itd.). Posledice za Industrijo seveda ne bi izostale. Toda druga stvar tiči za tem plotom. Ker ameriški, angleški podjetniki svojih izdelkov v deželah s slabšo valuto (n. pr. v Nemčiji) ne morejo razpečati in nimajo odjemalcev, radi visoke valute, omeje podjetniki izdelovanj industrijskih izdelkov. Brezposelnost naraste od tedna do tedna in vlada tako že mesece in mesece v teh državah. Ta brezposelnost je že del velike gospodarske krize po vojni. In temu naraščanju moramo pripisati še drug vzrok. Rusija ie bila do pred pol leta (do ženevske konference) skoro popolnoma odtrgana od svetovnega gospodarstva. Jasno je. da izločitev te ogromne države iz svetovnega gospodarstva ni mogla ostati brez posledic. Mnogo je še stvari, ki so posredno ali neposredno uplivale na katastrofalno propadanje gospodarstva. Zanimivo je. kako so skušale države, ki so bile ogrožene radi preplave cenejših izdelkov nemške industrije omejiti na napačni podlagi brezposelnost. Poskušali so »Ali se spominjaš na Havel aarja Multatulijevega, na lepo povest o Saidi-ju? Ko se te vrnil Saidi ja v domačo vas je čakal pod drevesom vso noč, da bi mu prišla ljubica ob zori naproti, kakor sta se zmenila ob slovesu. Čakal je in ljubice ni bilo. In je šel v vas, in po vasi navzdol, do konca in spet po vasi navzgor; hiše njegove ljubice ni bilo. Tekel je navzdol, do konca in se vrnil — hiše ni bila Vse hiše so stale tam kakor nekdaj, samo hiše niegove ljubice ni bilo. Ubogi Saidija ie mislil, da Je zblaznel in je tekel spet navzdol in spet navzgor — vse je bilo kakor prej. ali hiše njegove ljubice ni bdo . . . Glej, v Pariš so bili prišli vsi narodi v goste. Ob »cesti narodov« so si napravili domove, kolikor manjši je bil narod toliko večjega in lepšega si je napravil. In ko bi bil ti prišel na tisto cesto in bi iskal svoj dom, bi hodil po cesti kakor Studila; navzdU do tooitica la spot na- rrazadnfe znižati delavske mezde. Mi vemo. da so se naliajaii v tistem času angleški. ameriški, francoski in skandinavski delavci v najhujšem boju za svoje najosnovnejše pravice. Podjetniki niso pomislili na to da bi v slučaju znižanja delavskih mezd tudi delavci ne mogli kupovati izdelkov, ki jih nujno potrebujejo v življenju. Podjetniki bi z znižanjem delavskih plač dosegli ravno nasprotno, kar hočejo. Poleg tega sta se poslužili posebno! Anglija in Amerika — klasični deželi težke industrije — carinskega zakona, da bi s tem onemogočili uvoz nemških izdelkov, ?\Temški izdelki so bili radi visoke carinei na uvoz mnogo dražji, kljub nizkim osnovnim cenam izdelkov, kakor pa domači izdelki ameriške in angleške industrije« Tako ni mogel postati angleški ali ameri--ški delavec odjemalec izdelkov nemške industrije. Tudi ta nakana zgraditi carinski zid! okoli Amerike in Anglije ni imela za ameriške in angleške podjetnike nobenega uspeha. Kitajski zid posameznih dežel ne more prinesti zažeijenega gospodarskega! življenia. Vse dežele so danes primorane imeti med seboj gospodarske stike. Vsi drugi! ooskusi rešiti in ozdraviti svetovno gospodarstvo bodo brezuspešni. Zato sklieuiejo danes kapitalistične vlade gospodarske konference, na katerih skušajo najti pota iz te gospodarske zmešnjave vendar do sedai niso imele nika-koršnih uspehov. Gotovo pa ie eno. da ta zmešnjava to-> liko časa ne 'oo ponehala, dokler bo ob-stajal kapitalistični družabni red. Kje naj bodo centrale? V zadnjem članku »Samouprava* smo se oečali z načinom zedinjenja vseh jugoslovanskih strokovnih organizacij. Za v tem članku smo omenili težkoče, ki bodo uasiele pri vprašanju, kje naj boda centrale posameznih organizacij. Prav gotovo je. da vsak sam sebi naj-« bolj zauDa. in da bi vsaka podružnica nai-raiše v:de'a. da bi bil sedež centrale vi njenem kra;u ali pa kje v bližini. Zato moramo tudi to vprašani© rešiti po nekem pravilu, ki bo za vse organizacije pra-» vilno. Sedež centrale mora biti vsekakor! tam. kj-^r ie dotične vrste industrija pač najbolj razvita in kjer ima organizacija! vzgor — vse hiše bi stale tam, tvojega doma pa bi ne bilo, tekel bi navzdol, tvo« je oči bi bile okrvavele in blazne od| strahu; in bi tekel in bi se vračal in bi ne našel svojega doma. Vse hiše so bile tam, tvoje hiše ni bilo. Ti si bil tujec tam« vagabund brez doma. Če bi bil kdo prišel in bi te vprašal: »Kdo si? Odkod si? Pokaži mi svod dom! — bi povesil oči in bi sklonil hrbet in bi mu ne odgovoril. Zato je neumno vsako veselje in vsako upanje. Ti nimaš doma, to se pra- vi da si veia brez debla, odkrhnjena veja, ki je padla na gnilo listje in se tam suši ter naposled segnije. TI nimaš doma; tvoje misli so tuje, kakor ti jih je nanesel veter od vseh strani, vsako tvoje delo je tuje, vzraslo iz tujih tal, vsaka tvoja beseda je tuja* zakaj niti jezik, ki ga govoriš, ni več tvoj. Kako bi zazelenela veja na gnilem listju, odiajjoieaa od .debla? Mi smo veje* x,.**i»' ,9 • ••■ \ * • ' iiaj^fotjolceTse' IdŠfenifi<£ Centrala požre i dosii najboljših moči in more biti samo tam. kjer so take moči na razpolago, ki imaio širši pogled. Takih krajev je pa v Jugoslaviji bore malo. kajti naše organizacije so po večini zelo mlade in si niso .mogle izšolati zaupnikov, ki bi imeli poleg mezdnih gibanj še kakšne širše pojme tudi o drugih vprašanjih. Ne smemo pozabili, da se priprost delavec pač najlažje uživi v svoj položaj, j in da ga najbolj zanima položaj delavstva . v oni tovarni, kier je on uslužben. Centralni odbor mora pa prav mno-"gokiat nase pozabiti in se pečati z raz- i merami om’h delavcev, ki jih niti ne pozna. V Sloveniji bi gotovo ne mogli oči-i-tati o. pr. kovinarski organizaciji, da nuna dobre uprave in da je premalo žrtvovala za izotrazbo svojih članov. Vendar bi bi-■'!io komai Jeseničanom mogoče prevzeti 'centralo in io voditi v zadovoljstvo ostalih kovinarjev. Kar je m glavno pri vprašanju centrale je pa to. da moralo oni. ki naj dajejo ;smernice o tarifni politiki, tudi produkcijsko tcoiijo do dobrega poznati. Delavci, ki delajo V mali o#rfi ali v kakem drZav-nem obratu, bodo težko parirali podjetniške Drotiukreje ki ugovore, češ, konku-rence ne zmoremo. Obrtniška stroka nima konkurence iz industrijsko bolj razvitih držav, ker se po večini ne izplača dobe, vi'a ti take izdelke (n. pr. žlebove, popravita ali kai sličnega) iz tujine. Zalo morajo oni ljudje znati preceniti konjunkturo. kar ie pa nemogoče, če ne poznajo produkcijske teorije. Jasno pa je. da v onih krajih, kjer industrija še ni razvita in kjer prevladuje še mala obrt. da v onih krajih tudi delavci ne poznajo industrijske vede. Zato pa tudi ne morejo voditi takih organizacij, ki imajo opFavka z industri-jalc;. Po drugi strani je pa mogoče, da delavci ki poznajo industrijo, morejo odlo-čaiti tudi on zadevah v mali obrti, že zato, ker ta so vprašanja tam mnogo enostavnejša. Gotovo je torej, da je pri odločitvi, kie iiai do centrala, treba te navedbe upoštevati in dobro razmisliti predno se odločimo. Samo en napačen korak nam tukaj lahko mnogo škoduje. jo2a GOLMAJER? K državnemu kongresu kovinarjev. Ker je vprašanje ujedinjenja kovinarjev še vedno na tapetu, je potrebno, da revidiramo sklepe, ki so se z ozirom na ujediiijenje že napravili. Kovinarji smo ^faktično že zjedinjenji in smo slovenski kovinar ji učlanjeni v Osrednjem društvu ■kovinarjev in sorodnih strok sestavni del »Saveza metalskih (kovinarskih) radnika Jugoslavije«. S tem smo slovenski kovi-nani napravili že en korak k zjedinjenju iv»eth kovinarjev Jugoslavije. Da se pa res ;vse kovinarje združiti v eno telo. to je upravno telo — ker dosedaj imamo dve cenTalni upravi in dva oficelna imena — ta sicer imamo »Savez metalskih (kovinarskih) radnika Jugoslavije«, ki ima svoj sedež in centralno upravo v Belgradu in »Osrednje društvo kovinarjev« s svojim sedežem iri centralno upravo v Ljubljani. 'Eta se ni že od začetka gledalo na to. da se ustanov: za vse kovinarje Jugoslavije eno samo centralno upravo, pa ni vzrok temu formalnost, temveč različno mišljenje delegatov, in sicer je bil en del — so-idrugi iz juga — za strogo centralistično zedinjenje. Slovenci pa za samoupravno zesdimenje Čas sam pa je pokazal, da je resnično zedinjenje s skupno centralno upravo mogoče le na podlagi najširše samouprave. Ker smo kovinarji Slovenije na našem kongresu sprejeli resolucijo, ki nas je vezala, da izdelamo do prihodnjega skupnega kongresa osnutke za pravila in pravilnik, ki bo obvezen za vse kovinarje Jugoslavije, moramo vedeti, da ako se ta pravila sprejmejo, da se potem likvidira Osrednje društvo kovinarjev in sorodnih strok v Ljubljani in pri tem obenem nastane vprašanje, kje naj ima ta centralna uprava svoi sedež. Ker smo slovenski ko-vinaiji na vseh svojih kongresih računali s tem, da mora vsekakor enkrat do tega priti in pri tem trdovratno branili svojo samoupravno stališče je likvidacija mogoča. sano na podlagi, da se zajamči nam kakoi vsem drugim najširšo samoupravo. Kot določen referent k pravilom in kot tajnik organizacije sem uvidel iz vseh debat, ki so se vršile pri centralnem odboru in po podružnicah, da kovinarji Slovenije svo’e stališče glede samouprave nlso^^pf^rfomli. Radi fegd' mTsJftn, "da cfamf temelj z resolucijo na podlagi katere naj se izvrši zedinjenje v skupno centralno upravo za vse kovinarje Jugoslavije. Za temeii zedinjenja predlagam naslednjo resolucijo: S predloženimi pravili je potrebno,, da se sklepe, ki so bili sprejeti na kongresu zjedinjenja kovinarjev Jugoslavije, ki se je vršil v Ljubljani dne 1.. 2. in 3. oktobra 1920. likvidirajo, oziroma definitivno reši'o Da bo mogoče sklepe 'likvidirati, je potrebno da se zapreke, ki so sedaj to zadrževale odpravijo, in sicer ne smemo imeti tukaj pred očmi formalnosti, kakor to muogi tidiio temveč tehnično izvedbo uprave in medsebojno spoznanje. Radi ‘ega je nujno potrebno, da ta tehnična uprava Saveza bazira na sistemu, ki bo napravil Savez elastičen, da se bo mogel paralelno razvijati in prilagoditi vsem >r ospodarskim in socialnim razmeram v državi. Ne pa. da kovinarji v svojem plemenskem okviru okostene. Da bo to mogoče izvesti, je nujno potrebno: L Kongres naj likvidira vse doseda-. nje sklepe ujedinjenja. 2. Kongres nai si postavi za VTboVno. vodstvo centralni odbor, ki naj sestoii Iz ožjega in širšega odbora in naj ima svoi sedež tam kjer je kovinarska industrija najbolj razvita, in sicer v Ljubljani. 3. Da bo ustroj organizacij čimbolj elastičen h prikladen gospodarskemu in socialnemu položaju dotične pokrajine, je potrebno da bazira na najširši samoupravi, i in s>eer na ta način, da se snujejo pokrajinske oblastne) uprave, katerim nai se pred uš c s posebnim pravilnikom mejo samouprave in delokrog. Tako bi se tako} osnovali pokrajinski odbori za Srbijo s sedežem v Belgradu, za Hrvatsko s sedežem v Zagrebu in za Slovenijo s sedežem v Ljubliani. Za ostale pokrajine bi pa Centralna uprava take čimpreje morala osnovati d. Samouprava je mogoča na ta način, i da se saveani dohodki razdele na sledeči! način.' i a) Vse podružnice naš obračunajo1 svoii pokraiinskf (oblastni) upravi, kakor bo to določila Centralna uprava. i b) Pokrajinske uprave naj pa obraču- ; navalo centralni upravi 20% od vsakega, vplačanega prispevka in pa vpisnino za ki gnijemo, ker ni soka iz debla, da bi nam dajal močL Povej mi, odkod ti je prišla navdušenost za delo, za življenje? Premisli dobro, poglej svojo dušo v čistem ogledalu, brezobzirno si razodeni izvor in smoter svojega duševnega nehanja in spoznal boš, da nimaš doma. Tvoja rojstna hiša, dragi moj, je podobna ciganskemu vozu, ki roma od kraja do kraja. Ker nimaš studenca, ki bi ti dajal ponosa in ljubezni in moči, zato ti nimaš nikogar, da bi mn bil hvaležen. Kakor je vse tvoje nehanje tuje, tako je tudi brezpomembno. Kdor ti ničesar ne daje, bi bilo neumno, da bi mu ti kai dajal. In nemogoče je, da bi mu dajal. Zakaj darovanje ni na svetu, vse je samo vražanje. Kar si bil nabral, drugod, vmi spet tistim, ki so ti bili dali; pojdi in išči jih, če jim je do povračla.« Jaz pa sem šel in sem romal po cesti polu veseli® in mladosti, jaz ubogi Saidi^a. Slišal sem njegove besede In slišal sem, kako je stokal v njih, da, videl sem, kako je bila vzvela vsaka njih iz gorke srčne krvi. Sram ga je bilo siromašne matere in bil se je po licih, zato ker ga je bilo sram . . . * Večer je bil jasen in po vrtovih je zelenelo. In zašumelo je od Javornika in od Raskovca gor, slišal sem v vetru zamolklo petje zvonov farne cerkve sv. Pavla. Tako mi je prinašal veter pozdrave od matere, ki je bil sin pozabil nanjo, zato ker mu ni mogla dati ničesar. Težko in čudovito sladko mi ie bilo. Hodil sem po široki cesti, cesti narodov, in tam so stali visoki domovi. Hodil sem, neznanec brez doma, moje srce pa se je stiskalo in širilo od velike, bolečine in radosti polne ljubezni do matere, ki nima doma; ne dal bi bil te ljubezni za vse bogastvo domov, ki so stali ob cesti tako bahato: »Glej, berač si in tvoja suknja je zaJcrpaoa ta tvc& bose nogo so vse bolene in opražene od nestalnega romanja!« Ej, mati, majka, življenje moje, vseh mojih misli, vsega mojega nehanja začetek in cilj! Kako so žuljave in zgrbljene tvoje uboge svete roke, — blagoslovi me, sina, z ubogimi svetimi rokami! Tvoje čelo je polno skrbi in trpljenja, s trnjem je kronano namesto z diamantom, — nagni k meni, sinu, svoje ljubljene, s trnjem kronano čelo, ozri se na ponižni dar, ki ti ga prinašam, siromašne matere siromašen sin, ozri se na moje srce in sprejmi ga! Romal sem po široki cesti, mimo visokih domov In sem bil vesel in ponosen, zakaj nije bolj sladke in rodovitne ljubezni sinov, ki nimajo od svoje matere drugega, nego to sladko In rodovitno ljubezen, vredno prostranega doma in vse te Široke in ponosne ceste. dd CenfraJnfc uinrdVfe Izstavljene članske knjižice te' pravila in pravilnik. c) Iz teh dohodkov bo centralna uprava nabirala skupni stavkovni fond za širšo akcijo ter krila svoje upravne stroške. 5. Centralna uprava naj pokrajinskim upravam predpiše njihov delokro« in s posebnim pravilnikom določi mejo samouprave. _________ KILI JAN JANKOVIČ: K zedinjenju kovinarjev. V zadnji številki »Delavca« je v članku »Samouprava« navedeno, da so kovinarske organizacije v Jugoslavili že zedinjene. Toda s to zvezo, katera obstoja danes, še ne moremo smatrati kovinarskih organizacij v Jugoslaviji kot enoto, “ker nimajo dovolj medsebojnega podpiranja niti enotnega‘irodstva. katero bi dajalo diiekiivo, po katerih naj se ravnajo pokrajinske uprave, podružnice in članstvo. ZedMtenje. v pravem pomenu besede nai se izvrši na državnem kongresu kovinanev kateri se bo vršil o božičnih praznikih v Zagrebu. Na tem kongresu ne bo treba veliko razpravljati o zedinjenju, kajti vsak kovinar si tega čimpreje želi, ker se zaveda da je enotna fronta delavstva prepotrebna in da }e enotna fronta mogoča le v enotnih organizacijah. Temeljito razmišljati bo treba o pra-viliii in pravilniku ki bo moral odgovarjati razmeram v posameznih pokrajinah. Razmere pa so skoro v vsaki pokrajini drugačne in vsled tega tudi drugačen način borbe. Zato je treba pustiti posameznim ookraiinam najširšo samoupravo. Pokrajinski odbori nai opravljajo vse oosle •kakor jih sedaj opravljajo na pr. za Slovenijo centralni odbor Osrednjega društva kovinarjev, pri čemer nai se vedno upoštevajo navodila iz centrale. Tudi o vseh potiebnih akcijah v posameznih pokrajinah. ne ft!ede na njihovo velikost, naj sklepajo ookraiinski odbori, če imajo za •izvršitev ttovoli sredstev na razpolago. Za akcije, katerim pokrajina ne bi bila kos. nai b* pa iskale privoljenja centrale ter nai hi i:b ista podpirala s svojimi razpoložljivimi sredstvi, eventuelno prostovoljnimi prispevki članov iz vseh pokrajin Poponoma napačen, da celo škodljiv bi bil vsak drug način uprave, in sicer iz že navedenih razlogov m vsled prehitre reorganizacije katera bi povzročila rednemu delovanju kolikor toliko zastoja. Kavno tako napačno bi bilo tudi, pustiti ookrajinam da odločajo o svoiih akcijah, finančna sredstva pa nai bi vsa oddajala centrali ali obratno, da bi obdržale finančna sredstva, a ne imele pravice odločati o svojih akcijah. . v-entrala nai bi začasno dajala direktive posameznim pokrajinskim upravam ter vodila skupne akcija Finančna sredstva raj b’ bila razdeljena tako. da bi zadostovalo podružnicam za lokalne potrebe (kot do sedaj 10%). centrali naj bi se na ačunavala kvota za njeno vzdrževanje, ostalo pa naj bi obdržale pokrajinske uprave za vzdrževanje pokrajinskega ookrpta v dotičnih pokrajinah. Da bi bilo mogoče priti centrali do ?redstev. s katerimi bi posamezmm pokrajinam rriskočila pri večjih akcijah na pon.oč oz'roma s katerimi bi vzdrževala enotne akcije, nai bi vsak dan prispeval st&cčuo ea tedenski prispevek za cen- trali"' stavRovn! sklad. Za uposfavitev centrale nai bi vsaka pokrajina enkratno prispevala sorazmerno po številu članov. ———a—bb———nmaa«- r. •družničnem premoženju razdeljeno in sicer: vrednost inventarja, vrednostnih papirjev, ia gotovino. -■ - v TOBAČNA STROKA. Pododbor Saveza Monopolsklh rad-nika-ca v Ljubljani je prejel od Saveza v Beogradu naslednji dopis: »Naša predvidevana akcija za povišanje mezd ie imela uspeh. Uprava državnih monopolov je namreč odločila: 1. Da se zviša vsem delavcem in delavkam tobačnih tovarn mezda po 5 dinarjev kot zvišanje draginjske doklade. 2 To zvišanie velja od 1. novembra 1922. S tem povišanjem nikakor nismo zadovoljni, ker niti daleko ne odgovarja žMjcnskim potrebam in draginji življen-skih potrebščin. Vendar pa smo z ozirom na to začasno rešitev, dokler ne bo izdelana uredba za Izenačenje mezd in pogojev dela za vse tovarne sklenili sprejeti ta povišek in najavljeno stavko odložiti Obveščamo Vas o tem s pripombo, da bo v enem ali dveh dneh rešeno tudi izplačilo tedenskega delavskega zaslužka. Priporočamo vam pa. da iačate vašo organizacijo ter da skrbite za to. da bomo od boia do boja izvojevall boljše delavske oogoie.« Savoz monopolsklh delavcev in delavk Beograd. Glavni radnlčki savez Jugoslavije Beograd. s USNJARSKA STROKA. Redni občni zbor podružnice usnjarjev v Ljubljani se bo vršil v nedeljo, dne 31. decembra t. L ob 9. dopoldne v gostilni pri Poljšaku na Martinovi cesti — Odbor. Poročilo usnjarskega delavstva Nemške Avstrije. Prišlo je, kar smo pričakovali, začelo se je zniževati. Ne samo plače, temveč tudi najpridnejšim in najvoljnejšim delavcem se je vzela priložnost, za sebe in za svojce zaslužiti vsakdanji kruh s tem, da se je znižal delavni čas na 35 ur tedensko, in plače za 10%. če to postopanje naših Industrijcev in naše vlade natančneje premotrimo, moramo uvideti, da naša buržoazna vlada skupno z in-dustrijci poskuša delavstvo ugonobiti, zadaviti ga in z lakoto prisiliti, da zapusti organizacijo, da bi iz sedanjega, zavednega delavca napriviti mehkega, voll-nega, v zavesti nezmožnega, s katerim bi lahko delali kar bi hoteli. Nam pa ne preostaja nič drugega, da se še močneje oklenemo strokovne organizacije, da ubranimo, kar se obraniti in ohraniti da. pa naj potem pride kar hoče. Habsburškega jarma uoa se otresli prišel pa bo fu3t čas, 3a se otresemo ka* pitalističnega jarma z naših pleč, potem bo tudi zniževanja plač, zniževanja in podaljševanja delovnega časa, kakor tudi nepotrebne brezposelnosti konec. Tako piše dunajski usnjarski strokovni list z dne 14. dec. t. 1., in prepričani smo, da bo nemško avstrijsko delavstvo uvidelo, da je to samo predpriprava za nove še hujše boje, katere nameravata država in industrije! napovedati delavstvu. Žal, da pri nas tega prepričanja ni. Ko je meseca oktobra t. 1. nastopila kriza, so nekateri takol izstopili iz strokovne organizacije, ne da bi počakali ali da bi se zavedali, da je ta kriza pri nas ravno tako predpriprava za še hujše boje katere tudi pri nas namerava vlada skupno z Industrijci voditi proti delavstvu. Sodrugi, sodružice, kadar pride do teh bojev, do znižanja plač, do podaljšanja ali krajšanja delavnega časa, takrat ne delajte organizacije odgovorne za eventualne neuspehe, temveč tiste zaspance, ki so v prvem hipu vrgli puško Vi koruzo. ŽIVILSKA STROKA. Osrednje društvo živilskih delavcev In sorodnih strok naznanja vsem centralnim odbornikom v Ljubljani, da se bo vršila dne 28. t. m. točno ob 6. zvečer v društveni pisarni 17. redna centralna seja. Posebnih vabil ne bomo poslali Udeležba dolžnost. — Predsedstvo. Osrcdnie društvo živilskih delavcev in sorodnih strok je 9. t. m. razposlalo vsem svojim podružnicam okrožnico z formularjem v katerega je vpisati delavske mezde z dne 1. iunija 1914 In z 30. novembra 1922 in takoj poslati zopet nazaj. Do danes je centrala sprejela še le od 7 Doiružnic izpolnjene formularje. Ker je stvar važna in nujna, opozarjamo vse podružnice. ki še niso vrnile formularja, da to takoj store. — Tajništvo. KEMIČNA STROKA. V podružnici osrednjega društva kem. del Medvode—Goričane se je vršil dne 3. decembra t. I. popoldne v prostorih g. PotiŠlca v Medvodah občni zbor z dnevnim redom: poročilo funkcionarjev in nadzorstva, situacijsko poročilo volitev odbora in raznoterosti. Splošno situacijsko noročilo o strokovnem pokretu ie podal predsednik Strokovne komisije za Slovenijo sodrug Svetek kateremu je delavstvo z zanimanjem sledilo. Pri voiitvi odbora se je sestavil sledeči podružnični odbor: Franc Bečan predsednik, Leopold Zajec namestnik Jože Bitenc tajnik, Franc Turk namestnik. Franc Polak blagajnik, Franc Bitenc namestnik. Ana Cer-banova Avgust Čarman in Viktor Kuralt nadzorstvo. Končno je bilo tudi soglasno sklenjeno da se nabavi do spomladi prapor papirniških delavcev Medvode—Goričane. Zatorei sodrugi in sodružice zbirajte prostovoljno darove med seboj da bo prapor zagotovo razvit na dan 1. maja 1923 Vse prostovoljne darove sprejema odrug Janko Mravlje v podružnici Medvode. * V podružnici kem, deL v Mostah se vrši dne 28. decembra t 1. občni zbor z dnevnim redom: 1. poročilo predsedstva, blagajnika hi nadzorstva, 2. Situacijsko poročilo. 3. Vohtev odbora in raznoterosti Poživljamo vse sodruge in sodružice da se ol)čnega zbora dne 28. t. m. v prostorih g. Kavčiča zagotovo udeleže. Občni zbor se bo vršil takol po debi. ' v'k RUDARSKA STROflKSu Pooravek k kolektivni pogodb? v Mežici. Odstavek 2. v 6. vrsti se nal glasi: Osebe pa ki spadajo v četrto kategorijo dobe osebne dravinjske doklade dnevno 19 K ne oa 14 K. Vse te dravinjske doklade označene v številkah za delovno osebo krt za družinskega člana, razun onih 'nad 5 otrok se regulirajo po indeksu vsakih 6 tednov v sporazumu s podjetjem in zaupniki. Gospodarstvo. AD Je treba? Naša krona se v Curlhu zadnje štirinajst dni pomika vzdržerna — navzdol. Posledica tega je, da gredo cene pri nas doma vztiržema — navzgor. Seveda je pri tem opažati sledečo zanimivost. Ko je krona v Curihu stopala za 20 centimov, so padle čez en teden cene doma za 4, ko pa pade krona v Curihu za 10 centimov, poskočijo cene doma še isti dan za 15 centimov. Zakaj? Zato, ker hoče imeti veletrgovec v vsakem slučaju čezmeren dobiček. Ali je to treba? Da, treba. Pa še nekaj je treba. To je treba tudi vsem ljudem povedati, da spoznajo manire takozvanih »realnih € trgovcev. Ko jih spoznajo, se jim pa obrne misel na samopomoč. Iščejo In iščejo dokler ne najdejo — Konzumnega društva. Tu se potem vpišejo kot člani, plačajo delež K 200. Ker so pa uvidevni, da se ti za trgovanje v današnjih časih, ko stane 1 kg sladkorja K 80. na osebo premalo, varčujejo in nosijo krone v hranilni oddelek Konzumnega društva, kjer se jim obrestujejo po 6—7%. Tako smo upravičili naslov »Ali • je trebi«. Treba je. da nas tepo, zato, da spoznamo pravico In svojo moč, ki je vtelešena v naših zadrugah. Pristopajmo, hranimo, in napredujmol lz malega raste velika Razno. Ljubljana. V nedeljo, dne 17. t m. do* poldan se ie vršil v restavraciji pri Levu v Ljubilani članski sestanek kovinarjev. IV.eiežba sicer ni bila povoljna. zato pa debate z ozirom na predstoječi državni kongres kovinarjev jako živahne. Na ta sestanek je prišel tudi Jaka Zorga. seveda kakor po navadi, da tisto kar drugi grade — podere. Imel pa je jako nesrečen dan ker ga ljubljanski kovinarji že poznajo Kar na 'lepem sredi debate se oglasi k besedi, da bo podal neko izjavo. Nato »o pa začeli ljubljanski kovinarji eden dniRfrga povpraševati, od kedal Je Jaka Član na>e organizacije. Na to povprašanje so pa Izvedeli, da se Jaka še ni spreobrnil. Nato so mu priporočali, da naj. ako hoče hneti v naši organizaciji besedo In podajah »Iziave«. da naj predvsem podpiše pristopno »izlavo« in potem bo šele podajal druge izjave. Povedali so mu tudi. da kovinarji nikdar ne bodo dopuščali, da bi ttilh enotno organizacijo razbijal, kakor je razbi' železničarska Rezultat je bil ta. da Jaka »i mogel Dri ti do sape In podati izjavo. Ljubljanski kovinarji vedo, da jih Izjave — zJasti Jakatove. ki mu lih naioča Miljutlnovlč v Beogradu, ki Slovenijo sploh ne Dozna in katerega v Sloveniji samo toliko poznamo da ima Iste želje kaker Jaka — ne bodo rešili, temveč ie »motreno dela Ogromno strokovno organizacijo tovarniških delavcev so ustanovile tri ve-Mke angleške strokovne organizacije, to-detoft*. Med teotf se naJiaJa *5Jv«za d&SJns&Oi delavcev«. Zžfritfenlte te bili sklenjeno v posameznih zvezah z veliko večino Nova organizacija bo obsedala ,nad pol milijona članov, ki spadajo k ve' nego sto poklicem oziroma industrijskim panogam. Prispevki so za posamezne člane enotni in sicer pol šilinga za motke in četrt šilinga za ženske in mladoletne delavce. Vprašanje avtonomije in centralizma. Vprašanje avtonomije in centralizma pretresa v današnjem času posebno danske strokovne organizacije. Razvil se je živahen boj, ki ga vodi posebno vneto strokovna organizacija tovarniških delavcev. Posledica je bila samouprava posameznih strokovnih organizacij v vseh mezdnih vprašanjih, v prašanjih podpor pri stavkah, stavkovnih fondov, sklepanj tarifnih pogodb itd. Zveza strokovnih organizacij (Strokovna komisija) sme sklepati v bodoče z Zvezo delodajalcev le one pogodbe, ki se tičejo celotnega delavstva, tako v vprašanjih delavnega časa, plač na dopustu. socializacije itd. in o drugih važnih vprašanjih, ki jih pa morajo odobravati vse organizacije, ki so v dotični komisiji pridružene. Kakor vidimo so na Danskem Imeli dosedaj drugačen tip organizacij, to je take, ki so imele vse stroke skupaj en odbor, kakršen je pri nas Strokovna komisija. Ta komisija je opravljala pri njih vse posle, ki itti opravlja pri nas, povrh pa še one, ki jih opravljajo pri nas centralni odbori posameznih strok. — Taka centralizacija je slaba, ker ovlrai delovanje, zato se ne čudimo če so se posamezne stroke uprle. Naš sistem je gotovo mnogo boljši Suženjstvo še ni odpravljeno. Na otočju Nauru, ki je sedai v rokah angleške uprave obstoji še danes delavski sistem, ki popolnoma spominja na nekdanje suženjstva Na otoku Nauru se nahajajo velika ležišča fosfata (200.000 ton od cele svetovne produkcije ki znaša 7 milijonov ton) medtem, ko goje na otoku Samoa kokosova drevesa. V ta namen so pripeljali Angleži kitajske delavce, ki se morajo zavezati za tri leta. ki so oddaljeni več kilometrov od svojih domov, popolnoma oropani osebne svobode. Tajnik društva oroti suženjstvu ie označil razmere teh delavcev-sužnjev in delavski sistem za pravo suženistvo. h Razširjenje obratov brez konca in kraja Ako se znižajo delavske plače in zvišajo profiti, nam pomole kapitalisti vedno pod nos »dejstvo«: Profiti so za razširjenj« kapitala neobhodno potrebni, da so vedno na razpolago za razširjenje produkcijskega aparata (postavitev novih obratov itd.). Angleški pisatelj A. Hobson je razložil v svoii novi knjigi o brezposelnosti nevarnost nadprodukcUe. ako bo šla produkcija oreko meje vsakdanjih potreb. Mani porabiti in več prihraniti, to lil stvar ki bi sl jo delavstvo želelo. Te naše trditve potrdi nova statistika jeklene svetovne produkcije. Produkcija jekla Je presedla vsakdanje potrebe. Ogrska vlada in strokovne organizacije. Ogrski minister za notranje zadeve pripravlja zakon, ki hoče iztrebiti iz ogrskih strokovnih organizacij politiko. Vlada sicer nima namena uničiti ogrskih strokovnih organizacij, hoče pa. da bi strokovne organizacije ne imele prav nobenega vpijva na politiko. V ta namen bo vla^ upeltala nov zakon. Predložila bo zakon, ki vsebuje stroge odredbe, .po ka-kaziman ys& oglji M. Sfl oSreflBe to sfcer 'do žfveh T©f «nx*ra. sft do deset tisoč kron denarne kazni. Ustan vila ie iz teh razlogov že »železničarja«, *Ogrsko nižino«, »Znamenje«. »Svetilka«, »Vestnik poliskega delavca« In »Promet-* nega delavca«. Kai je sanacija? 500 milijonov zlatih kron kredita se ie dovolilo Nemški Avstriji do posredovanju zveze narodov za sa* nacijo gosDodarstva in financ te države. Prisodili so ji vsoto ki je približno enaka letnim dohodkom ameriškega magnaiai Hemy Forda. Zato mora dovoliti Avstrija tuio kontrolo, ki ji vzame vso neodvisnost. 65.000 uradnikov bo morala postav!-' ti na hladno, da bo prihranila 400 miljarct papirnatih kron. Vrniti morajo nemški ka-> citalisti svoie dolgove v predvojni kronski vrelnosti. Za omiljenje brezposelnosti, ki je v Nemški Avstriji vedno večja, je odo* brila kredit 112 miljard; ta vsota se zdi kontroli antante preogromna. Tako zgleda sanacija! Združenje srednjeameriških držav* Za bodočnost imperializma Zedinjenih! držav Severne Amerike je velike važnosti združitev petih srednje amerikanskih malih držav (Guatemala, Honduras. San Salvador, Nieragua, Costa Rica). V ta namen se je že vršila 6. t m. v Washingto-nu konferenca, ki je sklepala o federativni republiki teh petih držav. Tedenski pregled. Ljubljana, dne 19. decembra 1922. mIh mir ljudem na zemlji...c, pod tem ges» lom praznujemo Božič vsako leto. Ta klic prU haja kot iskrena želja tz ust vseh zatiranih in ponlžanth in teh je ogromna množica človeštva. Brezčutni kapitalizem in pohlepni imperi» atiiem posameznikov, kakor tudi držav, sta raz* delila iloveitvo na dva razreda: gospodujoči in izkoriščani. Prvi živi v izobilju In ogroža obsta* nek svoje okolice, drugi pa žrtvuje svoje živo Ijenske sile pohlepu prvega. Ne smemo tajita da si Je pridobil že tudi delovni razred precej pravic tn da Je dokazal svojo živi jensko zmob nost, vendar pa Je ie daleč od ideala, izražat nega v treh besedah: »Enakost, bratstvo, bodal«... Krmarji Javnega svetovnega življenja so m četa teh vrst napisano geslo bolj malo uvaievaU. VrSile so se mirovne in razorožitvene konferen> ce, ki so se pa končno izkazale za krinko, pod katero so hoteli imperialisti zasužnjiti manjža, narode. Posameznim državam »o sicer določili koliko vojaitva smejo imeti, pa vse to Je ostalo le na papirju. Za sklepe teh konferenc aa šip krst ni zmenil. Velike države so vodila velikt* potezno imperialistično politiko, dočim so manj* ie sile delale v ožjem okvira. Učinek Ja bil tstb uničiti soseda. Vrhovni medzavezntiki svet svojega agm stvnega postopanja ni skrival Parola: vreči Nanm Cljo ob tla In ukloniti Rusijo, Je bila popolnoma odkrito propagirana po svetu. Druga ustanova, ki naj bt služila v pomirjenje narodov bi ob* novo gospodarstva, to Je liga narodov, Je pa bUa, kakor že rečeno, le pretveza, s pomočjo katera bi prOle velesile do živega manjiim državam. Umevno Je torej, da tudi od teh institucij rklk cane konference niso mogle Imeti uspeha. Da te ustanove res niso imele nobenega vpliva tn nobene avtoritete, dokazuje dejstvo, da Je takrat, ko sel Je najživahneje razpravljalo o miru, pred očmi diskutantov Izbruhnil turiko* grikt spor, kt ga vsi protesti antante niso mogli preprečiti ali omejiti in Je morala biti radi ure* dttve razmer na bližnem vzhoda sklicana tako* zvana ortentska mirovna konferenca, ki zboruje te dni v Laussanu. To dokazuje mobilizacije po »VfOPjkih duavah, predvsem pa v na. sftju Franco rov prof! Nemcem, Italijanov proft Jugoslovanom itd. Koncem koncev moremo in moramo ugotoviti: miru še ni. Amerika je s prva aktivno posegla v akcijo ta obnovo Evrope; šlo ji je namreč zato, da ji Evropa vrne posojene ji milijarde. Ker pa ji njeni naklepi niso uspeli in se ji je mati Evropa jela kujati, je bilo Ameriki dovolj in pokazala ji je hrbet. Predsednik Zedinjenih držav je kat tegorično izjavil, da se Amerika ne bo več vrne* sevala v evropejske zadeve, češ, Evropa naj g let da sama, kako si uredi svoj dom. Kakor si pot stelje, tako bo ležala, Amerika bo fungirala v Evropi le kot opazovalka po svojih zastopnikih, ki jih bo pošiljala od časa do časa v Evropo. Res se je Amerika tega sklepa držala, vendar pa ni pozabila izterjevati svojih dolgov v Evt ropi. Poleg tega se je udeleževala le akcije za pomoč gladujočim v Rusiji. Edino izjemo je nat pravila, ko ji je bilo dovolj francoskih represalij napram Nemčiji. V tem slučaju je obljubila svojo pomoč Angliji, ako Francija zasede rusko ozemlje. Sicer pa j eielela Amerika na lastnih tleh Hrokopotezno akcijo za zvezo narodov novega sveta. Najprej je organizirala združenje držav Srednje Amerike. Sedaj je usmerila svoje delot vanje na države Južne Amerike. Kakor vse kat že, se bo te akcije, ki jo vodi državni tajnik Hughes, posrečila in bo sklicana spomladi vset ameriška konferenca, ki bo združila ljudstva vseh treh Amerik v edinstveno zvezo Ameriških narodov. „ Pri dehi in prizadevanju za pomirjen]c nat rodov in gospodarsko obnovo Evrope so marljivo sodelovale delavske organizacije. Dne 11. t. m. je bila v Haagu otvorjena svetovna mirovna konferenca, ki jo je sklicala strokovna internat cijonala v Amsterdamu. Konference se udelet iuje 600 delegatov, ki zastopajo črez 30 milijot nov delavcev. * 'Domlnjont (Egipt, Južna Afrika, Indija, Avstralija in Kanada), ki so bili pred vojno Ant glijl najtrdnejša opora, prete biti sedaj njen pot gin. Anglija jim je sicer obljubila in dala obt širne avtonomije, vendar jim to ne zadošča, ker hočejo biti na lastnih tleh svoji neodvisni go* spodarji, ki se več ne puste gospodarsko iskot riščati. Navzlic vnanje političnim skrbem, nav zlic neprestanemu trenju s Francijo in kljub pot razu na Irskem pa angleška valuta raste. Ant gleški funt šterling zaostaja le Se par točk za ameriškim dolarjem. Angliji pa preti Se druga nevarnost, In stcer vedno naraščajoča brerpotet* nost. Nedavno je delegacija brezposelnih hotela posetiti kralja, ki pa je komoden gospod in je deputacijo odklonil, češ, s tem naj se ubija mit nister notranjih poslov. Francoski ministrski predsednik s svojim energičnim nastopom svojega stališča ni utrdil. Celo Iz vrst lastnih pristašev mora čuti opomine, naj vodi napram Nemčiji spravljivejšo politiko. Ker sicer bo nasilje spravilo Francijo do kat at strofe. Sploh se vede Francija napram Nemčiji kakor obstreljena žival, ki hoče z vsemi svojimi silami poraziti svojega napadalca. — Iz Amerike se je vrnil njegov nasprotnik »/iger« Clement cau, ki je v Ameriki izjavil, da ne potrebuje ameriškega vojaštva, niti ne kliče v Evropo a met riških državnikov, ker so itak zastopani v Lot zanu; prav tako ne mara ameriškega denarja. Želi samo to, da dš Amerika prijazno besedo, iz katere spozna Nemčija, da je Amerika na strani Francije. — Res skromne želje od gospoda Clemenceava/ — V ostalem so jeli v Franciji hudo stopati na prste komunistom. Kazenski set nat je zadnji čas obsodil več komunističnih pot slancev, češ da so hujskali vojaštvo k uporu. V Italiji nadaljuje vodja fašistov, ministrt ski predsednik Mussolini politiko nedoslednosti na zunaj in nasilja na znotraj. Vendar pa tudi med fašisti že poka in čisto jasno je opažati, kako se bliža razkol. V Švici so izvolili novega zveznega predt sednika, zove se Scheurer. Prošti teden je tu izt bruhnila stavka tipografov, ki pa se je kmalu končala s tem, da je strokovni odbor zveze fipot grafov sprejel predlog preliminarne pogodbe z lastniki tiskarn, ter sklenil nastopiti delo v čet trtek ali petek. V čehosloveški industriji se je pojavila kriza. Brezposelnost je neprestano naraščala. Sedaj pa so izjavile Škodove tovarne, da ustat vijo popolnoma obrat od 24. do 31. tega meseca. Zopet bo brez dela nad 10.000 delavcev. Huda izguba je zadela čehoslovaško republiko s smrtjo svojega poslanika v Beogradu, Kaline, ki je imel največ zaslug, da sta sklenili čehoslovaška in Jugoslavija gospodarsko pogodbo. Avstrija se je z zunanjim posojilom toliko opomogla, da računa na stabilizacijo krono. Uspeh se pozna v tem, da cene živilom in blagu splošno padajo. Madžarski fašisti, ki jim je silno zrastel greben, so ustanoviti v Budimpešti madžarsko fašistovsko ligo in si nadeli ime zHungarlsti«. Ustanovna skupščina je bila tajna in novinarji k njej niso imeli pristopa. Vrsto atentatov m pdFtt&m osebnosti 'ja dopolnil nov slučaj. Neki akademski slikar je ustrelil novega predsednika dr. Narutoudcza. Nova poljska vlada je jela zelo odločno nastot pati. Ministrski predsednik je postal šef gene* talnega štaba, Sikorski. Novega predsednika bo* do volili v sredo dne 20. t. m. Rusijo zastopa na Lozanski konferenci zo* pet Čičerin. Zanimiv je bil prizor, ko sta trčila drug v drugega demonični Čičerin tn pa lokavi Lord Curzon, ki je skušal Ruse odvrniti od ob* štrukcije. Kakor vedno in povsod nastopa ruska delegacija zelo samozavestno in odločno. Ruska delegacija je predložila konferenci pravilnik za plovbo po morskih ožinah in po Marmorskem morju, kar je za Rusijo, ki stavlja visoke zahte* ve, zelo pereče vprašanje. * Kronična kriza naše vlade se je končala * tem, da se je Pašiču njegovo manevriranje po* srečilo in da mu je kralj poveril mandat za se* stavo nove vlade. Pašič je sestavil kabinet iz sa* mih radikalcev in je prepustil dve listnici, eno Hrvatu dr. Supilu, drugo Slovencu, znanemu »radikalcu« dr. Župančiču, ki pa sta oba vele* srbskega mišljenja. V parlamentarnih krogih ju šaljivo imenujejo »ministra za kolonije«. Demo* krati niso pričakovali, da jim bo Pašič tako iz* podmaknil tla, zato bodo imeli slabe božične praznike. Na splošni pritisk se sestane narodna skup* ičina v četrtek dne 21. t m. popoldne. Seja bo le formalnega značaja. Nato bo zasedanje od* godeno, ker se prično božične počitnice, ki jih bodo ministri in poslanci porabili za volilno agi* tacijo. Pri novih volitvah bo število mandatov precej zmanjšano. Izprememba v vladi je imela za posledico ispremembo v upravi. Med drugimi Je izvajal posledice demokratski pokrajinski namestnik za Hrvatsko Dcmetrovič in odstopil. * Ljubljanski pokrajinski namestnik cesar Janez pa koketira z radikalci in se drži svojega mesta kot klop. Odstopil je tudi pomočnik prejšnjega fi* nančnega ministra Plaušič. Novi finančni mini* ster dr. Stojadinovič je že pojasnil svoj program. Izjavil je, da bo delal za svobodno trgovino in ojačenje izvoza. Obetajo se nam torej prav lepi časi. Vsekakor za božične praznike prav »lepac tolažba. V imenu Strok, komisije (P. odb. GDSJ.). Izdajatelj: France Svetek. Odsrovorni urednik: Ivo Meznarič. lllSliliS PoStnl predal 3t. 13. Telefon Snterurban I«. 1T8. Konsumno društvo za Slovenilo Ljubljana. PoStnl tek. ral. St. 10.533. BrzoJ. naal. aKodes' Ljubljana. HRANILNI ODDELEK naznanja, da je s 1. novembrom 1922 zvišal obresti in sicer za navadne hranilne vloge na . . 6% za vloge proti četrtletni odpovedi na ©1/a°/o za vloge proti polletni odpovedi na 7 °/0 Hranilne vloge sprejemajo in izplačujejo vse prodajalne naše zadruge! !! VEaaaife vsa svole prihranke v lastno hranilnico S!