Poštnina plačana v go'ovlnl. Leto IX štev. 154. VLjuMianl, v toreb IZ. julija 19Z7. Cena Din 1. LOVE NSKI izhaja \sak (lan popoldne, tzvzemšl nedelje tu praznike. — InseraU du 30 petrt a 2.— Din, do 100 vrsi 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2.— Da. Popust po dogovora Lnseratnj davek posebej. »Slovenski Narodt velja letno v Jugoslaviji 240.— Din. za inozemstvo 420.— Din. Lpravništvo: Knailova ulica št. 5. pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knailova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Ponoven sestanek gg Vukićevića in dr Korošca na Bledu Včerajšnje avdijence v Suvoboru. — Dr. Korošec in g. Vukiće-vić ne dajeta izjav. Pismen protokol o zvezi in kasnejši fuziji Bled. 11. julija. S prihodom kralja in ministrskega predsednika je preneseno težišče političnega položaja na Bled, Kjer se zbirajo zadnje dni številni vodilni politiki. Včeraj dopoldne sta bila v Suvoboru drug za drugim sprejeta od kralja v avdijenci gg. Velja Vukičević in Pavle Radie. Za jutri je najavljen prihod Strpana Radića in Ališe Popovića. našega poslanika v Atenah. Ministrski predsednik se je mudil skoraj dve uri na dvoru. Poročal je kralju o rezultatih seje glavnega odbora radikalne stanke in o notranjih borbah v radikalni stranki. Informiral je vladarja tudi o svojih pogajanjih z dr. Korošcem iu o sodelovanju svoje skupine s slovenskimi klerikalci. Bled, 11. julija. Včeraj zvečer je dospel dr. Korošec z avtomobilom iz Ljubljane na Bled, kjer se je ponovno sestal z ministrskim predsednikom Vuki-čevićem. V viJi «Alunkač». kjer je nastanjen ministrski predsednik, sta imela dolgo konferenco, o kateri pa nista hotela dati nikakih izjav. Ob 8. zvečer sta odšla oba skupno k večerji v hotel «Toplice*. Novinarjem, ki so po tem sestanku prosili g. Vukičevića za točnejše izjave glede doseženega sporazuma, je Vukičević odklonil vsak preciznejŠi odgovor. Vprašanju, ali znači ta sporazum likvidacijo SLS in njene avtonomistične politike v Sloveniji, se je izognil, češ gre pri celi stvari le za ureditev vladajočih razmer. Vse kaže na to, da se klerikalci silno boje, da bi slovenski volilci predčasno zvedeli za njihove načrte in odrekli zaupanje. G. Vukičević je ponovno naglasil, da brez vednosti dr. Korošca, ki sam prav tako trdovratno odklanja vsako izjavo, ne more ničesar povedati. Kakor ie izvedel vaš poročevalec iz okolice g. ministrskega predsednika, je bil tia včerajšnjem sestanku med gg. Vukičevićem in dr. Korošcem dosežen popoln sporazum tudi v podrobnostih. Gosp. Vukičević je pristal na to, da po možnosti ustreže različnim osebnim iu strankarskim zahtevam SLS glede Slovenije, dr. Korošec pa se je v imenu svoje stranke obvezal, da bo brezpogojno stopil v tesno zvezo z Vukičevič^vo grupo radikalov in se takoj po volitvah strnil ž njo v enotno stranko. SDorazum o zvezi med SLS in Vukicevićevimi radikali ter o skorajšnji likvidaciji SLS ie bil protokoliran tudi pismeno. Beograjski komentarji o paktu med gg. Vukićevićem in Korošcem. — Briskranje slovenskih radikalov. — Nezadovoljstvo z Vukićevićevo akcijo — Beograd, 11. julua. Sporazum, ki ga je sklenil g. Vukičevič z dr. Korošcem, vzbuja v tukajšnjih političnih krogih najrazličnejše komentarje. Zanimivo je, da je izzvala vest o perfektuiranju tega sporazuma tudi v radikalnih vrstah največje presenečenje, ker ni bil nihče obveščen o načrtih g. Vukičevića in je znano, da bo bili vplivnejši radikalni voditelii doslej vedno proti sodelovanju s klerikalci. Zato je razumljivo, da se pojavlja radi te akcije tudi v bližnji okolici g. Vukičevića precejšnje ne razpoloženje. Značilno za razmere, ki vladajo danes v radikalni stranki, je dejstvo, ki se v tukajšnjih krogih tudi najbolj podčrtava, da o tej akciji niso bili obveščeni niti slovenski radikali, ki so pač pri tem najbolj zainteresirani. Že dalje časa se nrude namreč delegati slovenskih radikalov v Beogradu, da se orijentiraj o v eno ali drugo smer ter si zasigurajo podporo merodajnih krogov Ponovno so konferirali tudi z g. Vukičevićem, ki pa jih o svoji nameri ni nikdar informiral. Bivši minister dr. Niko Zupanić je v razgovoru z novinarji izjavil, da slovenskem radikalom o tej akciji ni ni- česar znanega ter ugotovil, da se ravno v tem času vrši najostrejša borba med dr. Korošcem in dr. Ravniharjem, ki je še nedavno napadel dr. Korošca v zagrebškem radikalske-m glasilu ^Narodno dielo^, češ da se oe drži sklenjenega sporazuma glede skupne kandidatne liste v Ljubljani. Tud' aktivni član vlade je novinarjem izjavil, d^ .ie vladi znano, da radkaii v Sloveniji ne igralo nobene vloge, in da je zato g Vukičević vodil pogajanja direktno z dr. Korošcem brez sodelovanja in predhodnega sporazuma s slovenskimi radikali. V političnih krogih se komentira to postopanje g. Vukičevića kot izraz nezaupanja slovenskim radikalom Postopanje SLS. ki ie ob priliki imenovanja Vukičevičeve vlade v Sloveniji nastopala kot najbolj opoziciionalna stranka, med tem ko se je dr. Korošec istočasno v Beogradu pogajal z Vukičevićem, vzbuja v tukajšnjih krogih najrazličnejše, a za SLS prav nič laskave komentarje Kolaboraciji Vukičevića in dr. Korošca napovedujejo le kratko dobo, ker bodo že volitve same pokazale, da tudi ta zveza ne bo rešila niti g. Korošca, niti g. Vukičevića. Nedeljska kronika Grozeči dež je ustrašil izletnike in kopalce. — Smrtne nesreče. Jupiter pluvius je v nedelio prekrižal mr.oge lepe načrte izletnikov, turistov in kopalcev. Že v soboto se je vreme začelo kisa ti. barometer je hitro padal. K vremenski hišici v Zvezdi so prihajali turisti in kopalci ter pazljivo smotrili barometro-vo stanje in tudi na higrometer so skrbno gledali, koliko vlage v zraku izkazuje. Večinoma so se prestrašili in sklenili ostati doma. Dočim je v Ljubljani do približno 9. precej močno deževalo, je bila gorenjska stran vsa i v spodnjem delu v obiemu žarkega solnca ter se vsa vesela solnčila. Le posamezni temni oblački so nekai časa rno-tili veselo sliko. Nekateri izletniki in kopalci, kj prav resno vpoštevajo izrek našega vrlega planinskega društva, da je treba pohiteti na planine, kadar je v Ljubljani slabo vreme, so že zjutraj med dežjem odrinili v planine in drugi na Soro. odnosno Savo. Maloštevilni kopalci ob krasni Sori so imeli ves dan izreden užitek, kajti tam v romantičnem kotičku pri Ratečah nj padla niti kapljica dežia. Bilo je le nekoliko vetrovno, a voda izredno topla. Popoldne so prosta kopališča ob Savi, Ljubljanici, Malem grabnu in Gradaščici nekoliko oživela, vendar ni bilo takega navala kopalcev kakor drugače ob lepih nedeljah, t Pač pa je bilo zato popoldne in zvečer na velesejmu izredno živahen poset natavjnost rekorden. Tudi z Gorenjske se je pripeljalo na velesejera izredno veliko posetnikov. Jutranji in opoldanski vlak sta bila nabita in tudi popoldanski Še dobro zasedeni. Večerni turlsrovski vlak je pripeljal okoli 600 izletnikov, po večir.j udeležencev sokolske-ga župneg* zleta v Kranju. • Včeraj zjutraj ie prišla na Bied 62ieina zasebnica Marija Klembas iz Zagori ob Savi. Okoli 10. dopoldne ie ženica hotela odpotovati proii Jesenicam. Na blejskem kolodvoru pa ie po pomoti stopila v tržaški brzovlak. Ko je vlak zapuščal postajo, je ženica zapazila pomoto. Skočila ie z vlaka. Pri pade j pa ie dobila težko poškodbe na glavi, kakor ;udi težke notranje poškodbe. Nezavescno so jo prepeljali s potniškim vlakom št. 911 v Liubliano. z glavnega kolodvora pa v javno bolnico, kjer je ženica podlegla težkim poškodbam in umrla. Pokornica je bila dobra mati. k? je skrbno vzgojila svoje sine in hčerke. Druga železniška nesreča se ie zgodila na progi med Hrastnikom in Zidanim mostom. Okoli polnoči je pregledoval med omenjenima postaiama železniško progo progovui obhodnik France "Verhovec. Tovom j vlak št. 691 ga je okoli polnoči povozil. Podrobnosti te nesreče še niso znane. Verhovec je bil na mestu urtev. • Pri nekem posestniku v Št. Vidu nad Ljubljano zaposleni hlapec je bil snoči močno vinjen. Demon alkohol ga je, ko je prihajal na svoj dom, vrgel po stopnicah tako silno, da si je pretresel možgane in je dobil tudi težke notranje poškodbe. Danes zjutraj so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. Uspeh odkritij »Slov. Naroda«. — Indirektna »Slovenčeva« priznanja. — »Ne mi, ampak komisar mora iti »j Odkritja o paševanju klerikalcev na ljubljanskem magistratu upravičeno razbur* jajo »Slovenca«, ki trdi. da imajo na ma* gistratu posebnega človeka z edino nalo* go, da piše članke v »Slov. Narod« in »Ju* tro«. K. temu bi pripomnili samo to, da imamo naše informacije deloma iz kleri. kalnih krogov 5>amib. deloma od bivših klerikalcev, ki so postali nezadovoljni s politiko in diktaturo klerikalnih voditeljev in ki so SLS Obrnili svoj hrbet. S tem, da proglaša »Slovence« vse te informacije za laž, se sicer enostavno iz* ogiba vsem njihovim ugotovitvam, česar smo v polemiki s klerikalnim tiskom že cd nekdaj vajeni, na stvari pa ne izpremeni ničesar, ker so kljub temu resnične, kar »Slovenec-« v svoji nerodnosti tudi prizna* va, češ ca je slo pri klerikalnih intrigah, proti vladnemu komisarju na magistratu za pritožbe osebnega (!) značaja, k. jih je bilo treba urediti! Saj mi tudi ničesar drugega trdili nismo, kakor da gre Ic za klerikalno osebno=»strankarsko politiko, ne pa za splošne koristi ljubljanskega mesta. Kar se tiče vSIovenčeve« trditve, da je neresnična vest o klerikalnem namenu, na* staviti komisarja oziroma gerenta iz last* nih vrst, seveda ne izključujemo možnosti, da so klerikalci v zadnjem trenutku zavrgli ta načrt, ko so uvideli, da so njihove in* trige odkrite. Dejstvo pa je, da so kleri* kalci v Beogradu intervenirali za odstavi* tev sedanjega komisarja in da ->o o tem razpravljali tudi na svojih zaupnih sestan* kih v Rokodelskem domu. Nekateri so bili tam mnenja, naj bi v znak protesta, ker komiser baje noče izvršiti klerikalnih za* htev, klerikalni člani sosveta demisijom* rali, prevladalo ps. je mnenje, da: »Ne mi, ampak komisar mora iti!« Kako so se stvari v zadnjem času raz* ____...........__ ._................ ..J vile, nam ni znano in ne vemo. ali je po* pustil komisar ali vodstvo SLS. Dejstvo je, da so sc izvršila v zadnjem času na ljub* ljanskem magistratu razna imenovanja in napredovanja, ki imajo pred vsem stran* karski značaj. Kar pa se tiče zaposlovanja vpokojen-cev v mestno službo, ki imajo tako male pokojnine, da ne morejo živeti, proti čemer so klerikalci nastopili na mestnem magistratu, kar (Slovenec* istotako proglaša za laž. ugotavljamo, da je na sestanka klerikalnih zaupnikov se govorilo o tem in da je eden izmed, voditeljev sam priznal, da je posredoval v tem smislu pr! vladnem komisarju. Ta pa mu ie odgovoril, da imajo ti vpokojenci tako malenkostne pokojnine, da bi brez začasne zaposlitve v mestni službi padli obOoj v breme ^Slovenec* trdi, da je SI-S samo zahtevala, naj se v mestni službi ne nastavljajo ljudje, ki imajo polno pokojnino, s katero lahke žive, pa so vsled legitimacije SDS v mestni službi in zavzemajo mesta, medtem ko drugi kvalificirani izobraženci brezposelni stradajo. LTgotavljamo, da talcih ljudi na ljubljanskem magistratu sploh ni in da je .Slovence va^ trditev iz trte zvita. Nam sta znani samo dve o^ebi, o katerih niti ne vemo. česrava pristaša sta. ki ju kot priznana finančna in knjigovodstvena strokovnjaka zaposluje po potrebi magistrat po par mesecev na leto kot pomožni moči, nihče pa ni nastavljen. Toliko odgovora «Slovencu , ki proglaša vse za laž. o čemer čivkajo že vrabci na strehah in ne govore samo informatorji »Slov. Naroda«, ki stoje v »prijateljskih» odeosajih z vodne 1 ji SLS. V ostalem pa z zadovoljstvom beležimo urnik" v " klerikalnih načrtih na ljubljanskem magistratu. Nekoliko so naš-3 odkntia le pomagala. rasni gozdni požari v Bosni Škoda znaša že dosedaj okrog četrt milijarde Radi suše in vročine so zbruhnili v Bosni na več krajih silni gozdni požari/— Uničene vasi in parne žage. — Zgorela so ogromna premoženja. — Številne človeške žrtve. — Sarajevo, 11. julija. Vsled vladajoče suše in naraščajoče vročine je nastalo tekom zadnjih treh dni v Bosni več gozdnih požarov, ki so zavzeli katastrofalne dimenzije. Kljub vsestranskemu naporu prebivalstva in oblasti se doslej ni posrečilo požare omejitj in se ceni že sedaj samo Škoda na uničenih gozdovih na preko 200 milijonov dinarjev- V bližini Stambulčića je nastal v soboto dopoldne v gozdnih kompleksih Hodža požar, ki je tekom par ur zavzel strahovit obseg. V plamenih je 12 ha gozdov in 2 parni 2agi, največji podjetji te vrste v Bosni. Uničen je tudi novozgrajeni sanatorij prometnega ministrstva v Stambulčiču Vsled viharja, ki razsaja že od včeraj opoldne, se požar naglo širi. Do danes opoldne se ni posrečilo, da bi ga omejili dasiTavno je bilo odposlano vse vojaštvo iz bližnjih garnizij in so prišla na pomoč vsa gasilna društva. Se hujši je požar, ki je nastal v soboto popoldne v Han-Kramu v parni žagi tvrd-ke Ugar. Poleg žage je bilo ogromno skladišče lesa. pripravljenega za izvoz. V skladišču je bilo nakupičenega več tisoč vagonov raznega stavbenega materijala. V bližnjem gozdu se ie iz doslej neznanega vzroka vnelo dračje V par trenutkih je bila vsa okolica v plamenih. Cez par ur je bil velikanski gozdni kompleks spremenjen v ognjeno morje. Z?oielo je 12 lesenih barak, v katerih so prebivali delavci. Veter je nosil visoko v zrak ogromne utrinke, ki so po več kilometrov daJeč v stran padali na zemljo m povzročali nove požare, tako da je dc danes opoklne v plamenih nad 50 ha najlepših gozdov. Razna delavskih barak je zgorelo rudi več okoliških vasi. Prebivalstvo je zmedeno begalo okrog, skušalo rešiti, kar se rešiti da, mnogo otrok se je v splošni zmedi izgubilo in našlo bržkone smrt v plamenih. V Han-Kramu je 150 rodbin ostalo brez strehe. — Sarajevo, 11. julija. Požar, ki je izbruhnil v Han-Kram, s« je začel danes dop. naglo širiti proti Han-Pjesku, kjer resno ogroža tudi kraljev lovski dvorec. Lovski revir okoli dvorca je že v plamenih. Na lice mesta je bilo odrejenih več čet vojakov, da 90 izsek al i širok pas in izkopali jarke, da na ta način preprečijo nadaljno Širjenje požara. Delo je zelo otezkočeno, ker vlada v bližini požara strahovita vročina in nosi veter po zraku ogromne goreče utrinke. Glasom dosedanjih ugotovitev je zahtevala katastrofa v Han-Kramu tudi človeške žrtve. Doslej pogrešajo 30 delavcev in 6 otrok. Zgorelo je tudi več goveje živine. Razen teh dveh katastrofalnih požarov je bilo vderaj zabeleženih tudi več manjših gozdnih požarov. Samo v okolici Sarajeva je v plamenih 3 gozdnih kompleksov. Deloma se je sicer posrečilo ogenj omejiti, vendar pa obstoja nevarnost, da se vsled močnega vetra vnamejo še drugi kompleksi. Resno je ogrožen tudi sarajevski vodovod, ker je požar zajel vso okolico vodnih re-zervarjev in obstoja nevarnost, da se studenci vsled vročine izsuse. — Travnik, 11. julija. V Turbetu je na-sta požar v gozdu tvrdke Ugar, vendar pa se je delavcem posrečilo, da so ga lokalizirali. Skoda se ceni na 5 milijonov dinarjev. — Banjaluka, 11. julija. V gozdnih kompleksih Tesar in Kruševica v blizini Vrbanje so nastali včeraj gozdni požari, ki so zavzeli takšen obseg, kakršnega v teh krajih nikdo ne pomni Srezki poglavar je zahteval pomoč vojaških oblasti, ki ?»o poslale na lice mesta več tisoč vojakov, katerim se je po napornem in požrtvovalnem delu posrečilo, da so tekom današnjega dopoldneva požar omejili. — Glamoč, 11. julija. V bližini Glamoča je neastal na treh mestih gozdni požar. Odslej se ni po?rečilo. da bi ogenj omejili. Obstoja nevarnost, dn zavzame tudi ta požar katastrofalen obseg. — Sarajevo, 11. iuilaj. Po mnenju stro- konvnjakov znaša škoda, ki so jo povzročili gozdni požari tekom zadnjih 3 dni, samo na uničenih gozdovih nad 150 milijonov Din, dočim pref»ega celokupna škoda 250 milijonov. Gospodarske posledice te katastrofe ?e bodo občutile več let. Uničenih je več največjih lesnih podjetij in je malo upanja, da bi se uničene parne žage obnovile. Radi tega bo več tisoč delavcev ostalo brez kruha. 250 000 dinarjev je glavni dobitek Novinarske dobro* delne loterije. Nadaljnji dobitki so zneski od 150—50 tisoč dinarjev, dva nova avtomobila, kompletno pohištvo it. Srečka stane samo 10.— Din, Pribićević v Dalmaciji Vlada in prečanski kraji Beograd, 11. julija. V Beogradu je zavladalo zadnje dni popolno oolitično zatišje. Včerajšnja nedelja je potekla v Beogradu samem in v drugih večjih mestih brez važnejših političnih dogodkov, pač pa se je na deželi razvila živahna volilna agitacija. Vse stranki1 >o imele s^ oic shode |n zborovanja, na katerih so se večinoma reševale kandidature. Voditelj SDS Svetozar Pribićević je ime! včeraj v Biogradu v Dalmaciji velik shod, ki se ga je udeležilo okroc 50<>0 ljudi, V svojem govoru je med drugim naglasil. da tvorijo prečanski kraji za M-danjo vlado nekako pastorko Obe vladni stanki ne vidita preko šumadij-skega plotu in poznata samo kntereM Srbije, dočim smatrata prečanske kraje le za kolonije, ki naj jim dajo potrebno število mandatov. Prečanske pokrajine so danes brez vsakega vpliva na državno politiko. To je ponoven dokaz, da so imeli prečanski kraji, ki imajo po svojem obsegu in velikosti veČino v državi, primeren vpliv na vodstvo državne politike le takrat, ko je bila ni vladi SDS. Govoreč o nasilju, ki ga vrši vlada s pomočjo policijskega aparata pri volilni agitaciji je povdaril, da hoče Vukičevič-Marinkovićeva vlada očivid.ic cediti vzgledu rumunske vlade, da pa se moli. ako misli, da bo dosegla s takimi metodami enake uspehe kakor Bratinaa v Rtimuniji. Jugoslavija ni Ramunija. ODGODITEV OBČINSKIH VOLITEV V ZAGREBU — Zagreb, 11. julija. Občinske volitve V Zagrebu, ki so bile prvotno razpisane z u dne 2S. a ve so odgođene z razpisom i eL župana za dne 4. septembra, t. i. teden dni pred skupščinskimi volitvami. GJURAŠKOVIĆ NA POTU V BEOGRAD — Beograd, 11. julija. Bivši drafcoman rašeca poslaništva v Tirani s. Gjuraškovič je včeraj dospel na Krf, od koder potuje v Beograd, da poroča podrobno o svnii aferi, radi katere je prišlo med našo državo in Albanijo do preloma diplomatskih odnosa ie v. NOVA HRVATSKA STRANKA V BOSNI — Bugojno, 11. julija. Včeraj se je vr» šil tukaj pod predsedstvom prof. Janko* vica sestanek hrvatskih intelektualcev. Na tem sestanku je bila sklenjena ustanovitev nove stranke pod imenom Hrvatska na« rodna stranka za Bosno in Hercegovino Glavni cilj tc nove politične formacije je borba proti destruktivni politiki Stepana Radića in njegove stranke. Nova stranka bo postavila v Bosni in Hercegovini svojo kandidatno listo. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Berlin 13.485 — 13.515. Rudi mpešta 9.935 blago, Curih 10.935 — 10.95.', zaključek 10.95- Dunaj 7.975 — 8.0275, zaključek 8.0125, London 27590 — 276.7, zaključek 276.3, Newyork 56.7 — 56.9, zaključek 56.8, Praga 168.2 — 169, zaključek 168.60, Milan 308.25 — 310.25, zaključki 308.50, 309.50, 309.75. Valute : Dolar 56.24 blago, Kč 168 50 blago. Holandski goldinarji 22.37 — 22.4 H, zaključek 22.40. Efekti : Investicijsko posojilo 83.5 -0, Vojna škoda 341, 0, Merkantilna Kočevje 98. 98, zaklj. 98, PraStediona 850, 0, Kreditni zavod 100, 0, Stavbna družba 55, 0, :£ešir< 104, 0. Lesni trg: Tendenca za les čvrsta. Zaključenih je bilo 8 vagonov lesa in 1 vagon tramov-tramičev, 5 vagonov bukovih drv in 2 vagona tramov. Povpraševanje je bilo za hrastova drva in tramiče. Deželni pridelki: Tendenci čvrsta, zaključeno 1 vagon nove pšenice in 1 vagon tur5Čice. ZAGREBŠKA BOHZA. Devize: London 275.90 — 276.70, New York 56.70 — 56.90, Pariz 222 — 224, Milan 908.595 — 310.595, Curih 1093.5 — 1006.5, Amsterdam 2280 — 2286, Dunaj 799.75 — 802.75, Praga 168.2 — 169. Efekti: 7 odst. invest. posojilo 1921 84 — 84 in pol, 2 in pol odst. drž. rente za ratnu štetu 343 in pol, 2 in pol odat. ratna šteta za avgust 345 — 346, Agrarna 49 in en četrt — 50, Hrv eskomptna banka 94, Hipotekama banka 57, Ljubljanska kreditna 150 novac, Jugo 91 — 92, Praštediona 850, Šećerana, Osijek 480 — 500, Trboveljska 450 INOZEMSKE BORZE. — Curih: Beograd 9.135, London. 25.2256. Newyork 519.625. Pariz 20.3425, Milan 28.28. Praga 15. 395. Dunaj 7115. — Trst: Beograd 32.2S, London 89.25, Curih 353.50. 2739 Stran 2. «S C O V E N S K 1 NAROD« dne 12. julija 192/. Stev ]54 Odgovornost SLS za sedanjo vlado Klerikalna dvoličnost. — Klerikalci prevzeli s sporazumom med dr« Korošcem in Vukičevićem odgovornost za delo na nedemokratičen in protiparlamentaren način sestavljene vlade Odkritja o sporazumu med dr. Korošcem in Veljo Vukičevićem jrlede postopne likvidacije SLS in njene fuzije z radikalno stranko i Slovenec« direktno nc zanika, pač pa jih indirektno priznava. Z odkrito barvo noče priti na dan. ker se boji razpoloženja med pristaši klerikalne stranke, m zato trdi, da ta sporazum ni ničesar novega, ker je dr. Korošec že na zborovaniu zaupnikov SLS v Ljudskem domu izjavil, da ie njegova želja, ustvariti v prihodnjem parlamentu z radikalno stranko še prisrčnejše in tesnejše zveze nego so bile dosedanje. »Slovenec« trdi, da ie ve. kot verjetno, da bo SLS tvorila bistven del prihodne vladne večine in da je razmerje med SLS in radikali že sedaj v volilnem boju najprijaznejše. Zanimivo je, kaj piše z ozirom na to zagrebška »Narodna Politika«, glasilo klerikalne stranke na Hrvatskem. V svoji številki od 10. t. m. namreč prinaša naslednjo vest iz Ljubliane: »Vodstvo SLS je sklicalo za 19. julij v Celju plenarni sestanek poslancev oblastnih skupščin v Ljubljani in Mariboru. Na tem sestanku se bo razpravljalo o važnih političnih vprašanjih in o vprašanjih, ki se tičejo ljubljanske in mariborske oblasti. Obenem se bo ob tej priliki manifestirala želja po avtonomiji Slovenije kot nedeljive politične celotei. Na tem sestanku se bo videlo, kako neosnovane so vse vesti, ki jih neprijatelji SLS širijo te dni, da se je odrekla avtonomija in da je stopila v najožji stik z radikalno stranko, s katero bi imela pc volitvah stopiti v edinstveno stranko pod imenom radikalskc zajednice. SLS se ne more odreči avtonomiji, ker bi se tako odrekla slovenskemu narodu. Velja Vukičević ne stoji v nobenih bližnjih odnošajih z dr. Korošcem, kar se je moglo najbolje vdeti iz načina, kako je bila vlada sestavljena. Znano je, da ie v času sestave zadnje L/zunovičevc vlade iskal Velia Vukičevič zveze z dr. Korošcem in da se je že tedaj govorilo, da bo on designiran za ministrskega predsednika, toda znano je tudi, da SLS ob sestavi kabineta Velie Vukičc-viča ni bila vzeta v kombinacijo, in bi bilo z ozirom na to zelo Čudno, ako bi SLS po vsem tem stopila v ožjo politično kolaboracijo z Veljo Vukičevićem.« Da je ta vest klerikalne »Narodne Politike« preračunana le za hrvatske volilec, izhaja iz tega, ker se bivši klerikalni poslanec dr. Janko Šimrak zavzema v posebnem članku, da morajo Hrvatska in Slavonija, Dalmacija z otoki, Istra in Mcdji-murie imeti svoj hrvatski sabor v Zagrebu in njemu odgovorno hrvatsko vlado z banom na čelu. Ta hrvatski sabor in njena odgovorna hrvatska vlada naj bi vršila samostojno v okviru nove ustave zakonsko, sodno in upravno oblast, predvsem pa samostojno upravljala svoie tinance. Da je vse to preračunano samo za varanie hrvatskih volilcev in da dr. Šimrak samo posnema St. Radića, je razvidno tudi iz iziave predsednika ljubljanskega oblastnega odbora dr. Natlačena dopisniku beograjske »Politike«, da na sestanku oblastnih skuošcin v Celju ne pojde za avtonomijo, ampak za manifestacijo zedinjeiija Sloveuile. Avtonomija namreč ne more biti več geslo klerikalne stranke, zato si hočejo ustvariti novo volilno geslo o zediiijcni Sloveniii. Dejstvo jc, da za nas ne more biti me-rodaino, kaj pisc klerikalna »Narodna Politika« za svoje volilce na Hrvatskem, pač pa to, kar piše »Slovence« kot glavno glasilo klerikalne stranke. Oboic sicer kaže na dvoličnost klerikalne stranke, vendar pa je za stvar samo postranskega pomena. Ko je bila imenovana Vukičevičcva vlada, ie »Slovenec« sicer konstatiral z ogorčenjem, da je protiparlamentarni in preti-demekratičnj izvor nove vlade zadostno označen po načinu, po katerem se je iznenada pojavila, tako da napravlia več ali manj vtis svoje vrste državnega udara. Takrat jc trdil, da je to brisklranJe slovenskega naroda, ki bo dobilo tudi primeren odmev, na kar inicijatorji tega čudnega preobrata najbrž niso mislili, vlzvestni krogi so na čisto ncdemokratčen in malodanc protiustaven način /Intrigirali neparlamentarno vlado in pri tem poskrbeli, da je zlasti SLS in z njo ves slovenski narod dobil par ]Hugo Bettauer: najlepša Mi sveta .Tedva je Garriek zapustil dvorano, je Fred Holme pozval ravnatelja hotela in mu naročil, naj skrbi za pošteno kapljico. Ravnatelj .ca ie razumel in par minut kasneje je stala na mizi cela baterija steklenic, ki so nosile vse enako etiketo: kisla voda. O vodi na seveda ni bilo sluha, ne duha. V steklenicah se je blesketala liajpristnciša vinska kapljica iz vinorodnih evropskih pokrajin. In še Ie sedaj je dobila gostija pravo lice. 4. p o g 1 a v i e. Siromašen bogataš Garriek je nervozno stooal po salonu svoje vile na Riverside Driveu. Njegovo pisalno mizo je pokrivala kopica pisem in spisov, važni dokumenti so čakali na rešitev. — hotel se je še nocoj odločiti za nakup bakrene rude — toda ni se mogel več spraviti k delu. Nemirno je stopal r>o sobi sem in tja. Mir in samota v njegovi veliki, do* cela iz marmorja zgrajeni palači sta mu danes presedala, mu vzbujala neprijetne občutke. Vedno zopet so mu najobčutnejši udarec«, je pisal »Slovenec« 20. aprila. Sedaj, komaj poldrag mesec pozneje, proglaša isti »Slovenec«, da je razmerje med klerikalno stranko in to neparlamentarno vlado najprisrčnejše ter napoveduje sodelovanje klerikalcev z isto vlado tudi p« volitvah. SLS je torej pred to vlado popolnoma kapitulirala in da o kaki reviziji ustave v smislu klerikalnh avtonomističnirf zahtev ne more biti govora, je jasno. Da bi vsaj deloma pokrila to kapitulacijo in da bi pred volitvami natresla volilcem Deska v oči, hoče za to prirediti v Celiu skupno sejo obeh oblastnih skupščin za »zedinieno Slovenijo«. Za klerikalno neiskrenost napram slovenski javnosti in tudi napram lastnim pristašem je značilna tudi ugotovitev nedeljske davidovičevske »Pravde«, ki piše, da ©d sestave radikalsko - demokratske vlade razmerje dr. Korošca napram njej niti malo ni bilo opozicijonalno. kar se je takoj opazilo, da je dr. Korošec vzdrževal zveze z vlado, tako da se je smatralo, da je sklenil ž njo sporazum. Za nas je spričo vsega navedenega me-rodajno dvoje: 1.) da je igrala dvojno vlogo napram javnosti in napram vladi; 2.) da jc končno prevzela klerikalna stranka odgovornost za vse delo sedanje vlade. SLS se je po sprejetju državnega proračuna in finančnega zakona ter do padcu Uzunovičeve vlade izgovarjala, da ne more biti sporazuma, ako Vukičevičeva vlada ne izvršuje obširnih pooblastil finančnega zakona tako kakor bi bilo želeti. Hotela je odvaliti s sebe odgovornost za posledice finančnega zakona. To ji je sedaj postalo nemogoče, ker sama priznava, da je njeno razmerje napram radikalni stranki najprijaznejše in ker se tudi od vladne strani same priznava, da ni bila SLS napram njej niti malo spozicijonalna SLS je sedaj prevzela popolno odgovornost za izvajanje nesocijalnih. nedomo? kratskih in neparlamentarnih določb finančnega zakona in to odgovornost bo morala nositi tudi pri volitvah. Klerikalci so postali odgovorni za delo Vukičevičeve vlade in to je glavno v sporazumu med Vukičevičem in dr. Korošcem. Sport Hajduk prvak države Hajduk - Ilirija 3:0. — B. S. K. - Sašk 7:4. Sand - Hašk 5:3. Včeraj se je odigralo zadnje kolo tekem za državno prvenstvo. Kakor je bilo pričakovati si je priboril naslov državnega prvaka splitski Hajduk, ki ga to mesto po svoji igri in znanjem tudi najbolj zasluži. Drugi se je plasiral B- S. K. Beograjski S. K. je bil pretendent za prvaka Jugoslavije, a ie kazal zelo nestalno formo. Vsekakor je boljši od ostalih klubov, predvsem Haška, ki sicer igra za oko lep iu efekten, a za rezultat sam nekoristen nogomet. Nato slede Sand. Sašk in Ilirija. Prvenstva skrižaljka je zdaj: Ha Muk 5 4 0 1 16:6 S točk BSK 5 3 0 2 17:16 6 <* Hašk 5 2 12 11:15 5 > Sašk 5 2 0 ::i 12:13 4 » Sand 5 2 0 3 11:12 4 > Ilirija 5 1 1 3 5:9 3 > Hajduk — Ilirija 3 : 0 (2 : 0) V Splitu je igrala Ilirija proti Hajduku in podlegla s 3:0. Kljub dejntvu, da je poraz najtežji, kar jih je Ilirija doživela v državnem prvenstvu, je vsekakor* Časten, Če upoštevamo, da je bil BSK v Splitu poražen s 5:1, a Hašk v Zagrebu s 4:0. V Splitu se je radi silne vročine in trdega terena ter temperamentne publiike težko boriti. To so izkusili že sloviti inozemski klubi, ki so odšli že težko poraženi iz Splita. Tekma med Ilirijo ir Hajdukom je bila napeta in zanimiva, zmaga Hajduka zaslužena. Bil je tehnično in taktično mnogo boljši od Ilirije in je zlasti v drugem polčasu suvereno obvladal polje. Najboljši del Haj-dukovega moštva je bila obramba z vratarjem Gazzarijem vred, v napadu najnevarnejši širne Poduje. On je bil inicijator vseh napadov in često ogrožal vrata Ilirije. Zelo nevaren je bil ludi Radič na levem krilu. Tlldi Ilirija je imela z Doberletom na le- uhajale misli nazaj t.ia med preprosto svatbeno družbo v malem predmestnem hotelu. Kako srečen ie bil ženin, kako veseli in zadovoljni vsi drugi! Ti mali ljudje ne poznajo osamelosti. imajo svoje žene in otroke, mlaiši med njimi svoja dekleta, svoj »Svveetheart« in kadar zapuste Garrickova podietja, so svobodni, veseli ljudje, ne mislijo več na denar in posle, marveč se zabavajo po svoje, sicer skromno, a tem bolj zadovoljno. A on? Obseden ie od dela in častihlepja; zanj ni odmorov, ni počitka, ni tihe sreče, — njemu ostane delo, samo delo! 2e dve, tri leta te Drebil cele noči ob tej pisalni mizi. sam ali na v posvetovanju s svojimi ravnatelji, v spa* nju so ga dramile številke in načrti, ob sedmih zjutraj mu ni več obstanka v postelji, polaščajo se sra nove ideje, kavo požira skorai vrelo, hiti v City, kjer ga vedno in vedno zopet objema delo s svojimi dolgimi, ciklooskimi rokami. In on je pri vsem tem še mlad! Koliko je pravzaprav že star? Sedemintrideset? Ne. se le šestintrideset. In življenje ga ie tolikokrat vabilo, tisoče lepih žensk ie že sililo k niemu. ga snubilo in ga skušalo s konrnečiml pogledi vjeti v svoje mreže. Toda on ni imel vem krilu najboljšo moč v napadu, a sijajno je bil zopet dieponiran vratar Miklavčič, ki je bravurozno branil najtežje bombe Hajduka; izvrsten tudi Beltram. Potek igre: Prvi napad ima Ilirija, toda Hajduk preide takoj v protinapad. V peti minuti ubrani Miklavčič težak strel Radiča. Kot proti Iliriji, v osmi Se eden, a v 10. minuti doseže Poduje iz prostega strela prvi gol za Hajduka. Ilirija nato ripostira, toda Gazzari dvakrat ustavi njen napad. V 10. minuti zabije Mirko Bonačič drugi gol. Hajduk je nato v premoči, toda Miklavčič razčisti vse situacije. Do polčasa ostane igra odprta in rezultat neizpremenjen. V drugem polčasu Hajduk ostro napada. Pred golom Ilirije se vodi ogorčena borba, toda Miklavčič je na preži in parira vse. V 35. minuti doseže Bonačič po prostem strelu tretji in zadnji gol. Sodil je dobro g. Felver iz Sarajeva. Sand — Hašk 5 : 3 (4 : 1) V Zagrebu sta igrala Hašk in Sand. Hašk je igral lepo in efektno, a je umiral v lepoti kekme, dočim je Sand predvedel praktično in koristno igro, ki je dovedla do lepe in zaslužene zmage. Hašk se je šele znašel, ko je Sand vodil s 3 : 0! Gole so zabili: za Sand Z vremenom jc imel letošnji velesejem še preveliko srečo. Ves čas je pritiskala huda vročina in zato so ostali mnogi po« setniki, ki vsako leto prihajajo na sejmi* šče, doma ali pa so se šli raje kopat na Savo. Nedvomno je vročina zelo vplivala na število posetnikov, ki je v primeri z drugimi leti manjše. Včeraj se je pa nebo našega velesejma usmililo in poslalo vre* me, ki je bilo kot nalašč za ogledovanje razstavljenega blaga. Zjutraj je šc deže* valo in izletniki, ki bi bili gotovo v rano« žicah zapustili mesto ter pohiteli v prosto naravo, so ostali vsled deževnega vremena doma, in ko se je proti poldnevu nebo zjasnilo, so odšli večinoma na velesejem. 2c v dopoldanskih urah je zavladalo na sejmišču izredno živahno vrvenje, popol* dne je pa bilo posetnikov že toliko, da je bilo težko hoditi po paviljonih. Včeraj je posetilo velesejem nad 15 tisoč oseb, med njimi mnogo trgovcev in resnih interesentov, ki so porabili pred* zadnji dan za ogled blaga in sklepanje kupčij. Iz Grčije je prispela včeraj večja skupina trgovcev, ki so se zanimali zlasti za papir in sklenili visoke zaključke. Ze* lo mnogo se je prodajalo včeraj na drob* no. Ljudje so kupovali v prvi vrsti vsak« danje potrebščine, otroške igrače, parfu. merijo, šale, perilo, čevlje itd. Z Gorenj* ske je prispelo zelo mnogo kmetovalcev, ki so kupovali kose in srpe. Lahko rečemo, da ni večjega slovenskega kraja, ki bi ne bil včeraj zastopan na velesejmu. Večje skupine posetnikov so prispele iz Maribo* ra in Trbovelj. Iz Beograda so prispeli di* jaki srednjih šol, ki so bili z ogledom raz* stavljenega blaga izredno zadovoljni. Ve* lesejem so posetili tudi udeleženci zleta magistralnih nameščencev avtonomnih mest Slovenije. Dasi je bil včeraj predzad* nji dan, so se tudi večje kupčije še vedno živahno razvijale. Ljubljana je poslala na sejmišče vso svojo elito. Videti je bilo mnogo ženskega sveta, ki je pokazal vse, kar je spravila na trg najnovejša moda. Da so se ljudje ob izredno lepem, dokaj hladnem vremenu na sejmišču dobro za» bavali in da so bili s posetom vsi zadovolj* ni, je samo po sebi umevno. Tudi veselic* ni prostor jc bil včeraj zlasti popoldne in zvečer zelo dobro zaseden. Moralni uspeh letošnjega velesejma je nedvomno velik. Ako računamo, da ga je posetilo do 70.000 oseb, lahko trdimo, da je kot trgovsko in tujsko*prometno po* speševalna ustanova tudi letos v polni rac* ri dosegel svoj namen. Da število posetni* kov ni tako veliko kakor jc bilo prejšnja leta, je kriva deloma huda vročina, delo* ma pa nerazumevanje naše javnosti za na* men in pomen te velevažne narodno gospo* darske ustanove. Večina razstavljalcev je z uspehom zadovoljna, oni pa, ki iz tega ali onega razloga niso prišli na svoj ra* čun, se morajo zavedati, da preživlja naše gospodarstvo težke čase in da nI mogoče zahtevati, da bi delal velesejem čudeže. Slabo, morda najslabše je odrezala umetni* ška razstava, kar je dokaz, da celo oni krogi, o katerih bi pričakovali več smisla časa za življenje, ni imel časa za ženske. Rezek smeh je prekinil mrtvaško ti* šino, ki je vladala okrog: niefira. Ali bi mu sploh kdo veriel, da že dve leti ni poljubil ženske?! On, zdrav, šestintridesetletni mož, ki kar kipi moči in živlienske sile? A kako tudi? Zjutraj, podnevi in zvečer ni imel nikoli časa. Niti za eno uro se ni mogel odtrsrati od dela. In ponoči — da, v njegovih osamlienrh nočeh so bile često ure, ko mu ie poltnost gnala kri v glavo, ko so mu postale odeje neznosno breme, ko ie hrepeneče iztezal roke. da objame srola ženska telesa, ki mu jih je pričarala fantazija. Dokler ni skočil iz nostelie in hitel v kopalnico, kjer je pod oršo ohladil razgreto telo z ledeno - mrzlo vodo in tako dolgo vihtel težke ročke, da je utrujen ta onemogel zopet poiskal svoje ležišče in mislil na transakciie, nove ustanove in grgantske trgovinske posle. To je bilo njegovo živlienie, življenje zavidanega, osovraženega, občudo-vanega. skoraj že z baflcami obdanega najbogatejšega moža na svetu! Cemu vse to. Čemu ne napravi konca? Cemu se ne vrže v naročje brezskrbnemu življenju. Čemu ne gre v Evropo, v vriskajočo deželo žensk in uži- BeČič in Horvat, za Hašk Zinaja 1, Jeren 1 in Hitrec 1. Sodil je g. Joksič. BSK — Sašk 7 : 4 (5 : 2) Zaključna zmaga BSK. ki je bil stalno v premoči, a je njegova obramba imela šibke momente. Tekma je bila 17 minul pred koncem prekinjena, ker se je Gotz pri zaletu obesil na golov o prečko in jo zlomil. Zato se danes nadaljuje še 17* minut. Sodil je g. Padjen iz Zagreba zelo dobro. — BSK se je skupno 6 Hajdukom kvalificiral za tekme za srednjeevropski pokal na Dunaju in upamo, da nas bosta oba kluba dostojno zastopala. Ostale domače in inozemske tekme Celje: Primorje (Ljubljana) — Atletiki 3 ; 0 (2 : 0). Zaslužena zmaga Primorja, ki je kljub temu, da je nastopilo s petimi rezervami, predvodio efektno igro in je bilo ves čas v premoči. Osijek : Novi Sad — Osijek 6 : 3. S u b o t i c a : MTK (Budimpešta) — Sport 7 : 1. Praga : Sparta — D. F. C. 10 :: 0! Toplice: Arsenal (Kairo) — Teplit-zer F. C. 2 : 3. za umetnost, niso storili napram domačim umetnikom svoje dolžnosti. V zvezi z velesejmom moramo ugoto* viti žalostno dejstvo, da so med nami šo vedno ljudje, ki se ne zavedajo, da brez solidne postrežbe ne bomo pritegnili v na* še kraje tujcev. Po prizadevanju sejmske uprave je bila namreč za poletne mesece, torej tudi za čas velesejma, znižana hotel* ska taksa od 30 na 10 odstotkov. Neki ljubljanski hotelir jc pa povišal cene za sobe za 20 odstotkov. Da se s takim po* stopanjem ne pospešuje tujski promet, jc jasno. Danes je zadnji dan velesejma. Ves dan se vrši prodaja razstavljenih vzorcev, na kar opozarjamo vse, ki si žele po raz* meroma nizkih cenah nabaviti dobro bla* go. Izbera ni nikjer tako bogata, kakor na velesejmu. Zanimanje za detajlno prodajo je bilo opažati na sejmišču že dopoldne, popoldne bo pa nedvomno Še večje. Ome* nimo naj še, da je bilo letos za varnost razstavljenega blaga na velesejmu zelo do» bro poskrbljeno tako, da omembe vrednih tatvin sploh ni bilo. Včeraj zgodaj zjutraj je skušal sicer neki ljubitelj tuje lastnine vlomiti na velesejem, pa so ga stražniki pravočasno zasačili. Naš velesejem je to* rej tudi v tem pogledu na dobrem glasu. Na letošnjem velesejmu so se trgovci in obrtniki, posebno Srbi in Hrvati, zelo zanimali za razstavo tvrdke »Organizator« v Ljubljani. »Organizator« propagira nov račun knjigovodstva po kartotečnem si« ste iu. Izvor te nove metode je ameriški, uporabljajo jo pa danes v vseh modernih državah, ker je ta način knjigovodstva si* guren, cen in vsled svoje enotnosti prihra* ni do 70 odstotkov na času. Izumitelj tega načina knjigovodstva je angleški matematik Tavlor. Po tem načinu ima vsakdo dnevno izključeno bilanco ter zamore tako dnevno razvideti uspeh svojega poslovanja, kar mu jc v obratu brezprimerne koristi. Sličice z velesejma V posebni koji skriti kanarčki vabijo z žvrgolenjem brez prestanka K obisku staro in mlado, dasi se mnogi le težko odločijo za žrtev dveh dinarjev, katere Je treba plačati pri vstopu v razstavo kanarčkov. Neprestano žvrgole in vabijo ter vzbujajo v mimoidočih radovednost, kakor vse, kar je skrito, a vendar slišno. Veliko jih je, ki nosijo s seboj le dva dinarja (pravijo, da se boje žeparjev, ki jih je baje vse polno na velesejmu). Za vstop v higijensko razstavo pa je treba odriniti dva «din-> hi za vstop v razstavo kanarčkov tudi dva «din». Odločiti se je v tem slučaju res težko. Na higijenski razstavi so razstavljene zelo poučne stvari, čeprav zahtevajo dober želodec. Ampak tisu oddelek, ki je z zaveso prikrit in zastražen ter nosi napis «samo za odrasle*, le mika in zapeljuje vse odrasle, še bolj pa vse neodrasle. Ko pridejo notri, so seveda razočarani, a razstava zato še bolj doseže svoj namen: poučiti in svarit!. vanja? Čemu kopičiti miliione na milijone, čemu delati in garati, kakor nobeden njegovih nameščencev, noben kopač v rudniških iamah? Garriek se je stresel do vsem telesu. Smešno, da bi se boril oroti temu! Njegova usoda, njegova misiia. njegov smoter življenja — basta! In vendar, vendar! Ali se res ne da združiti eno z drugim? Zakai bi si ne poiskal lepe žene. ž nio rodil otroke? Cemu bi si ne ukradel od svoiega dela vsai par ur počitka? Ni dvoma, če bi le imel enkrat ženo. ure veselia in sreče bi prišle same od sebe. Žena bi imela do njega svete pravice, katerim bi se ne mogel in ne smel zoTjerstavliati. Potoval bi ž njo. Čitala bi skuono knjige, obiskovala gledališča, veselice... O, da, bi že Šlo. bi moralo iti! 5. poglavje. Američanke. Toda kje naj vzame ženo? 2eno, čudovito lepo, ljubo, dobro, ženo, ki bo njegova, samo njegova, ki ga bo ljubila, ljubila samo njega, ne njegovih milijard? Ali je mogoče najti tako ženo v Ameriki? Nehote se je spomnil na za* kon svojih lastnih starišev. Oče, trd in brezobziren borzijanec, ki je, kakor Higijenska razstava je stalno odprta, kanarčki bodo pa danes odirčali. Zato se večina zgubi:::! kov vendarle odloči s svojima dvema dinarjema za poset kamar^-ko\\ čeprav tam nI oddelkj aMM za odrasle*. Aparat za učenje mladiče\ v petju je res ženijalna iznajdba. Vsi &a občudujejo. Neki obiskovalec je razlagal svojemu sosedu, da bodu iriinai taki aparati b . mestili opemc pevke in pevce. Parilnica za kanarčke je pohutšljh a. Tako modrujejo starejše sospe med gledalci. Diplome so lepo izdelane, vendar je neki gospod tarnal, kako globoko smo padli, kako malo danes ve!;a intelektualec in njegove diplome, ko jih t ptfgg do-nrvajo. AH je bil ta gospod diplomiran ah ne, nisem mogei dognati. Poleg kanarčkov jc vzbujal v nedeljo popoldne splošno pozornost tudi Pepe, kapetan Pasjega broda. Pepe je namreč \e-šcak in strokovnjak za pisianje. Nekaj dni je ogledoval zunanje koje, zlasti tiste, kjer so piščalke vseh vrst ca prodaj. Spoznal je kmalu, da so vsi prodajalci •Šuštarji*, da ne umejo plskati in zato ne delajo kupčij. In dobri Pepe se je ponudil prodajalcu za razpečavanjc vseh mogočih piščalk in tako koristi sebi in splošnosti ter istočasno uveljavi svoje zmožnosti. Nenadoma se je piskanje na sejmih-pošestorilo. Ljudje na južni strani *o si tiščali ušesa in občudovali Pepeta, s kak-no spretnostjo in umetnostjo jc napihoval gumaste balončke, klobase in kitelce. Prodajal Je izvrstno. »Samo dinarček. gospoda!> Otroci. k| so hranili dinarčke za sladoled, so porabili na vse druge zanimivosti letošnjega sejma in kupoval; mo Pepetove piščalke. Izredne kupčije je delal tudi tisti, ki brusi «čisto pokvarene« kose in nože. Da je kosa «čisto pokvarena«, prepriča gledalce s tem, da si z njo potegne čez I:cc in jezik. Da je pa brus vreden vsakega denarja. Jih prepriča s tem, da ne »-tane ne trideset ne dvajset m ne deset dinarjev, ampak samo enega kovača. In kupček kovačev na njegovi mizi se je večal in veča:. Zeko privlačen je tudi prodajalec lepila • Rudol 333». Ta se ie skril za češkoslovaški paviljon. Z Rudokom lepi usnje in krpa raztrgane čevlje. Ko se ljudje naveličajo krpanja čevljev, jim razkazuje čarovnije z dinarjem. Svoje skrivnosti afazoderie za petnajst dinarjev vsakomur. Pravi, da se da z njegovimi čarovnijami zabavati zlasti «v pozimskem cajtu* ure in ure vso družbo. šBetežnica KOLEDAR. Danes: Ponedeljek, 11. julija 19*7; katoličani: Pij; pravoslavni: 28. junija. Ki: 1 in Jovan. Jutri: Torek. 12. julija 1927; katoličani: Ivan; pravoslavni: 29. junija, Peter in Pavel. DANAŠNJE PRIREDITVE. 'Kino Matica: «Ben riur». DE2URNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg, Kurah, Go-sposvetska c. Gradnja železn. proge Rogatec -Krapina Pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu fie je vršila potom javne licitacije oddaja gradnje železniške progo Rogatec -Krapina, ki je dolga nekaj nad 15 km. Licitacije sta se udeležili tudi dve gradbeni podjetji iz Slovenije, toda gradnja pro«^ je bila izročena kot najnižjemu ponudniku sarajevskemu gradbenemu podjetju »Progres:, ki je oferiral, da zgradi progo za •J,l00.000 Din. Oddajo ima &e potrditi i.i cdobritvi prometni minister. Kakor poročajo iz Beograda, pričao z gradnjo te proge že 1. a\ gusta in «iicer takoj po končanih formalnostih. Proga ima biti zgrajena do 1. decembra. Proga teče po navadnem terenu, potreben je le en veo j i predor na tej strani Sotle in most preko Sotle. Med Rogatcem in Krapino se zgraditi še dve postajališči in sicer eno t ost ran in drugo onstran Sotle. Za ime postaje tostrau Sotle se vodi &e hud boj. Nekateri eo mnenja, da bodi postajališče Dob, drugi Sv. Rok, a tretji CreŠnjiea. Namerava r>e tudi razkriti sedanja postaja v Rogatcu, da bo odgovarjala sedanjemu velikemu prometu. Into-lesiran taktorji v Rog. Slatini so tudi za to, da bi se postaja prenesla bolj v sredice zdravilišča, ker imajo sedaj gosti precej dale? do postaje. on sam, mislil vedno le na delo, na denar. Kot škotski ključavničarski va# jenec se je priselil v Ameriko. Z železno vztrajnostjo, pa tudi z brutalno brezobzirnostjo si je krčil pot in kot bogataš že v zreli dobi poročil ameri« ško dekle. Ali mu je ta zakon prinesel mnogo sreče in veselia? Garriek je mo.-ral to vprašanje zanikati. Njegova ma. ti je bila mrzla, brezčutna ženska, ki je sicer znala podžigati svojega mo/a pri pridobivanju in pomrroženju bo* gastva, ki pa mu ni bila nikdar in ni* koli zvesta družica in opora. Oče je delal od ranega jutra do po* zne noči. mati pa je obiskovala druž* be, prirejala izlete in daljša potova. nja, ni pa se nikdar brigala niti za svo« jega moža niti za svojega sina. In one druge ženske, ki jih jc po» znal? Površni stvori, kojih zanimanje je bilo osredotočeno izključno le na zabavo, lišpanje in uživanje. Če vzame na primer svojega prijatelja iz mladih let Harrv Goodmanna. Iz ljubezni jc poročil res krasno, mlado dekle iz za* pada, revo. ki si je kot tvorniška dc» lavka služila svoj vsakdanji kruh. In danes? Danes igra veliko damo. posto* pa s svojim možem slabše kot s suž* njem, v katerem vidi samo stroj za pridelovanje denarja. Še nedavno mu je Harry sam potožil: Ob zaključku letošnjega velesejma Predzadnji in zadnji dan. — Včeraj je posetilo velesejem nad 15.000 oseb. — Veliko zanimanje za prodajo na drobno.—Poset letošnjega velesejma je znašal 70.0000 45 Stev. 154 •SLOVENSKI NAROD* dne 12. julija 1927. Stran 3. Dnevne vesti Vd Ljubljani, dne 11. julija 1927. — Iz diplomatske službe. Našemu poslaništvu v Pragi je dodeljen nov tajnik Ivo Kovačevič, ki je že nastopil službo. —- Iz učiteljske službe. Iz Mačkove je picmeščena v Rakovec učiteljica Ana Ban-tan; v višjo skupino so pomaknjeni šolski upravitelj v Artičah Josip Rustja, učitelj v Zagradu Henrik Lobe, učiteljica v Dobre-poliah Adela Martine, učiteljica v Dobu Angela Smolič - Grčar; učiteljica v Raki Emilija Vovk sreski šolski nadzornik v Dolnji Lendavi Leon Cepuder, učitelj v Crnomoš-nicah Venčeslav Skebe, učiteliica na Jesenicah Marija Žerjav, učitelj v Mostah Pri Ljubljani Franc Jankovič, učiteljica v Maj-spergu Armela Širok, učitelj v St. Vidu, siez Ptuj, Hinko Klenovšek, učiteljica v Teharjih Josipina Simonišek. učiteljica v Dolgi vasi Marija Peternel - Goiievšek, učiteljica v Št Jurju ob Taboru Josinina Ach-tig in otroška vrtnarica v Ljubljani Stana Germek. — Iz državne službe. Premeščeni so: od davčnega urada v Blatu k davčnemu uradu v Ptuju davčni asistent Slavko Devetak, od davčnega okrajnega oblastva v Murski ^•obon" k davčnemu uradu v Novem mestu davni asistent Ignacij Sila, od davčnega okrajnega oblastva v Kamniku k davčnemu uradu v Kamniku davčni asistent Stanko Vendlin. — Redukcija srednjih šoL Prosvetno mi-nististvo zbira podrobne statistične podatke o številu dijakov na posamnih srednjih šolah. Na podlagi tega statističnega materijala bo potem prosvetno ministrstvo odločalo, katere srednje šole se imaio na podlag? državnega proračuna in finančnega zakona ukiniti. — Znižanje železniške vožnje v I. razredu. Prometno minstrstvo je odobrilo znižanje cen železniških kart L razreda pri potnikih in brzovlakih. Pri potniških vlakih so cene znižane za 20/ć, a pri brzovlakih pa za 15^,. — Pra\ilnik o tujih delavcih. Minister za socijalno politiko je odredil, da ne stopi nevi pravilnik o zaposlitvi inozemskih delavcev v naši državi v veljavo vse dotlej, dokler ne predlože zainteresirane gospodarske korporaciie svojega mnenja. — Praksa učencev srednietehničnih šol. Po odredbi trgovinskega ministrstva bo večje število učencev srednjetehničnih šol med počitnicami zaposlenih PO državnih tovarnah prj praktičnih poslih. Praksa bo trajala do 15. avgusta. — Sprejem v višjo pedagoško šolo v Beogradu. V smislu odloka prosvetnega ministrstva se sprejme v višjo pedagoško šolo v Beogradu 100 novih rednih slušateljev. Kandidati morajo imeti praktični učiteljski izpit in tri leta redne učiteljske službe na osnovni aH meščanski šoli. Prošnie je treba predložiti rektorju višje pedagoške šole najkasneje do 20. septembra t. 1. — Smrt uglednega narodnega delavca. V Beogradu je 7. t. m. umrl ugleden borec za narodno ujedinjenje na kulturnem polju, honorarni profesor na beogradski univerzi Franjo Elezovič. Pokojnik je bil leta 1845. rojen na dalmatinskem otoku Šolti. Osnovno šolo je dovršil doma, gimnazijske študije pa v Padovi. Bil je potrjen k vojakom in bi moral služiti najmanj tri leta. Da se izogne vojaški službi v avstrijski vojski, je pobegnil v Srbijo, kjer je nadaljeval Študije na beogradski visoki šoli in Dostal profesor klasičnih jezikov. Ves čas do prevrata leta 191 S. mu ni bilo usoieno in dovoljeno, da bi videl svoje brate in sestre, odnosno svoj rojstni kraj. Takoj po prevratu jc po-btel na otok Šolto. kjer je doživel pravi triumfalni sprejem. Pokojnik ie bil znan kot eden najboljših latincev, ne samo v naši državi, marveč v celi Srednji Evropi. Še zadnja leta je spesnil več latinskih pesmi, tako odo v spomin pokojnemu profesorju Jovanu Cviiiču. — *Neues VViener Tagblatt« zopet dovoljen. Notranje ministrstvo je zopet dovolilo uvažati in razprodajatj v naši državi dunajski list »Neues VViener Tagblatt«. — Most čez Šum v Vintgarju je dograjen in od sobote izročen javnemu prometu. — Potovanja ministrov. Ministrski predsednik Velja Vukičević je v soboto prispel na Bled. Prometni minister generai Milosavljević je odpotoval v Daruvar, a minister trgovine in industrije dr. Meh* med Spaho v Sarajevo, kjer ostane več dni. — Iz konzularne službe. V ministrstvu zunanjih del je imenovan za direktorja konzularno trgovskega oddelka Radovan ?umenković, doslej legacijski svetnik v Atenah. Novi direktor jc že prevzel vod* stvo oddelka. — Iz carinske službe. Premeščeni so: cariniki=pripravniki v Ljubljano Oskar Ko* lar iz Zagreba, v Zagreb Fran Jekner iz Murske Sobote in Dragonnr Adnač iz Boh. Bistrice; v Maribor: Adolf Rijavec i/ Za* greba ter Marjan Novak in Bogumil Meda* nič iz Dravograda; na Rakek Miladin Stoj? >:ovac iz Beog*rada*Sava in v Caribrod Branislav Petrovič iz Ljubljane. — Izplačilo razlike upokojencem. Finančno ministrstvo je dalo na razpolago kredit 12 milijonov Din za izplačilo razlik upokojencem v smislu partije 55 državne* ga proračuna za leto 1927—1P28- Razlika se bo v primernem razmerju in po gotovih navodilih izplačala upokojencem ^ seh mi* riistrstev. — Melioracijski krediti. Finančni minister je izdelal uredbo o melioracijskih kreditih na podlagi člena 315. finančnega zakona in z odobrenjem ministrskega sveta. Sredstva za izvedbo v posamnih načr* tih določenih melioracijskih del sc bodo našla potom najetja večmilijonskega poso* jila v inozemstvu. Posojilo bo znašalo 600 milijonov Din. Za izvedbo melioracij bo skrbelo poljedelsko ministrstvo sporazumno s finančnim ministrom. — Sestanek bivših vojakov Notranjcev 31. t. m. na Križni gori pri Ložu (žel. postaja Rakek). Izrecno po želji Notranjcev, kličemo bivše vojake na Križuo goro, to prelepo razgledno točko naše zemlje za 31. julij. PriČetek slavnosti ob 10. uri dopoldne. Na ta pokrajinski sestanek Zveze, vabimo zlasti Notranjce, ker to je njihovo naravno središče. Zveza, ki je letos žela Iriumfe v Petrovčah na Žalostni gori, pri sv. Petni, kliče Vas, žilavi Notranjci, na Križno goro pri Ložu (žel. p. Rakek). Tovariši Notranjci kakor en mož 31. julija na Križno goro. — Odbor Z. S. V. v Ložu. — Planincem. Osrednji odbor SPD v Ljubljani sporoča vsem planincem, da so koče v vseh planinah Slovenije otvorjene. Pota popravjena, markacije obnovljene, koče dobro oskrbovane, tako da se lahko napoti v planine vsak turist brez hrane. Nadalje dobi vsak planinec, ki je že dve leti član SPD, trikratne polovično vožnjo za vse ture. Specijelno za gorenjske ture vozijo ob sobotah in nedeljah in na dan pred prazniki in na praznike posebni tu-ristovski vlaki, za katere se plača samo polovična cena. Ker prihajajo letos zlasti v Julijske Alpe in na Karavanke inozemski alpinisti, priporočamo vsem našim članom, da se drže točno hišnega reda po naših kočah. Le disciplina in točen red v vsem bo najboljše naše priporočilo tujim sostom za nase kraje. — Skavtsko gibanje. V skavtskem taboru pri Omišlju (na otoku Krku) kraljuje veselo življenje. Imajo lepe solnčne dni in prijetne morske kopeli. Marsikateri med njimi pravi, da bi tam vedno rad ostal, tako mu je všeč naša sinja Adrija. — Prva skavtska četa, okoli 40 skavtov, odide danes popoldne čez Karlovec. kjer se ustavi za šest ur in si ogleda mestne zanimivosti, od Sušaka dalje s parnikom. na večno zeleni otok Rab. O njih taborjenju bomo ob priliki še poročali. — Nemški skavti iz Tu-ringije se mude že par dni v slovenski pre-stolici. Ljubljanski skavti so jih kolegijalno sprejeli in jim ponudili prenočišče v organizacijski sobi tukajšnje realke. Ogledati si nameravajo Hrvaško Primorje in Dalmacijo ter ostanejo med našim} brati Srbi in Hrvati mesec dni. Želimo, da bi ponesli v daljno nemško deželo kar najlepše spomine na naše kraje in liudi. — Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6. do 9. ure zvečer. Začetek 2. avgusta t. 1. Vpisovanje 1. adgusta od 6. do 8. ure zvečer. — Christofov zavod, Dcmobranska cesta 7/1. Učna ura 4 Din. ITO — zobna pasta najboljša! Iz Ljubljane —lj Poslopje za nastanitev državne realke v Ljubljani. Veliki župan ljubljanske oblasti razpisuje prvo pismeno ofertalno licitacijo v skrajšanem roku za oddajo v enoletni zakup poslopja v Ljubljani za nastanitev državne realke. Licitaciia se bo vršila 27. julija ob 11. v uradnih prostorih prosvetnega inšpektorja. Ponudbe je treba izločiti istega dne med 10. in 11. uro nepo-sicdno predsedniku licitaciiske komisije ali njegovemu namestniku. Vsak ponudnik mora predložiti pri delegaciji finančnega ministrstvu v Ljubljani najkasneje do 20. julija do 10. ure kavcijo v znesku 25.000 Din. —li Zdravstveno stanje v Ljubljani. Ljubljanski mestni fizikat navaja v zdravstvenem tedenskem izkazu, da je bilo v času od 1. do 7. julija 30 rojenih. 2 mrtvorojena, a umrlo je 17 oseb. Smrtni vzroki so bili: jetika na sopilih 2, druge oblike je-tike 1, rak 2, bolezen na srcu 2. driska in vnetje črevesa 2, kila 1, prirojena 3, smrt vsled nezgode 1 in druge boiezni 3. —Jj Nalezljive bolezni v Ljubljani. V času od'1. do 7. t. m. ie bilo glasom poročila mestnega fizikata v Ljubljani izredno malo nalezljivih bolezni. Naznanien je bil le slučaj iz skupine tifuznih bolezni in slučaj dušliivega kašlja. Ni bilo v tem času nobenega slučaja drugih navadnih nalezljivih bolezni. —lj Christofov učni zavod vpisuje le še tekoči mesec na Domobranski cesti 7/1. —Ij Tatvina Mestnemu stavbeniku J. Misonu, stanujočemu v Cigaletovi ulici, je neznan tat danes ponoči odpeljal iz zaklenjene veže 2 moški kolesi, vredni 3000 dinarjev. T »t se je ponoči splazil skozi odprto kletno okno hiše št. 13 v kiet, od tam pa v stavbnikovo kuhinjo, kjer je dobil obe kolesi in tudi ključ od veznih vrat, s katerim je nemoteno odprl vrata in brez ovire odpeljal obe kolesi. Mariii Trnkoczv na Mestnem trgu je naznarj berač odnesel par ženskih čevljev, v vrednih 200 Din. —lj Poškodba izložbenega okna. Neki prodajalcic premoga ie v soboto popoldne vozil po Florijanski cesti 300 kg premoga. Pred prodajalno trgovca Valentina Bernika pa je konj začel z vozom voziti nazaj in je z zadnjim delom voza butnil v izložbeno okno. Škoda naša 1000 Din. Za škodo je odgovoren prodajalčev gospodar. —lj Vreme. V soboto zvečer ie barometer padel na 750, pozneje se je začel polagoma dvigati. Danes ob 7. zjutrai je kazal barometer 75$, termometer 15° C. opoldne barometer 758.5, termometer 2-rovič, delegaciji je prideljenih več strokovnjakov iz trgovinskega ministrstva in drugih gospodarskih korporacij. V Berlinu je bil pozvan tudi tajnik ljubljanake zbornice za trgovino, obrt in industrijo g. Ivan Mohorič. Kot carinski strokovnjak fungira Bujdič. Po sklenitvi trgovinske pogodbe z Nemčijo se prično v Pragi pogajanja s Čehaelovaško. —g VIL mednarodni sejem v Lvom. V Lvovu se vrši VII. mednarodni sejem od 4. do 15. septembra t, 1. Informacije o sejmu dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani. Stran 4. •SLOVENSKI NAROD* dne 12. julij* 1927. Stev. 154 Strahovita neurja in poplave Elementarna katastrofa v Nemčii. — Nad 300 človeškh žrtev, ogromna materijalna škoda« — Silni nalivi in toča na Češkoslo- slovaškem V noči od petka na soboto je cjjv* jalo nad Saško v Nemčiji strahovito neurje, ki je povzročilo ogromno ma* terijalno škodo in zahtevalo tudi nad 300 človeških žrtev. Katastrofa je ena največjih, ki je zadela Nemčijo v zad* njih letih. Središče elementarne katastrofe so bili kraji Pirna, Muglitz in Gotteuba* Tal. Nad to pokrajino se je utrgal ob* lak, ogromne množine vode so zalile vse doline, podirale in rušile vse, kar jim je bilo na poti. Cele vasi so izgi« nile s površja, vsi mostovi so odplav* ljeni, pota porušena in zasuta. V Pirni so dosedaj potegnili 11 mrtvecev iz vode. Po vodi plava mnogo mrtve ži* vine. V malem letovišču Bergiesshii« bel, ki je kot izletna točka zelo priljub* Ijeno Draždancem, so našli dosedaj 50 utopljencev, v Gotteubu 10, v Wee* sensteinu 8, v Neuendorfu 14, v Donu 5, v Glashiitte 13. V Glashiitte je bil poplavljen in deloma porušen kolo* dvor. Na kolodvoru je stal vlak poln potnikov, ki so v paničnem strahu be* žali na strehe vagonov, nekateri so tudi poskakali skozi okna, a so po« stali žrtev besnih valov. En prazen v! lak je voda odplavila v reko. Vsi poplav* ljeni in ogroženi kraji so odrezani od sveta. Vlada je za prvo pomoč votirala 250.000 mark, kar pa ne zadošča niti za prehrano nesrečnega prebivalstva, ki je moralo zapustiti svoje domove. Na pomoč je prispel tudi cel polk, ki je pričel z reševalno akcijo. O strahotah poplave in pustošenja vode prihajajo vedno hujša poročila. Položaj se je še poslabšal, ker so v so boto popoldne divjala nova neurja in jc voda upropastila še ono, kar je ostalo od prejšnje poplave. Iz Berlina javljajo, da so do sobote zvečer na* šteli 330 mrtvecev. V poplavljenih krajih je že zavladala lakota, ker so bila vsa živila uničena. Ves železniški promet je ukinjen. Nasip reke Labe je bil ob češki meji porušen v razdalji 50 metrov. Voda, ki je drla skozi od* prtino, je v Konigsteinu odplavila 17 hiš. Po Labi plava mnogo utopljene živine. Iz Draždan javljajo, da je malo se« lo Oelssengrund popolnoma izginilo. O tridesetih hišah ni ostalo nobenega sledu. Število človeških žrtev je zato tako ogromno, ker je neurje zalotilo večino prebivalstva v spanju. Voda je mnogo ljudi odplavila s posteljami vred. V poplavljenih krajih se odigravajo pre* tresljivi prizori. Ljudje tavajo zbegani in obupani sem ter tja, iščejo pogrešane svojce in p lak a j o. Paralelno z neurjem nad Saško je divjala nevihta tudi nad Turinško ter v drugih krajih Nemčije. V Turinski je treščilo v električni vod elektrarne, ki zalaga mesta Weimar, Apolda, Ara* stadt, Erfurt in Sohi z električnim to* kom. Vsa mesta so bila v temi, indu* stri j a ni mogla obratovati. V pred* mest j u NVeimarja je več hiš pod vodo. Padala je tudi debela toča, ki je po* nekod uničila vso žetev. Tudi nad Berlinom in okolico je divjala strahovita nevihta, ki je po* vzročila ogromno eksplozijo v Potsda* mu. Nad Potsdamom se je namreč utrgal oblak in voda je med drugim poplavila tudi tamošnjo železniško delavnico, v kateri so bile nakopičene velike zaloge karbida. Karbid je radi nastale moče eksplodiral. Velik del de« lavnice se je porušil, v nevarnosti pa je tudi glavno poslopje, da se zruši. Človeških žrtev k sreči ni bilo. V petek so divjale na Češkem in Moravskem strahovite nevihte. Popol« dne se je utrgal nad Češko Lipo oblak in kmalu je voda zalila vse kleti. Proti večeru je stala na ulicah voda nad 20 cm visoko. V Podmoklah je voda po= rušila več mostov in cest. Škoda zna* ša nad en milijon čeških kron. Kmalu za prvo je nastala druga nevihta, ki je katastrofo še povečala. Mnogi pre* bivalci severne Češke, zlasti kmetje, so izgubili vse imetje. Tudi nad Krkonoši se je utrgal v petek popoldne oblak in nevihta je povzročila strahovito razdejanje. Naj* več je trpela gorska vas Eifershaus, kjer je voda izpodjedla 13 hiš. V vseh hišah je stala voda 3 m visoko. Na Opavskem je padala debela toča, ki je uničila vse poljske pridelke. Po straho* vitem nalivu je voda zalila v Opavi vse nižje ležeče ulice in hiše. Še večja je bila elementarna kata* strofa v Brnu in v okolici. V petek popoldne so se pripodili od jugozapada črni oblaki iD kmalu je začelo liti ka* kor iz škafa. Vmes je padala debela toča. Naliv je trajal 3 četrt ure. Pod mostom pri Wilsonovem kolodvoru je voda zalila vse hiše. Promet v me* stu je bil popoldne in čez noč ustav* ljen. Ekscentričnost angleškega barona Te dni se je vršila v Londonu za* nimiva obravnava proti baronu Wuil* shiru radi nenavadne ekscentričnosti odnosno perverznosti. 12. maja je po* zval baron neko mlado frizerko na ve« čerjo, po kateri jo je odpeljal z avto« mobilom v bližnji gozd. Tu ji je za* povedal, naj se do nagega sleče, na kar jo je privezal k drevesu in nama* zal od pete do glave s kolomazom. Potem se je vrnil z avtomobilom do* mov. Dekle se je s trudom odvezala in odšla v neko vilo, kjer so jo umili in oblekli. Zdravniki so ugotovili, da je baron alkoholik in sploh nenormalen mož. Opetovano je že odšel od doma in se čez nekaj dni vrnil, ne da bi vedel, kje je bil. Pred sodiščem je izjavil, da se čuti krivega. Sodnik ni hotel zašli sati frizerke zato, da ji prihrani neprijet* ne spomine na baronovo perverznost. Ne glede na zdravniško spričevalo o nenormalnosti je bil baron obsojen na 6 mesecev ječe. Sodišče je utemeljilo obsodbo s tem, da kaže baron ekscentrična nagnjenja, ki ga utegne« jo "zapeljati v zločin, in da ga je treba z zaporno kaznijo opozoriti, naj bo v bodoče pameten. Levine poleti iz Pariza v Newyork Prvotno se je govorilo, da namerava ameriški letalec Chamberlin polete« ti s svojim spremljevalcem Levinom iz Pariza v Newyork, da dokaže, da se tudi nasprotne smeri prekooceanskega poleta ne straši. Pozneje si je pa Chamberlin premislil in sklenil odpo* to vati v domovino s parnikom. Nje* gov spremljevalec Levine, ki sicer ni letalec, se pa namerava oČividno pro* slaviti še s prekooceanskim poletom v nasprotni smeri. Sklenil je namreč vrniti se v Ameriko z aeroplanom. V ta namen se je dogovoril s francoskim letalcem Drouhinom, ki bo vodil te« talo »Columbia« na poletu iz Pariza v Newyork. Drouhin se že dlje časa pripravlja na daljši polet. Poskusne polete je de« lal z letalom znamke »Goliath«. s ka* terim je nameraval poleteti čez ocean. Zanimivo je, da Chamberlin sam ne veruje v uspeh Levinovega poleta. V petek dopoldne je Drouhin poletel s Chamberlinom in Levinom iz Pariza v Lodon. V pogovoru z novinarji je Drouhin izjavil, da namerava poleteti z Levinom na »Columbii« v Newyork in da se hoče med poletom iz Pariza v London prepričati o zanesljivosti aeroplana. Chamberlin je pa izjavil, da pozna svoj aeroplan zelo dobro in da se mu zdi polet iz Pariza v Newyork nemogoč, ker znaša akcijski radij njegovega aeroplana komaj 6000 km, kar pri slabem vremenu za polet iz Evrope v Ameriko ne zadostuje. Kljub Camberlinovemu svarilu je Drouhin trdno sklenil poleteti iz Pa» riza v Newyork. Levine od svojega načrta nikakor noče odstopiti. Izjavil je, da poleti v slučaju, ako bi si Drou* hin v zadnjem hipu premislil, brez mehanika in celo brez pilota. Dasi ni iz« urjen letalec, namerava v skrajnem slučaju poleteti sam. UCGAVICE z znamko in žiaom .Ml lic JTajbolrse,najirpcžr»ejse» zato najcenejše Mesto, ki ga ni V Argentiniji so prišli te dni na sled °nijalni korupcijski aferi, ki gotovo nima primere v zgodovini. V parla* men tu je podal poslanec mesta Cor* doba, Lois Osses, izjavo, da že leto dni išče mesto Los Desagues, a ga ne more najti. To mesto, ki se baje nahaja % okraju San Justo. ni zaznamovano na nobenem zemljevidu in tudi nihče ne ve ničesar o njem. Mesto baje vzdr* žuje policijo, požarno brambo, pošto, šolske in državne urade, skratka vse. kar je za mesto potrebno. . . V parlamentu se leto za letom odobre zneski, določeni za upravo te* ga dozdevnega mesta. Poslanec Osses je mnenja, da mesto obstoji samo radi plač, ki so mu nakazane, a v resnici te zneske pobaše neki uradnik. Obtožil je ženijalnega »ustanovitelja mesta« goljufije in potvorbe ter zahteval od vlade, da ga da zapreti. Izvajanja poslanca Ossesa so seve učinkovala kakor bomba in povzročila ogromno senzacijo. Slično sleparijo v manjšem obsegu so odkrili začetkom svetovne vojne v Vladivostoku, kjer je peščica prefriganih oficirjev ustano* vila konjaški polk, seveda samo na papirju. Vojno ministrstvo je pošiljalo v Vladivostok težke tisočake, ki 50 jih oficirji pobasali v žep. Naposled so ob* lasti sleparje razkrinkale in kaznovale. Morilec Hajek se je sodil sam Nedavno smo poročali o trojnem umoru v neki vasi blizu Biline na Češ* kem, kjer je delavec Hajek ustrelil za* konca Hora in svojo ljubico Martino* vicevo, njenega moža pa težko ranil. Morilca so orožniki takoj prijeli in iz* ročili sodišču. Ker je vedel, da ca čaka stroga kazen, morda celo vislice, je sklenil umakniti se roki pravice in iz* vršiti samomor. V petek zvečer jc jetniški paznik skozi odprtino v vratih opazil, da leži Hajek v celici na tleh. Na njegovo vprašanje, kaj počenja, je morilec od* govoril, da mu je slabo in da čuti v želodcu hude bolečine. Kmalu je zlezel na trdo ležišče in zaspal. Nihče ni slu« tU, da spi smrtno spanje. Zjutraj, ko je stopil v celico jetniški paznik, je bil Hajek že mrtev. Kraj njega je le* žal robec, na katerem je jetnik napi* sal svojim roditeljem zadnji pozdrav. Vse kaže, da sc je Hajek zastrupil. Kakšen strup je zavžil in kako ga je dobil, ni znano. Jetniška uprava je uve* dla strogo preiskavo, da pojasni, na kakšen načiu se je mogel jetnik v sa« motni celici zastrupiti. Časopisje v Ameriki Povodom nekega banketa v Fila-delfiji je poročal direktor «Newyork Worlda», da bodo dohodki ameriškega časopisja letos prekoračili eno milijardo. Prodaja listov bo nesla 260 raCijo-iiov, dohodki oglasov pa bodo znašali 750 milijonov dolarjev. Tekom zadnje, ga leta se je naklada listov v Ameriki dvignila za 50 odstotkov več kakor jc naraslo število prebivalstva. V Zedi-njenih državah se dnevno za vsako drugo osebo tiska en list. Na vsako rodbino pride en jutranjik, na vsako drugo rodbino tudi en večerni ali popoldanski list Dnevnikom je treba prišteti še tedenske, poltedenske in periodične publikacije in revije. Iz tega je razvidno, da znaša dnevna naklada časopisja v Ameriki 225 milijonov komadov. V državi je 25 milijonov rodbin in na vsako odpade dnevno 9 publikacij. Iz tega poročila je torej razvi j na moč ter ugled ameriškega ČasipisU. obenem pa je to tudi dokaz, da ameriško ljudstvo zelo mnogo čita. Kupujte srečke Novinarske dobrodelne loterije: Na znanje vsem našim odjemalcem! nismo čakali do službeno določenega dneva, po kate-dobitkov (okoli 10 milijonov dinarjev) Uvažujoč sledeče, smo pričeli z izplačilom dobitkov V. razreda 13. kola že 15. maja 11. ter rem bi morali pričeti z izplačilom šele 15. junija. Ne bili bi v stanju obvladati veliko števi o v relativno kratkem času. Mnogi prazniki, preveliko število naš h kom tentov, oosebno pa kratka doba med izdajo listine dobitkov V. razreda in žrebanjem I. razreda 14. kola so povzročili da je tehnično delo zaostalo. Iz tega razloga nismo to pot v stanju zvanično listino L razreda, kakor tudi obnove srečk H. razreda odposlati z našo običajno brzino in točnostjo. Hočemo te pošiljke odpraviti šele okoli 18. julija. Upoštevajoč te okolnosti naznanjamo našim odjemalcem, da na vsak način opuste vsakovrstne urgence, ker bi to samo otežkočalo in zadržavalo naše poslovanje. Istotako prosimo, da nam za drugo žrebanje NE POŠILJAJO NAROčB pred 25. julijem, ker do tega časa nismo v stanju sprejemati novih naročil. . ... Žrebanje II. razreda se bo vršilo 8. avgusta t. L Glavna kolektura državne razredne loterije, bankovno komanditno društvo A. REIN I DRUG, ZAGREB. BEN-HUR Prekrasni, deloma kolorirani velefilra. — Oba dela v enem .sporedu. — V glavnih vlogah najlepši ljubavni par Amerike Betty Bronson in Rrnnon Novarro Na splošna zahtevo se podaljša 3« danes! Dnevne predstave točno ob. pol 5., pol 8. in četrt na 10. Pri vseh predstavah pomnoženi orkester. Elitni kino Matica, Kongresni trg 9. — Telefon št. 2124. Po znižam cen JvoKolesa, motori', vsaitov.i »troski vozički, uamestni del meumatika Poseben oddelek / popolno popravo emajliiame u poniKiame JvoKOies, otroških vozičkov, si vam h stroje * Prodaia na obroke — L.emkt iranko .JribsH ?.&£., mm dvokoies m otroikin vozičkov LJUBLJANA, Karlovska cesta *t. ^4L Pisalne stroje nove m rabljene Undervood Remington. Simth Broes in za potovanje povrvrstne — oud' x garancijo Josip Puk) v Celju. — Popravila v«*eh znamk Poslovni lokali v L, oziroma II. nadstropju Šclenl urse - ulice, oziroma Aleksandrove ceste — se ta* ko j oddajo. — Naslov v upra* vi «SIov. Naroda». 1661 Periektnega korespondenta za srbohrvatski in nemški jezik išče denarni zavod v Bosni. Prednost imajo aktivni sokol* i ski delavci Nastop takoj. Pismene ponudbe z zahtevami na Oglasni zavod »Rekord«, Sarajevo, 1671 Natakarico na račun ki bi pomagala tudi pri drugih hišnih delih in ki more položiti Din 3000 kavcije, sprejmem-Naslov v upravi »Slov. Na* roda«, 1673 PRAVI trboveljski PORTLAND cement se dobi pri ^51 tt. Fr. Stupica Ljubljana, Gosposvetska 1 I j ml M .H j ■■ ■« «U 3 le se Tabora! Urejuje: Josip Zupančič. — Z« »Narodno bskacno»: Pran Jeeertek. — Za meeratrd del ImtMi Oton Christoi — Vei * Ljubljani. j