Leto LXV Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 14. novembra 1937 Stev. 262 a Gena 2 Din Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111 SLOVENEC Telefoni uredništva in uprave: 29-92, 29-93, 29-94, 29-95, 29-96 —- Izhaja vsak dau zjutraj, razen ponedeljka in dneva po praznika Cek. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.549 za inserate; Sarajevo štv. 7565, Zagreb štv. 59.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6. Nova ustava v Braziliji V Braziliji je bil te dni državni udar. Predsednik te ogromne republike, ki je okrog 35 krat tako velika kakor Jugoslavija, je proglasil novo ustavo, s katero je odpravljen parlament in ki njega samega proglašuje za edinega nositelja oblasti v državi. Brazilija je s tem poslala, če se že poslužujemo ie tuje besede, avtoritarna država, režim pa se je iz dosedanjega navidezno demokratičnega spremenil v diktatorskega. To je v kratkih besedah vsebina dogodka, ki jo zaradi ogromnosti brazilske države in zaradi neizmernega naravnega bogastva, ki neizčrpano leži v Braziliji in po katerem velike svetovne sile grabežljivo stegujejo svoje roke, povzročil veliko valovanje po vsem svetu. Slišale so se takoj tudi razne razlage, kakor da je prišlo do državnega udara v Zedinjenih državah Brazilije po nasvetu evropskih fašističnih držav, kot sta Italija in Nemčija, in da je državni udar v Rio"de Janeiru le začetek splošnega avtoritarnega gibanja po vsej južni Ameriki. Vznemirila se jc Severna Amerika, ki je silno občutljiva za vsako izvenameriško vmešavanje v zadeve ameriških držav, razburila so je Anglija, ki ima v Braziliji zapo-padene velike gospodarske koristi in ji ni vseeno, pod kakšnimi vplivi stojijo tamkaj vladajoči režimi. Vse podrobnosti in vse okoliščine državnega udara v Braziliji do zdaj še niso znane. Toda za one, ki so do zdaj pozorno zasledovali dogodke v tej južno ameriški republiki, najnovejša revolucija — kajti drugače tega dogodka ne moremo imenovati — ni prišla nepričakovano. Notranjepolitična trenja so se zadnje čase v zvezi s pripravami za volitve novega državnega predsednika tako zaostrile, da je moral predsednik Vargas v »ačetku meseca oktobra začasno »prekiniti ustavo«, da je tako dobil v roke vsa potrebna sredstva za hitro poslovanje drž. oblasti v borbi proti nasprotnikom, ki so ua vseh koncih in krajih rovarili. Dejansko je Brazilija živela od 2. oktobra dalje v resničnem vojnem stanju in so se pokrajinski guvernerji morali umakniti generalom, ki so z močno roko vzdrževali red. Povod za ta ukrep je bilo odkritje, ki ga je napravila policija v zvezi z delovanjem Kominterne. Našli so namreč načrt, ki šo ga komunisti izdelali.za državni prevrat. Spomniti se je treba samo na leto 1935, ko je prišlo do resnega vojaškega upora, ki ga je vodil znani komunistični voditelj Prestes ob pridnem sodelovanju nalašč v ta namen v Brazilijo poslanih agentov Kominterne. Takrat je vlada upor zatrla, toda očividno komunisti niso razorožili in so skrivaj pripravljali nadaljne prekucije. Izkoristili so sedanjo siluo ostro volivno borbo, da zavzamejo izgubljene postojanke. Na drugi strani pa je tudi delovanje fašistično navdahnjenih : integral istov« tako naraslo, da so v vol i vnem bojnem ozračju nastale napetosti, ki bi že v mirnejših časih morale povzročiti nevarne eksplozije, kaj jih ne bi prav zdaj, ko je vsa država od političnih strasti tako razbeljena. Tako se je odgovorna državna oblast čutila primorano, da seže po učinkovitih sredstvih. Iz takšnega stanja je nastal Vargasov državni udar, ki ukinja parlamentarno življenje in uvaja avtoritarni režim v Braziliji. Drugega izhoda Vargasova vlada skoraj imela ni. Znano je, da.se je pred časom obrnila na Zedi-njene države Severne Amerike s prošnjo, naj ji posodijo nekaj bojnih ladij, ki jih je potrebovala za vsak primer, če bi prišlo do neredov večjega obsega. Toda svojo prošnjo je morala preklicati, ker so druge južnoameriške države proti temu dvignile vihar protestov. Na čelo nove diktatorske vlade — če smemo ta izraz v tem primeru uporabljati — je predsednik Vargas postavil nekdanjega pravosodnega ministra Maceda Soaresa, ki je bil tudi že zunanji minister Brazilije in uživa velik ugled tako v državi sami, kakor izven nje. V mnogočem spominja na predsednika vlade v Portugalski Salazarja, je torej mož, ki ne stremi za osebnimi uspehi, ampak državnik, ki hoče svoji domovini dobro. Razlage, da je prišlo do državnega udara v Braziliji zgolj na pobudo kakšnega ali pa kakšnih evropskih diktatorskih režimov, na podlagi zgoraj navedenega ne bodo točne. Ce je že neobhodno potrebno, da za .spremembo režima v Rio de Janeiru iščemo kakšnih vdorov ali vsaj zgledov, jih ne bomo hodili iskat ne v Berlin in ne v Rim, marveč na Portugalsko. Brazilija je otrok Portugalske. Od Portugalcev je tamošnji narod dobil tudi svoj značilni temperament, ki se hitro raz vname, a je v globini dober, nasilen v dobi kriz, a iakoj zopet mehak in prijateljski, kakor hitro so se oblaki razpršili. Od Portugalske je prevzel tudi demokratični režim. Demokracija tamkaj ni samonikla, kakor tudi za Portugalsko samo nikoli ni bila. Ona ni zrasla iz zgodovinskega razvoja naroda, ampak je bila vnesena od drugod in kot takšna nikoli ni zaživela pravega polnega življenja. Za Portugalsko je Salazar našel pravo zdravilo. Danes je država mirna in v miru dela za svoj napredek. Brazilija poskuša danes kreniti na isto pot, na kateri je njena mati Portugalska našla samo sebe. Upanje, da bo tudi brazilski narod z istim veseljem šel v novo življenje, kakor je portugalski, je potem takem upravičeno. Oni pa, ki so takoj napo- Chambertainov poziv: „Otresimo se strahu drug pred drugim!" „Naša moč nam bo omogočila, da odpravimo bedo človeštva *< ljondon, 13. nov. AA. Rculer. Predsednik vlade Chamberlain jc imel snoči v Edinburgu govor. v katerem se je najprej poklonil spominu Ramsaya MacDonalda: Bil je velik rodoljub, ki je sloril mnogo dobrega ne samo stranki, ampak tudi domovini. Govoreč o zunanji politiki je rekel, da sc ho angleška vlada držala načel, po katerih ho znala zaščititi koristi angleških državljanov. Ohranila ho prijateljske vezi z vsemi državami, vendar pa bo še naprej delala za splošno varnost in stalnost. Nato je nadaljeval: Že nekaj dni si postavljam vprašanje, za kaj neki mi vsi delamo. Ali delamo za mir, počitek, srečo in zadovoljstvo, ali pa se moramo spustiti v tekmo v oboroževanju drug proti drugemu, da se tako otresemo strahu, ki ga ima vsak narod pred svojimi sosedi. Mislim, da jo prišel čas, da se zopet potrudimo in proučimo možnosti, da odstranimo izvor tega strahu. Tak trud ne more hiti znak slabosti. Velika Britanija je močna in njena moč vsak dan raste. Mi imamo dovolj sredstev, da sc oskrbimo z vsem, toda ravno naša moč in sila nam bosta omogočili, da lahko z drugimi narodi služimo idealom človečanstva, ki nosijo v sebi rešitev pro- blemov, od katerih je odvisna sreča ali beda človeškega rodu. Verujem v ljudsko naravo in prav zaradi tega veni, da hudo drugi razumeli moj poziv. Zato vidim že pred seboj dan. ko bomo lahko položili orožje in sc posvetili samo blagostanju našega naroda. Ostali govor je bil posvečen boli vprašanjem notranje politike. O dvigu angleške industrije je rekel, da je angleška industrija danes na boljšem kot pa vso druge industrije ua svetu. Italija ne bo prelomila z Rus i o Rim, 13. nov. AA. Havas: V merodajnih krogih izjavljajo, da Italija nikakor ne namerava odpovedati pogodbe iz iela 1033 s Sovjetsko liu-sijo zaradi koraka, !oslanik lloris Stein. Pristavljajo pa tudi to. da italijanska vlada na la sovjetski protest ne bo odgovorila. Navodila lordu Halifaxu London, 13. nov. AA. (Havas): Zunanji minister Eden bo imel prve dni prihodnjega tedna važne posvete /. lordom Halifaxom. Pri tej priliki bo lord llalifax dobil brez dvoma podrobna navodila za svoje razgovore v Berlinu. Vse kaže, da zaenkrat še ni ničesar določenega, kakšni naj bodo ti razgovori. Po mnenju angleških diplomatskih krogov pa ni treba pričakovati pravih pogajanj. Zaenkrat gre samo za izmenjavo stališč, ki naj |H)tičijo angieško vlado o točnem stališču nemške vlade do perečih mednarodnih vprašanj. l'o drugi strani poudarjajo li krogi, da iz diplomatskega stika med Kimoni in Londonom še ue sledi obisk lorda llalit'axu ali ministra Edena v Rimu, kakor tudi ne potovanje grofa Ciana v London. Iz Berlina v Rim London, 13. nov. b. Dailv Mail poroča, da se bo lord llalifax v Berlinu razgovarjal s Hitlerjem. voin Neurathom iu Goringoni. l.ord Ilalifax bo iz Berlina odpotoval naravnost v Rim. To vest potrjujejo dobro poučeni politični krogi, ki poudarjajo, da je lord llalifaxovo potovanje v Rim potrebno, ker hoče Anglija stopiti v neposredna pogajanja z Italijo. Pred odhodom v Rim se bo llalifax sestal z zunanjim ministrom Edenom. Nemčija seka gozdove — da pride do železa Leseni železniški pragovi namesto železnih, ki bodo pobrani Berlin, 13. nov. TG. Vrhovni državni gozdar (Reichsforetmeister) je z dovoljenjem diktatorja gospodarske štiriletke objavil nekaj zelo značilnih odlokov, na podlagi katerih bo Nemčija v bodočem letu izsokala za 130% vee gozdov, kakor običajno. Vrhovni državni gozdar v prvi okrožnici zahteva, naj »nemudoma začnejo izsekavati gozdove, kajti izkazala se je potreba, da bo moral biti les v kratkem času na razpolago«. Nemško gospodarstvo potrebuje le6a za železniške pragove — tako nadaljuje državni gozdar — iz česar se sme sklepati, da bo dala nemška država pobrati vse železne železniške pragove in jih nadomestiti z lesenimi, železno pa ho uporabila za potrebe železne industrije. Državni gozdar pravi dalje, da potrebuje nemško gospodarstvo velike množine celuloze, da bo nemška oblačilna industrija iz tega krila potrebe ljudstva po obleki. Pomanjkanje tekstilnega blaga jo zadnje čase v Nemčiji občutno. Končno pravi državni gozdar, da potrebuje nemško gospodarstvo tudi veliko količino telefonskih in brzojavnih drogov iz mehkega lesa, iz česar je dovoljeno sklepati, da ho država rlala podreti vse železne brzojavne drogove in jih nadomestila z lesenimi. Železne droge pa bo oddala železarski industriji. V svoji okrožnici pravi državni gozdar končno, da naj lastniki gozdov nikar ne pričakujejo, da bodo dobili les plačan v gotovini, ampak, da se bo našel drug način plačevanja. Skoraj istočasno je vrhovni državni gospodar za papir izdal odlok, da naj gospodinje gospodinjske odpadke ali ostanke premoga, drva ali pepel nikar ne zavijajo več v papir, kadar jih odlagajo za odvoz pri hišnih vratih, ker je treba papir zbirati in ga dati na razpolago posebnim ustanovam, ki ga ImhIo v imenu gospodarskega ministrstva pobirale. w Nemčiji je torej pomanjkanje nekaterih su-jovijp, predvsem železne rude, bombaževine in volne" zeio občutno in sc je morala državna oblast odločiti za lako oslre odredbe, da svojo železarsko in tekstilno industrijo oskrbi s potrebnim blagom, dokler da se ne bodo odprle novo možnosti, ko bo Nemčija mogla surovine zopet naročati v inozemstvu in jih tudi plačati. Manjšinsho vprašanje med Nemčijo in ČSR Berlin, 12. nov. AA. (DNB). Nemška diplomatsko politična korespondenca se bavi z včerajšnjim govorom češkoslovaškega zilnanj. ministra in so ustavlja posebno pri tistem delu govora, ki se nanaša na neniško-češkoslovaške zveze in kjer ie Krofta govoril o manjšinah. List se strinja z dr. Krofto, da je razmerje med Nemčijo in Češkoslovaško v upravnem in gospodarskem pogledu popolnoma pravilno iu dobro. Dalje pravi list. da je treba vprašanje sudelskih Nemcev čim prej urediti, da se Odstranijo tudi tiste motnje, zaradi katerih razmerje med Češkoslovaško in Nemčijo Se ni takšno, kakršno bi moralo bili. Nn koden izraža list mnenje, da so sudelski Nemef tisti člen, ki naj služi kot zveza med obema državama in ki morejo le primočl k čim boljšemu razmerju med Nemčijo in Češkoslovaško. Japonska - najmočnejša država v Aziji Pariz, 13. novembra. AA. Havas: Pcrtinax piše v »Echo de Parisu«, da sc je pokazalo, da je Japonska najmočnejša država na Daljnem vzhodu, močnejša od USA, ki niso pripravljene za razne poteze in močnejša od Francije in Anglije, ki bosta morale zmanjšati svoje interese v tem delu sveta. Vsi opazovalci prihajajo soglasno do teh zaključkov. Kaj potem sploh še dela konicrenca v Bruslju? Dogodki na Daljnem vzhodu so samo del svetovne krize, v katero se nobena država ne sme spustiti, če svojih potez ne more zaščiti z vojaško silo. Do sedaj so pogajanja v Ženevi in Bruslju Stalin Grozni skrbi za svoje življenje Komunizem v praksi Nauk o sovraštvu bije učitelje Varšava, 13. novembra, b. Po zanesljivih vesteh, ki so ponoči prispele iz Moskve, so agenti GPU tamkaj odkrili zopet novo in nevarno zaroto proti rdečemu diktatorju Stalinu. Zarotniki so nameravali s pomočjo vojakov, ki so stražili Kremelj, umoriti pomočjo Stalina in njegove pomočnike. Na čelu zarotniškaga gibanja so višji častniki ruske vojske, med katerimi je tudi nekaj generalov, ki so bili ožji prijatelji maršala Tuhačcvskega in ki so hoteli na ta način maščevati njegovo smrt. V zaroto je zapletenih 70 častnikov, od katerih so jih mnogo smatrali kot popolnoma zanesljive. Oblasti GPU pa neprestano vodijo v zapore nove osumljenec. Vodstvo obrambe Kremlja je nujno pozvalo nekaj polkov kozakov, da okrepijo obrambo kremeljskega poslopja ter »bi zavarujejo osrednjo sovjetsko vlado pred iznenadenji. Vsi dohodi do Kremlja so zastraženi, po vseh ulicah pa hodijo močnejši oddelki kozakov. Poleg zarote so preteklo noč v vseh tovarnah v okolici Moskve neznanci razširili letake, v katerih se poudarja, da so bili sovjetski delavci ogoljufani, ker so namesto diktature proletariata dobili diktaturo komunistične stranke, ki ni delavska stranka, temveč je samo skupina ljudi, ki n<- vedovali velike medna rod nopolitične zmede, ali ki so hoteli takoj ustvariti zvezo med dogodki v Braziliji m delovanjem evropskih diktatur, no bodo prišli na svoj račun, kajti nova ustava, ki jo je dobila Brazilija, ne pomeni, da je država šla v odvisnost kogarkoli ali v spremstvo katerekoli druge države, ampak, da Brazilija, ki je ena izmed držav na zemeljski obli, ki ima pred seboj največjo bodočnost, živi svoje lastno življenje, pomer-jeno po lastnih potrebah in v skladu s tempe-ramentom svoje lastne krvi. moralno živi na račun delavskega stanu, vlada raznih temnih elementov, ki ne ljubi dela in katere člani niso bili nikdar pravi delavci. V letakih zahtevajo, naj sc vsi delavci dvignejo proti takšni oblasti, ki ni za delavstvo. Razen tega v letakih svetujejo delavcem, naj neprestano izvršujejo »alm-tažna dejanja, ker bodo samo po tej poli prišli do svojega cilja in enkrat za vselej zrušili Stalina in njemu podrejene tolovaje. GPU je takoj uvedla preiskavo, vendar pa doslej ni ugotovila prav ničesar in tudi ni našla razširjevalcev letakov. Ti letaki pa so se mogli širili snino s pristankom delavskih mas. Iz Odese poročajo, da je v tamkajšnji ječi umrl katoliški nadškof Prosen. ki jc bil obsojen zaradi vohunstva na dve leti težke ječe. V Rusiji se pripravlja nov Tal nasilja in aretacij. Streljanje je na dnevnem rcrlu. Po zaporih pa ječi nešteto političnih krivcev, ki jih čaka samo še smrt. Poslanik v Ankari aretiran Carigrad, 15. novembra. AA. (Štefani.) Sinoči se je razširil glas. da so sovjetskega poslanika v Ankari, ki se sedaj mudi v Moskvi, aretirali. Novica je zbudila v diplomatskih in časnikarskih krogih veliko senzncijo. Listi opozarjajo v zvezi s tem na neko prejšnjo informacijo, po kateri -.c sovjetski poslanik v Ankari Kurskij ne bo več vrnil nu svoje mesto. Moskva, 13. novembra. AA. DNB poroča iz Moskve, da je aretiran Taki, glavni urednik -Pravde«. Vest je verjetna zaradi tega, ker na kandidatni listi ni Takla kot glavnega urednika Pravde« in načelnika Tiskovnega urada, ampak i je na njegovem mestu naveden Melis. Melis jc ' baje tudi že prevzel glavno uredništvo pri »Pravdi". imela samo ta uspeh, da so pospešila akci|0 totalitarnih držav. Tej »praksi« pa moramo napraviti konec. Nemški pogoji za posredovanje London, 13. novembra, b. >DaiIy Herald- objavlja pogoje, pod katerimi bi bila Nemčija pripravljena posredovati v vzhodnoazijskem sporu. O teh pogojih je bil že obveščen maršal Čankajšek, Pogoji obsegajo pet točk, in sicer: 1. Kitajska mora uvideti, da je brez upanja sanjati še o kaki zmagi, ker je bila doslej kitajska vojska vedno poražena; 2. Kitajci morajo uvideli, da se ne morejo zanašati na bruseljsko konferenco; 3. Kitajci ne smejo pozabiti, da bo za primer, ako odklonijo mirovna pogajanja, Nemčija odpoklicala svoje voi-ne letalske strokovnjake, ki predstavljajo danes glavno moč kitajske armade. Isto pa bo storila tudi Italija; 4. Kitajska mora uvideti, da bi nadaljevanje vojne pomenilo okrepitev komunističnega vpliva na Kitajskem, kar bi privedlo do odstavitve maršala Čankajška. 5. Kitajska se opozarja, da je Nemčija sposobna doseči ugodnejše pogoje pri Japonski, kakor pa bi mogla ona sama doseči. Maršal Čankajšek je sporočil, da je današnja kitajska vlada protikomunistično usmerjena. Iz Španije Uradno v četr-zhodno Salamanca, 13. novembra. AA. DNB: poročilo pravi: Deset boljševiških letal je tek preletelo francosko mejo pri Ohaviji, od Penaroje v smeri proti Tafalu v Španijo. Ta letala so bombardirala Pampluno. Več sto ljudi ie bilo pobitih in ranjenih, vsi sami civilisti. Nato so se letala vrnila v francosko smer. Opazovalci so točno ugotovili čas, kdaj so letala preletela francosko mejo. Vsa nacionalistična Španija obsoja ta napad na mesto, ki ni imelo nobenega vojaškega pomena. London, 13. novembra, b. Ponoči je prispel iz Pariza predsednik španske republikanske vlade Negrin, ki je takoj odpotoval v London. Namen potovanja še ni znan. Po vesteh iz Pertignana je sovjetski poslanik v Valcnciji izjavil, da sovje tska vlada nc bo dopustila pogajanj valencijske vlade z generalom Francom. Dunajska vremenska napoved: Zjutraj mraz, sončno. Zagrebška vremenska napoved: Hladno, ju-nejše Zemunska vremenska napoved: Hladno vrr- me. i¥»«iopno /jiisnitev Snegu in dežja utegne biti samo šc tu in tu in [h> gorskih predelih in v vzhodnih krajih. 99 Mongolihuo" — nova mongolska država Se preden ee je sestala tiliouioraka konferenca v Bruslju, je Japonska proglasila samostojno mongolsko državo .H o n g o i i k u 0 kot znak, da sc no misli ozirati na mnenje bruseljsko konference. .Priprave so trajale precej dolgo. Najprvo no japonske čete morale osvojiti severno Kitajsko, da je bilo 500 zastopnikom mongolskega in kitajskega prebivalstva dne '31. oktobra v Suijuunu mogočo proglasili neodvisno mongolsko državo. Nova mongolska država bo merila zaenkrat okrog 700.000 kv. kilometrov in bo štela 4,000.000 prebivalcev, od toga kakih pol milijona Kitajcev, ostali .so pa .Mongoli. Dosedanje glavno mesto enako se glaseče province Suijuan je bilo prekrščeno v 6laromougolski Kukuhoto. Japonci so uvedli ludi novo štetje, in sicer I. 733 po zavladanju Džingiskana, kar naj po-menja, da nova državna Ivorba začenja s tradicijo slavnih mongolskih kanov. Tako jo Mongolikuo prvi konkretni sad j a ] ionskega prodiranja v severno Kitajsko. Nova država obsega b i vše kitajske pro-vince Čahar in Suijuan, verjetno bo pa pridoljena tudi provinca Vingsia, ki leži dalje proti jugoza-padu in tvori naravni jez med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo. Že več kot 30 let so se na Daljnem vzhodu potegovale tri tekmovalko za posest Mongolije: Kitajska, Japonska in Sovjetska Rusija. Mongolija je bila mnogo stoletij imensko |mxI suverenostjo kitajsko dinastije Mandžu. ali bolje rečeno, mongolski :knezi so živeli s Kitajsko v prijateljskih odnošajib in ohranjali do nje neke vrste blagohotno nevtralnost. Novo ustanovljena kitajska republika pa je po odstranitvi dinastije hotela obrobne province, med njimi tudi Mongolijo, tesneje, navezati na kitajski vpliv. Temu so se Mongolci uprli in pri tem naravno našli zaveznika tako v Rusiji, kakor v Japonski. Rdeča Rusija je nadaljevala politiko caristične Rusije in je de facto. čeprav ne do iure posedla 7,n nanjo Mongolijo in io spravila popolnoma pod svoj vpliv. Zunanja Mongolija je danes tako te.»no navezana in združena 7. Rusijo, da jo Sovjeti smatrajo za svoje ozemlje. Japonska pa jc že dolgo stremela za tem, da sc polasti notranje Mongolije. Toda za ta svoj korak si je piorala prej ustvariti Sestavljanje romunske vlade liukareštn. 13. novembra, c. Danes je bilo uradno objavljeno, da je Tatarescova vlada odstopila. Kralj je še danes nadaljeval s posveti z vodilnimi politiki raznih .strank. Tako je sprejel tudi bivšega zunanjega ministra Mironosea. Šole danes je uovi mandatar krone Milialako. ki jo predsednik kmečke narodno stranke, izjavil časnikarjem, da lina mandat, toda kralj je mandat omejil s tem. da zahteva, da se mora Mihalake sporazumeti ■/, Vajdo Vojevodom, ki je sedaj predsednik lako imenovane -romunske fronte . Vajda Vojevod jo včasih pripadal kmečki stranki, nato pa jo izzval razkol v stranki iu kot disident sestavil tudi vlado, ki pa jc bila le malo časa na vladi. Popoldne se je predseslvo kmečko stranko so-slalo na sejo, da obravnava, ali lahko Milialako sprejme tako omejeni mandat. Mod raznimi vodilnimi osebnostmi kmečke stranke same pa so velika trenja, kor je po Manlu vso polno ljudi, ki mislijo, da so zmožni voditi tako pomembno stranko. Edino Mauili bi mogel ustvariti edinost stranke okoli sobe in tudi sestaviti vlado, ki bi bila homogena in močna. Toda njegovo razmerje do odločilnih vplivov v romunski politiki jo tako, da jo nemogoče da bi mogel dobiti mandat in se jo zato tudi že prod leti umaknil z vodstva stranke. Toda tudi v primeru, da bi se i/, taktičnih razlogov Mihalake sporazumel z Vajdo Vojevodom. moramo vedeti, rla se v romunski politiki ne more kaj kmalu kaj važnega zgoditi. Gotovo je. da si bo kralj znal ohraniti vpliv na zunanjo politiko. Tako govore, da je voditelj romunskega paviljona na pariški razstavi zjutraj /. lelalom dopotova'1 iz Pariza zato. kei bo odslej bnje on prevzel vodstvo romunsko zunanje politike. Poslanih Mariinac odpoklican iz Varšave Bolgrad. 13. nov. AA. S kraljevim ukazom jo m. predlog predsednika vlade in zunanjega ministra dne 31. okt. t. 1. postavljen na razpoloženje Vladislav Martinac, pooblaščeni minister in izredni poslanik druge skup. druge stop. na kralj, jioslaništvu v Varšavi. Danes jo po daljši bolezni, previdena s svetimi zakramenti, na Viču umrla jiosestniea gospa Noža Panco. Pogreb pokojnico bo v ponedeljek ob 10. Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec- kozarec naravne Kranz-Joecl grenčicc«. primerno bazo na azijski celini in to je storila z osvojitvijo Mandžurije pred petimi leti. Medtem pa je japonska propaganda in zlasti japonski denar pridobival loren za Japonce ludi po mongolskih pokrajinah. Pred mečem je torej šla propaganda, ki jc tako daleč uspela, da je pred dvemi leti Japoncem bilo mogočo, da so čisto mongolsko pokrajino Jehol priključili Mandžuriji. To pa jo precej vznevoljilo mongolsko kneze in je bilo Ireba sodni mnogo denarja in mnogo pretkane politike, da jc Japoncem uspelo dobiti večino mongolskega prebivalstva v novo nastalih pokrajinah na svojo stran. Interesi, ki jih imata Sovjetska Rusija in Japonska v Mongoliji, utegnejo biti različni. So lo predvsem gospodarski interesi. Ogromna ozemlja lako zunanje, kakor notranjo Mongolije so še vedno zi^lo malo preiskana. Toda i>o dosedanjih rezultatih je mogočo sklepati, da so ta puščavska ozemlja zelo bogata najrazličnejših rud, zlasti premoga in železa. Govori se, da hočejo Sovjeti v zunanji Mongoliji ustvariti veliko železno industrijo in da so podani vsi potrebni pogoji za industrializacija dežele. Isti nagib je gotovo vodil tudi Japonce, da so tako hiteli 7. zasedbo notranje Mongolijo, ki je baje prav tako bogata na rudah. Drugi interes Ik> pa strateškega in vojaškega značaja. Z zasedbo Mongolijo .so jo Japoncem |»-sreoilo .zgraditi ogromen 'koridor med Sovjetsko Rusijo in Kitajsko. V tem prostranem ozemlju lahko Japonska pripravlja velike armade tudi za mo- -evi blagovi imajo vsa svojstva angleškega sukna ! Poskusite to jesen z obleko iz - ^eqa blaga, da se preoričafe o tem. Cene naših b I n g ©(v^aTo^ I e k e od 170 do 200 dinar j e v tn eter, " ' volnenih llii n I n Q [J L. _J I n d u 11 r 1 j V I « <( Tovarna: P a r a č i n O s i j e k Kapucinska 14 Prodajalne: J; j " b '' a n a Za9reb Ko m p Gradišče 4 Jurišlčav« 1 Novi Sad Sarajevo Trg Osloboflenja 3 Strossmsyerova Beograd Knez Mihaj!oya 33 in v vseh večjih mestih v državi Aljehin : Euive Rotterdam, 13. nov. AA. DNB: Šestnajsta igra v tekmi za svetovno prvenstvo med Aljehinom in Euwejem se je po 56. potezi končala reinis. — Stanje je naslednje: Aljehin 9 in pol. Euvve pa 0 in pol točke. KUring z Italio Belgrad, 13. novembra. AA. Narodna banka razglaša, da je 13. novembra t. 1. izplačevala nova klirinška nakazila v prometu z Italijo od št.: 8585 do vštete 8583 z dne 2. in 5. oktobra-'t. L rebitne nadaljnje vojaško operacije bodisi proti Kitajski, bodisi ludi proti sami Sovjetski Rusiji. Shaženo in pravo narodno edinslvo Beseda narodno edinslvo ni nova. Že zdavnaj pred zediiijenjeni, t. j. pred ustanovitvijo Jugoslavije, je bila znana in je vsebovalo cel politični program. Vsi veliki nosilci kulture in politični voditelji med Slovenci, Hrvati in Srbi so že dolga desetletja prej govorili, da smo Slovenci. Hrvati in Srbi en narod in da zalo tudi spadamo v ono mednarodno pravno organizacijo, v eno državo. In pesniki in pisatelji so v največjem zanosu svojega idealizma poli, da od Triglava do Vardarja prebiva en narod, ki ga jo samo »tuji moč: razdelil z. državnimi mejami. Te državne mejo podreti in enemu narodu dati eno državo — lo je bil program, ki se je kot vsak program pojavi I skromno in boječe, pa je postajal čim dalje glasnejši, čim bolj je bilo videli, da je. uresničljiv. In nobenemu teh klicarjov niso nc Slovenci, no Hrvati, ne Srbi očitali, da bi izdal svoj narod, il« bi so od|K)vedal svojemu narodnemu bistvu. Slovenci so govorili o narodnem eduistvu in se navduševali ob njeni v slovenščini in po slovensko, Hrvatje v hrvaščini in po hrvatsko, Srbi v srbščini in po srbsko. Pred zediiijenjeni zoper narodno edinslvo ni bilo ugovora. Z iznajdbo centralizma pa je narodno edinstvo dobilo čisto drugačen prizvok. Ob ustanovitvi Jugoslavije jc nastala družba, ki jc hotelu obvladati ves Balkan in vsa njegova bogastva z eno 'sam:> Toko in ki je poznala samo en upravni sistem: centralizem. Ta družba je pograbila . za doslej Jako lepo besedo »narodno edinstvo« in je skušala z njo upravičiti tako nepriljubljeno edinstvo uprave, centralizem. Dokazovala je: Če srno en narod, kar jc bilo doslej brez odpora priznano, bomo imeli tudi samo eno blagajno, eno oblast, v kateri je vse osredotočeno do zadnjih malenkosti, bomo imeli enotno šolstvo, prav v vseh stvareh enotne zakone, skratka — bomo imeli centralizem. Ker pa so to družbo vodili Srbi — ne najboljši ali naj-poštenejši med Srbi — in ker so bili taki naklepi navadno najprej povedani v srbščini, potem šele so jih razni opričniki in priskledniki prestavljali v hrvaščino in slovenščino, se jc Hrvatom in Slovencem in vsem ne&rbskim krajem v državi to /.delo toliko kakor želja za posrbljcnjem vsega obširnega in bogatega ozemlja, ki je bilo ob tolikem navdušenju ljudstva združeno v eno državo. Ta miselnost je dobila po nekaj letih obstoja države svojo politično obliko in organiz.acijo v JNS, njen vidni predstavnik za vso državo ie postal Peter Živ'tovič, o katerem jc znano, kako daleč sega njegovo upravno in narodoslovno znanje; za posamezne pokrajine pa so to miselnost vzeli v z.a-ščito rami drugi ljudje, navadno pa so .se raje skrili za razna glasila, med katere se je iz dravske banovine uvrstilo Jutro«. Ta družim je postala čim dalje bolj drzna in jo svoj pojili narodnega edinstva skušala ob svoji čudovito slepi zaverovanosti v centralizem ludi izvesti. Proglašeno jc bilo, da smo en narod, lorc.j moramo gledati, da se nobena skupina ljudi ne bo prištevala li kakemu narodu, ki jc obstojal že pred ustanovitvijo države, in da bo izgubila tudi znake narodnosti, če jili ima. Postalo jc prolidržavno govorili o hrvatskem ali slovenskem narodu Začelo se je govoriti o po- Za poživitev tujskega prometa v državah Balkanske zveze Bolgrad. 13. novembra. A A. Tujskopromelni odbori držav Balkanske zveze so imeli v Belgradu med 11. in 13. novembrom I. 1. sestanke, na katerih -o razpravljali o vzajemnih ukrepih za zboljšanje tujskega prometa v državah Balkanske zvezo in o olajšavah medsebojnega tujskega prometa. V glavnem so odločili tole: 1) Takoj naj so zberejo podatki za ustanovitev vzajemnih tujekoprometnih in propagandnih uradov v Nc\vyorku in Kairu po vzorcu urada, ki ga pripravljajo v Parizu. 2) Vse zvezne države naj se čimprej včlanijo v mednarodne tujskopromelnc organizacije in |>od-pirajo druga drugo, da se doseže čini večje koristi zn države Balkansko zveze. 3) Čimbolj naj se po 'f>ir«jo potovanja in izmenjava šolsko mladine, čeprav nekatere države še nimajo počitniških organizacij. Organizirajo naj se skupinska potovanja in naj so v ta namen porabijo šolski domovi. 4) Ker so na konferenci izrekli priznanju jugoslovanskemu odseku za izdajanje odlično opremljenega informativnega bullelina lujskopronietnega odbora Balkansko zveze, naj so tu bulletin izdaja do konca t. 1., prihodnja leta bo pa vsak nacionalni edsek sani prevzel to nalogo za enoletno dobo. 5) Najkasneje do «ačclka marca 1938 naj <-o izda vzajemna tujsko-prometna propagandna brošuro. 6) Z zadovoljstvom so sprejeli izjavo zastopnika grškean odseka, da -o poklicani grški činitelj! izdali vse |>otrebne ukrepe, da se odstranijo upravno zapreke za grške izletnike, ki žele potovati v države Balkanske zveze. 7) Vsak nacionalni odsek naj priredi po 9 radijskih predavanj o tujskem prometu v ostalih državah Balkanske /.veze. 8) Jugoslovanski odsek naj stopi v zvezo z. znani mi filmskimi družbami in na j do prihodn jega zasedanja odbora predloži dcflnitivcn proračun stroškov za vzajemno propagando s filmom. 9) Nacionalni odseki naj skušajo doseči čim večjo olajšave za kompenzacijske vlake in krožna potovanju po morju, da se izvede program nameravanih potovanj, ki jih pripravljajo posamezni nacionalni potniški uradi, in prometna |hk! jut ja. 10) Neobhodno potreben je vzajemen tujsko-prometni dogovor na temelju čim šjršili polnih, carinskih iu deviznih olajšav v medsebojnem prometu. Poprej naj sc pu o tem konsultirajo vni pristojni činiteiji in naj se definitivni sklep sprejme na prihodnjem zasedanju gos|>odarskega sveta in lujskoprometnega odbora Balkanske /veze v začetku aprila v Carigradu. Dalje so razpravljali še o mnogih drugih važnih vprašanjih zn povečanje tujskoproin$tne propagande, za izposlovanje čini večjih železniških in carinskih olajšav itd. Prihodnji sestanek lujskoproinoliiean odbora l>o v začetku aprilu prihodnjega leta \ Carigradu, ko se sestane na rodno Ziisediinjo ludi gospodarski svel Balkansko zvezo. trebi postopne likvidacije« hrvatske in slovenske narodnosti in priznajmo, du tega skrajnega recepta niso iznašli Srbi. Srbski del JNS —■ ki jc obstojal že zdavnaj pred njeno ustanovitvijo — so s takimi ideološkimi vprašanji ni pečal, njemu jc vedno šlo le za oblast in to, kar je še zraven. Iz Ljubljane smo dobili ukaz, du je treba slovenščino kot jezik samostojnega narodu postopoma likvidirati«,.da bomo res. en narod, kakor je proglašeno. Slovenec je dal, ukaz, da je treba iz šolskih čitank iztrgati struni, na katerih so preveč odkrito govori o slovenskem narodu. lo je ukazal / Jutrom« v žepu, z legitimacijo stranke JNS v rokah, z odpadniškim značajem v duši. Ker pa narodi, ki so pred leli s Inkiru veseljem in lako svobodno proglašali narodno edinstvo za Slovence, Hrvate in"Srbe, le niso hoteli kar čez noč ugasniti, so pristaši te nasilne miselnosti — ki je znano tudi pod imenom hegemonija — iznašii še drugo besedo, j I-i jc nekdaj nismo poznali: pleme, llcs, du so Slovenci Hrvati in Srbi vsak nekaj zase, loda ! to so samo plemena narod pu je eden, zato ' mora biti tudi centralizem z vsem, kar se ga drži in kar ccntrulistoin daje. Pleme nima nobene pravice, pleme .><•. lahko ukine ali razpusti, plenic jo nekaj, kar jc počasna zgodovina pustila na jugoslovanski zemlji, zato mora čim prej izginiti. Iznašli so šc nekatere druge besede: integralno jugoslpvenstvo, jugoslovenska nociju. unitarizcm, brezkompromisno jiigoslovenstvo, besede, ki imajo isti .»motor iu ki jili po časopisih .jutrovegat kova kur mrgoli. Ker se jo vse lo surovo nasilje nad že ukoreninjeno narodno dušo izvajalo v imenu ju Pogreb generala Tomica Belgrad, 13. novembra, m. Danes je bil tu z vsemi vojaškimi častmi pokopan general Tomič, ki je pred dnevi napravil samomor v 6vojem stanovanju, Tekom včerajšnjega dneva so truplo bivšega poveljnika Belgrada prenesli iz stanovanja v slavnostno dvorano Oficirskega doma, kjer jc bilo položeno na oder. Pogrebni sprevod se jc pričel dopoldne ob 10. Po pogrebnih molitvah, ki so jih opravili vojaški pravoslavni duhovniki in katerim jc prisostvoval poleg družine tudi vojni minister, so krsto položili na lafeto. Tedaj sc je od pokojnika poslovil armadni general Nedič v imenu njegovih osebnih prijateljev in tovarišev iz 28 razreda vojne akademije. Po njegovem govoru se jc pričel sprevod pomikati od Oficirskega doma proti Voznescnjski cerkvi. Takoj za križem sta dva gardista nesla velik venec, ki ga jc položil na krsto umrlega generala knez-namestnik Pavle. Za krsto so takoj za družino stopali člani kr. vlade: vojni minister, pravosodni minister, minister za gozdove in rud-nike^ ter minister za telesno vzgojo naroda. V sprevodu je korakal tudi predsednik senata doktor Mažuranič ter podpredsednik .narodne skupščine Franjo Markič. V sprevodu jc bil tudi oficirski zbor belgrajske garnizijc. Za lemi so korakali tudi vojni atašeji skoro vseh poslaništev. Pogrebni sprevod je zaključila eskadra konjenice kr garde in baterija lopništva. Po pogrebnih molitvah v Voznescnjski cerkvi, katerim jc prisostvoval tudi zastopnik Nj. Vel. kralja Petra II in kne-za-nainestnika Pavla divizijski general Hristič, sc je sprevod pomikal po Aleksandrovi cesti proti novemu pokopališču. Pred odprto grobnico se jc od pokojnika poslovil v imenu poveljstva mesta Belgrada in v imenu garnizijc general Peter Aračič, v imenu oficirskc zadruge, ki jo jc vodil pokojni general Tomič pa divizijski general Milorad Petrovič, pomočnik vojnega ministra. Pri spuščanju krste v grobnico je četa 18. peh. polka oddala častno salvo,- prav tako tudi baterija topništva, Ivo Andrič, pomočnik zunanjega ministra Bolgrad. 151. nov. m. Dosedanji vršilec dolžno i sti pomočnika zunanjega ministra načelnik dr. Ivo Andrič. je bil imenovan za opolnomočenega mi-goslovenskega naroda . so Hrvatje iti"Slovenci i Ilis,Rt z" l,om°eilika »unanjega ministra. S tem začeli poudarjati, da niso • jugosloveneki narod« 1 Imenovanjem je ta odlični diplomat, ki je rodom umpuk hrvatski in slovenski narod. Ker sc j c Hrvat in v domačem kakor tudi v mednarodnem vse to počenjalo v imenu narodnega edinstva je ! sve.lu ZMa" ko1 °dli«en literat ter kot edeii naj-to narodno edinstvo prišlo ob dober glas Narodi I bo1'' ^I'0*01"1'11 diplomatov naše države, prišel na ki so svobodno sklenili Jugoslavijo, so videli, da i /,el° odgovorno mesto v zunanjem ministrstvu, ki se njihova iskrenost ne razlaga 'prav. Začeli so ' ^o; bo, sodeč po njegovem dosedanjem delu, vodil bolj poudarjali svojo lastno narodnost in jo lmi- z lsl" sPretnos,j° in čutom odgovornosti kakor je niti, ker so vedeli,'du obstoj in okrepitev fugo- i f,osloj opravljal vse številne in pomembne službe, slavi ie no zjdilei.i dn K; „'.,,,.„1; ............;,': .... ! ki mu jih jo poverilo zunanje ministrstvo. Ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stoja-dinovič si je izbral odličnega sotrudnika, ki uživa v najpopolnejši meri njegovo zaupanje. Številni prijatelji,- ki jih ima dr. Ivo Andrič po vsej državi, se lega imenovanja veselijo in novemu ministru od srca čestitajo. Lombardna posojila PH Ljubljana, 13. nov. AA. Vest o lombardnih posojilih Poštne hranilnice, ki se nam je med prenosom iz Belgrada po radiju nekoliko pokvarila, popravljamo v loliko, da daje Poštna hranilnica na 1 obveznico 2 in ]K>1 odstotno vojno škode v nominalni vrednosti 1000 din lombardnega posojila 300 din (v našem prvotnem poročilu na- slovijo no zahteva, du bi morali napraviti na- i rodni samomor; Ircnje jc bilo tu in sc usodno vleče in vleče, dokler do zadnjega ostanka ue propade JNS ali pu kdo drugi. ■ Toda kljub lomu. da so ustanovno misel Jugoslavije. narodno edinstvo, lako umazali, narodno edinslvo je! Slovenci, Hrvati in Srbi smo' državno en- narod, ali---zaradi pohlepnih . hegemo- mstov bomo varneje povedali — en rod. Rod, ki je lastnik iu nosilec države! In dokler se vsak narod v tem roda tega živo ne zaveda, toliko času more sovražnik prežati na državo. <■ Zavedel pa se bo tega takrat, ko na vsak narod tega rodu preide del lastninsko pravico za državo in del bremen m pravu: države V toni narodnem edinslvu — ali varneje: edinslvu rodu nobenemu narodu ni treba ugasniti in celo ue sme ugasniti, ker potem narodnega edinstva. ki je temeljna misel ,lugo- pačno navedeno 200 din), na l obveznico 1% in-davije in njenega obstojvi. ui več. Ta rod Slo- | vesticijskega posojila nominalne vrednosti 100 din pa lombardnega posojila 70 din, in na 1 delnico katodne banke 6000 din. m več. Ta rod _ __ vencev, Hrvatov iu Srbov se kot skupni lastnik m nosilec. Jugoslavije more imenovati • jugoslovanski narod , more si želeti, da bi bila zavest narodnega edinstva — ali varneje: edinstva rodu - čim dalje krepkejša in iskrenejša. Da s tisto >postopno likvidacijo- narodnosti ni nič, so pravic dni pokazali Srbi. ki so vsem .INS-arjcm v brk odkrili Vul iu KaVadžicu spomenik /. napisom: v uku — srbski narod. Spomenik ie bil odkrit vpričo najvišjih zastopnikov države in pred njimi so govorniki govorili o preteklosti in bodočnosti srbskega naroda. Tudi Slovenci smo prav letošnje poletje govorili pred najvišjimi predstavniki države m njenih oblasti o slovenskem narodu, pa nam nihče ni rekel, da smo protidržaviii. ampak so bili naših množic samo veseli. Ker država moro obstojati samo na tistem narodnem edinslvu. na katerem je bila sklenjena, to je mi edinslvu slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. JNS to sicer drugače pojmuje, toda JNS ui država, ampak le klika v državi. JNS bi teoretično bolela, du hrbi prenehajo biti Srbi, Hrvati — Hrvati in da Slovenci nismo več Slovenci iu du iz. vseli treh narodov nastane nov narod, ki bi se imenoval jugoslovanski narod, govoril pa bi dejansko srbski jezik, pisal bi cirilico iu ludi pravoslavne vere naj bi bil. Z drugimi besedami: svoji narodni samobitnosti naj bi so odrekli le Hrvati in Slovenci, Srbi hi pa opu«tili samo črke svojega imena. u se razširili na ves novi jugoslovanski narod . 1 roti takemu narodnemu edinstvu se pa bodo seveda Slovenci in Hrvati vodno borili, ker nikdar ne bodo hoteli biti pod Srbi. pač pa le enakopravni s Srbi. M. VelThraljica se je vrnila iz Romunije Bolgrad. IV novembra. NA. Danes ob 12 45 sc je vrnila iz Romunijo Nj. Vel kraljica Ma-riju. Na postaji v I opčideru so Nj. Vel. kruljieo sprejeli Nj. kr. \is knez namestnik in civilni in vojaški dom Nj. \ ol kralja Osebne vesti Belgrad. 13. novembra, m. Poštni minister jc podpisal odlok o razrešitvi Amona Ambrožiča, pogodbenega poštarju v Radomljah. Upokojen pu je poštno-pisarmški zvuničnik Leveč lakob na poštnem ravnateljstvu v Ljubljani. Prosvetni minister je sprejel ostavke, ki so jih podale na državno službo naslednje učiteljice: Tatjana Gaje, Ernestina Trepečnik, Alen-eicu Gaber in Miroslava Lcben. Roaktiviranu jc Man ju Prem k, učiteljica na Jezeru. Iz državne službe jo odpuščen Mihael Piiiter, učitelj. Upokojen je Ivan Hiiinar na okrajnem sodišču v Mariboru. Franc Kopič na okrožnem sodišču v Mariboru, Maksimilijan Pavliček pri okrajnem sodišču v Radečah, Josip Lasič nu okrajnem sodišča v Ormožu; postavljen jc Svc-iosluv Mančič, (losedunji tajnik finančnega ministrstvu 6. skupine /a višjega finančnega tajnika r\ skupine pri carinarnici 1. razr. v Rakeku Belgrad, 13. novembra. A A. Z odlokom finančnega ministra jo imenovan za upravnika co-rinarne prvega reda na Rakeku Svelislav Man-dič, višji finančni tajnik iste carinarne. Sovjetski poslanih v Berlinu zapri Berlin, 13. novembra. Berlinski sovjetski poslanik Jurcnev, ki je pred nekaj dnevi odpotoval v •Moskvo, je bil od GPU aretiran. Jtirenev jn šele sredi julija letošnjega leta nastopil svoje niesto v Berlinu. Prej jo bil |;oslauik v Tokiu in še prej na Dunaju. Izgon Italijanov iz Rusije Berlin. 13. novembra. Na ukaz sovjetskega notranjega ministru Jezova morajo do 15. I m. vsi italijanski državljani zapustiti č>ovjctijo. fTTTMTni Preurejena cesta Maribor-Št. Ilj 6 km ceste je že dobilo prvo površinsko obdelavo - Skoraj vsa cesta urejena in povaljana - Prihodnje leto bo modernizacija končana 9.c s prvo površinsko obdelavo urejena cesta ob državni meji. Na levi carinsko poslopje, za njim tujsko-prometni urad »Putnika« v posebni zgradbi. Pred carinarnico cesta še ni modernizirana, ker jo bodo glede na to. da se tu ves promet ustavija. uredili na prav poseben način. obdelavi so porabili okrog 2 kg asfalta /a m-cestišča in porabili skupno 70.000 kg asfalta ter 430 m» kamenega zdrobn. Asfalt so dobili v posebnih pločevinastih sodih po 170 kg i/. Meksike ter so ga doslej prejeli že nad 1000 sodov, ki pa seveda čakajo še za prihodnje leto. Vestna in natančna izdelava Ker je izvršitev površinske obdelave same bistvenega pomena za kakovost ceste, jc razumljivo, da so bila vsa delu vedno opravljena z največjo natančnostjo in pod vodstvom strokovnjakov. ki imajo v takih gradbenih delili potrebne izkušnje. Gradbeno nadzorstvo pa je ves čas opravljal za tehnični razdelek v Mariboru šef razdelka sam. inž. Wanek, lokalno nadzorstvo pa je imel inž. tehničnega razdelka B. Ver-stovšek. Pri gradbenih delih je bilo skupno s kamnolomom vred zaposlenih okrog 150 delavcev, ki so bili \si domačini ter so bili sprejeti v službo le. če so imeli potrdila od domovinskih občin. Na cesti so ves čas valjali trije valjarji. Za mezde je šlo okrog 1.000.000 din, nc glede na to. da so bili pri tej modernizaciji stroški za nabavo potrebnega gradiva dokaj visoki, saj je n. pr. samo m3 tolčenca stal. postavljen na cesto, okrog 160 din. /e letošnja površinska obdelava, ki je dolga z majhnimi prekinitvami celih 6 km. dokazuje, da bo državna cesta od št. Ilja do Maribora prav tako dobra, če ne še boljša, kakor njen podaljšek \ avstrijskem ozemlju. Kakor liilro bo dopuščalo vreme, bodo s sedaj prekinjenimi deli nadaljevali prihodnjo pomlad, dokončali prvo površinsko obdelavo do odcepa šcnllenarske ce- Pomen deškega vzgojnega zavoda na Selu v Ljubljani Škropljenje že opranega, posušenega in očiščenega ccstisča z vročim asfaltom, ki se raztaplja v posebnem kotlu na levi. Večji stroški Večja zemeljska dela so bila pri tej cesti, ki se skoraj neprestano vije na levo in desno, na mnogih krajih potrebna. Kljub temu. da se modernizirana cesta drži ves čas stare smeri, so bile nujno potrebne nekatere ublažitve ovinkov. Poleg tega so glede na nove predpise o gradnji cest morali veliko število obstoječih ovinkov razširiti, hkrati pa na mestih, kjer je bij svet plazovit. urediti odtok vode in preprečiti posipanje bregov na cesto. Tako so se takoj že pri teh delih nabrali večji stroški, kakor so bili preračunani. Dočim je bilo po načrtu določenih le za 23.000 din opornih zidov, ki naj bi zadrževali usipanje sveta, so jih morali zgraditi za nad 100.000 din. Z razširitvijo ovinkov, ki so jih ponekod razširili celo za 2 m pa so nastopili novi stroški, ki so se povečali še bolj pri nadaljnih delili, tako da jc samo na daljšem odseku od državne meje proti Mariboru bilo za 500.000 din del opravljenih ki niso bila vzeta v račun. Radi lega je prišla v nevarnost modernizacija celotnega odseka, ki se je po pridobljenih izkušnjah zdela vsem vsaj v bližini Maribora premalo odporna. Nov načrt Zaradi lega je kratki odsek od odcepa šent-lenarške ceste do Maribora obšla posebna komisija ministrstva za gradbe in ugotovila, da glede na močni promet, ki se steka na to cesto pred Mariborom za ostali del ceste določena modernizacija ne bi zadoščala. Odločila je, naj se ta del ceste modernizira na drug način. V poštev bi prišel tlak iz drobnih granitnih kock ali pa asfalt beton. Tehnični razdelek v Mariboru že pripravlja podrobne načrte za tako modernizacijo, ki je preračunana na okrog 4.000.000 din. Sredstva za to modernizacijo bodo prav gotovo na razpolago tudi iz kaldrmin-skega fonda. Denarna sredstva, ki so bila za prvotno modernizacijo tega odseka na razpolago, so se deloma porabila za popravilo odseka, deloma pa bodo porabljena za kritje stroškov, ki so nastali na dolgem odseku. Popravljanje stare ceste ste ter nato izvršili še drugo površinsko obdelavo. S tem bo la cesta sposobna za najbolj razvajen promet. Hkrati upamo, da bo tudi v prihodnjem letu že mogoče dovršiti \ aslalt-betonu ali v tlaku iz kock tako važni odsek do Maribora, ki je za sedaj odpadel. Tako bo Maribor zvezan z moderno cesto z državno mejo in upajmo, da sc bo v bližnji bodočnosti podaljšala modernizacija tudi še v smeri proli Ljubljani, saj je cesta Maribor- Ljubljana prav gotovo najbolj obremenjena cesta v Sloveniji, ne glede na to. da je po svojem tujsko-promclncm pomenu prav tako ena naših najvažnejših cest. Danes se zberejo v banovinskem vzgojnem za- | vodu za dečke na Selu odlični predstavniki oblasti I z gospodom banom dr, M. Nallačenom na čelu, da prisostvujejo blagoslovitvi zavoda, ki jo bo izvršil prevzvišeni g. škof dr. Gregorij Rožman. S tem se pokrepi važnost te mladinske ustanove tudi za našo Dravsko banovino. Kdor pozna sedanjo mladino, kdor vidi okolico, v kateri sc često nahaja, kdor se ima priliko poglobili v dušo sam sebi prepuščenega dečka, bo moral pritrditi, da so laki zavodi, v katerih se vzgoja vrši s posebno pažnjo na vsakega posameznika in 7. resno ljubeznivostjo ter pravičnostjo, potrebni tudi pri nas. Brezbrižnost staršev za vzgojo svojih otrok in njih neredno življenje, ki se vedno bolj opažata ne lc pri delavskih slojih, temveč tudi v meščanskih krogih, dela resnemu, z.a vzgojo razumnemu človeku 6krbi za bodočnost. Ni dovolj, da je otrok na svelu in da sc mu vse dovoli, kar hoče. Otrok si brez skrbne materine in močne očetove roke, ki jo vodi dolžnost, ne zna pomagati. Skušnja uči, da vzgoja, katero dobi otrok od staršev, ostane v otroškem srcu več ali manj za vse življenje. Če je ta vzgoja slaba, čc se otroku pusti nebrzdana volja, postane samosvoj tudi kot mladenič in mož ter nima pravega nazora o življenju. Taki otroci so za starše najhujša pokora, ker jih ne spoštujejo, pa tudi nc ubogajo. Veselje do lagodnega življenja, dclonnžnosl in s to v zvezi nepoštenost, ošabnost in skrajna občutljivost so ie prepogosto posledice nebrzdane volje. Mladenič s tako vzgojo se z lahkoto vrže o prvi priliki v naročje strastem, ki uničujejo v njem dobre kali za delo in krepost. Za dečke, ki se nahajajo v taki slabotni vzgoji, če moremo tu o vzgoji sploh govoriti, jc edino sredsLvo, da sc jih odtegne slabemu vplivu in kvarni okolici ter sc jih spravi v zavod. Tu jih bo možno s skrbnim negovanjem njih dobrih lastnosti in navajanjem k premagovanju slabih strasti privesti do prepričanja, da brez truda in požrtvovalnega dela ni mogoče postali v resnici pošten in spoštovan človek. Da je nujno potrebno za mladino, ki ima nepravilno vzgojo ali je v veliki nevarnosti, da se pokvari in izgubi, ustanoviti zavode, so oblasti v raznih državah že davno spoznale in take zavode tudi ustanavljale. Tudi pri nas v Ljubljani so ustanovili šc pred obratom prvi tak državni zavod za mladoletnike. Leta 1895 so ga začeli imenovati Kranjsko deželno vzgajališče Toda to šc ni bilo vzgajališče, kakor bi si ga bil želel izkušen in praktičen vzgojitelj, Zato je kranjski deželni odbor na podlagi svojega sklepa leta 1909 preosnoval la vzgojni oddelek, ki se je nahajal v prostorih sedanje umobolnice nasproti državni bolnišnici, v poseben zavod z.a vzgoje potrebno mladino. Sprejemali so sc dečki, ki so sc učili kake obrti in sc obenem navajali na drugo delo. Ustanovila se je v tem času tudi enorazredna ljudska šola za mlajše ; dečke. Deželni odbor jc leta 1913 poveril vodstvo : tega zavoda požrtvovalnemu učitelju Adolfu Sa-; darju. Ta jc skušal gojencem dati pravi smisel za I življenje na podlagi izrazito verske in ljubeznive ! vzgoje. Vodil je zavod do leta 1929, ko jc stopil Maribor, 13. novembra 1037. V letošnjem letu je vzporedno z modernizacijami drugih naših cest tudi lepo napredovala preureditev državne ceste cd Št. Ilja do Maribora. Iz milijardnega posojila za velika javna dela po celi državi je dobila Slovenija za modernizacijo cestnega omrežja na razpolago 33,500.000 dinarjev; 5,000.000 din pa je bilo določenih od tega za modernizacijo ceste, ki predstavlja najbolj severni vhod v našo državo. Že lansko leto se je iz teli sredstev popravil plaz na Počeliovskem klancu, ki je bil stalna nevarnost za to cesto skoraj v dolžini 100 metrov. Z napravo štirih globokih jarkov, ki omogočajo trajno odvajanje vode. je sedaj nevarnost plazu na na tem mestu odstranjena, ker se veda pod nepropustnimi plastmi ne more več zbirati in tako namakati zemljišče, ki bi sicer utegnilo zdrseti po pobočju. Ta dela je opravil mariborski tehnični razdelek v lastni režiji in je bilo s tem opravljeno v glavnem vse, kar je bilo treba, da se razpišejo potrebne licitacije. Lelos spomladi so začeli Po načrtu sta prišla v licitacijo dva odseka in sicer državna cesta ckI meje do odcepa ceste, ki vodi v Št. Lenart in odsek ceste od tega odcepa do Maribora. Seveda prve licitacije niso uspele, deloma iz formalnih, deloma iz drugih razlogov. Šele tretja licitacija je uspela in je daljši odsek od državne meje proti Mariboru, dolg 12km. prevzelo zgradbeno podjetje inž. Ubald Nassimbepi za 3.571.000 din, dočim je krajši 4 km dolgi odsek od odcepa šcntlenarškc ceste do Maribora prevzelo za 1.113.000 din. Konec meseca februarja je bil podjetnik uveden v delo ter se začel pripravljati, da bo z aprilom začel modernizacijo ceste. V ta namen je odprl v Reki pri Hočah poseben kamnolom, v katerem so lomili trden kamen-eklogit. Med tem. ko so pri novem kamnolomu čistili okolico iti začeli montirati nove stroje, so v aprilu izko-ličili potrebne odseke na cesti, na kar so se začela zemeljska dela. Podjetje, ki je začelo spomladi z delom na obeh odsekih, je najprej s posebnim strojem razraskalo cestišče, ga uredilo in povaljalo, tako da jo cestišče dobilo pravo obliko. Na tako popravljeno cesto so navozili cklogitnegu tolčenca, ki so ga nasuli 10 cm na debelo in nato povaljali, lako je bila popravljena cesta od državne meje do Košakov, dočim je zadnji kilometer od Košakov do Maribora ostal nedotaknjen ter je sedaj res dobrodošel vzorec slabe ceste, ki jasno dokazuje, v koliko jo boljša že samo makadamsko obdelana cesta (posuta in povaljana) in koliko boljša jc zopet površinsko obdelana cesta. Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV PROTI ZOBNEMU KAMNU — Osebam, ki se ne morejo zadostno kretati, pa trpe vsled tega na zaprtju in motnjah pri prebavi, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi vcčtedensko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Osi. ras. S. te. SM74/S1. Velike množine kamenia Za makadamsko obdelavo cestišča v dolžini 15 km so porabili nad 12.000 m' eklogitnega tolčenca, ki so ga vsega zvozili z velikim tovornim avtomobilom, ki je imel še priklopni voz, iz kamnoloma v Reki pri Hočah. \ se poletje je tovorni avto dovažal tolčenec in jo napravil najmanj 1.200 voženj, pri katerih je peljal v eni vožnji najmanj 13 Ion kamenja. Vsega skupaj je prevozil 38.000 km. kar pomeni, da bi lahko, če bi vozil v isti smeri naprej, mogel prepeljati ves zemeljski ekvator in še pol. Kako velika jc ta množina kamenja, dokazuje nadalje tudi to, da jo bil na jesen kamnolom izčrpan, ker gre žila oklogita sedaj v globino, kar bi povzročilo pri lomljenj'1 kamenja prevelike stroške. Moderna površinska obdelava Ko je bila makadamska obdelava cesto v glavnem gotova, so jo na dovršenih odsekih pustili. da jo je vozovni promet šc. nekoliko utrdil, lako da so mogli slabša mesta, na katerih so sc morda začele kazati male kotanje, šc posebej popraviti. Ko je cestni promet po makadamskem načinu obdelano cestišče nekako opilil in obdelal. so začeli s površinsko obdelavo cestišča. Prvi odsek začeli obdelovati z. v ročim asfaltom v začetku avgtista. Za ta način obdelave cestišča so morali najprej z močnimi vodnimi curki izprati površino ceste. Ko jo solnce tako izprano cesto posušilo, jo jo druga skupina delavcev očistila z železnimi krtačami, ki so izpraskalo vse drobno in notrdne delce iz cestišča. Cesta jo pri tem postala izredno raskava in seveda tudi prašna. Drobni prah pa jo druga skupina delavcev sproti pometala z mehkimi metlami. Takoj za temi pa jo šla skupina delavcev, ki so s posebnimi pripravami brizgali iz velikega kotla vroč in raztopljen asfalt po očiščenem cestišču. Na to še vročo plast asfalta so delavci nato posipali I cm debelo plast finega zdrobn iz trdnega peska, ki so ga deloma dobivali iz kamnoloma porfirita v Kamniški Bistrici in iz bazaltnega kamnoloma graške občine v Weiton-dorfu pri Wildomi v Avstriji. Zanimivo pri tem je. da jo zaradi dolgega in težavnega dovoza zdroba iz Kamniške Bistrice bil pesek iz Avstrije še vedno cenejši, kljnb temu, da jo bilo treba za vsak m» v državo uvoženega peska plačati 120 din carine. Nagajivo vreme Tako posuti zdrob so potom povaljali s posebnim, sedemtonskim valjarjem posebne konstrukcije. Pri teb dolih je letošnje leto s slabim vremenom hudo nagajalo. Samo za čiščenje ceste je morala biti cesta popolnoma suha. Prav tako pa so smeli brizgati nad 180" vroči asfalt le na popolnoma suho cesto. Takih dni pu v letošnjem poletju res ni bilo mnogo. Zaradi tega je razumljivo, da jim jo uspelo obdelati lo okrog 6 km costc s prvo asfaltno površinsko obdelavo. Kljub temu, da gre to delo samo hitro izpod rok in da je mogoče na ta način obdelati do 400 m ceste na dan. Prva polovica modernizacije Površinska izdelava, ki je bila izvršena v letošnjem lotu. jo šele spodnji sloj in bodo prihodnje leto obdelali cesto še z enim finejšim slojem, ki 1k> povzročil, da bo cesta popolnoma gladka in brez prahu. Pri letošnji površinski v pokoj, te za njegovo dobo so poučevali na zavodu strokovno naobraženi učitelji in mojstri. Kno-razredna ljudska šola se je preuredila v dvoraz-rednico. Večkrat je imel za obstoj zavoda velike težave. Saj jih je bilo med vplivnimi osebnostmi takrat več, ki so smatrali zavod za nepotreben, zalo so izoistajalc tudi podpore. Leta 1931 se jc preselil zavod, katerega je prevzela banovina iz dosedanjih prostorov ob Ljubljanici s svojim upraviteljem Albinom Stritarjem v Ponoviče. pri Liiiji, kjer je ostal do novembra lanskega leta, ko sc je na ukrep sedanje banske uprave iz važnih razlogov preselil v 'žrebčarno« na Sclo. Banska uprava se je z veliko vnemo lotila predelave žrebčarne na Selu. Vse jc bilo treha Gojenci igrajo med razvedrilom odbojko preurediti za prikladna stanovanja, šole in delavnice gojencev. Danes stoji zavod prenovljen pred nami. sposoben za vzgojo deške mladine. Obstoj mu je zagotovljen, če bodo merodajne oblasti sc nadalje podpirale vzgojno delo in mu nudile potrebno moralno in materialno pomoč. Vzgojo in upravo zavoda vodijo salezijanci. Ob blagoslovitvi tc prekorislne ustanove na Selu želimo vzgojiteljem in predstojnikom obilo blagoslova pri njih delu, gojencem pa pravo razumevanje za vzgojo, ki jim bo pomagala k njihovi sreči. Posipanje ceijtc s plastjo eklozitnega tolčenca in valjanje. Drobne novice Koledar Nedelja, 14. novembra (26. pob. nedelja): Jo-zalat Kunčevič, škof; Venerauda, devica. Ponedeljek, 15. novembra: .ledrt, devica; Leopold (Levko), kralj. Torek, 16. novembra: Otmar, opat ,Neža Asi-ška, devica. Novi grobovi -f- V Zagrebu je umrl gospod Rudolf H r e -h o r i č, bančni uradnik, brat ljubljanskega vele-trgovca g. Frana Hrehoriča. Pokopali ga bodo v ponedeljek ob 3. popoldne. -J- V Zgornji Šiški je mirno v Gospodu zaspala gospa Frančiška G r a u 1, posestnica. Pokopali jo bodo v ponedeljek ob 3. popoldne. -f- V Tacnu pod šmarno goro je umrl gospod Franc K o bas, absolvent srednje tehniške šole. Pogreb bo danes ob 4. popoldne. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne vesli r Leopold Kovač — 50 letnik. Naš snlošno /uani in priljubljeni tenorist, bivši član slovenske opere. g. Leopold Kovač, praznuje danes ">() letnico svojega rojstva. Vsi ga poznamo kot izredno požrtvovalnega moža. saj nikdar in nikjer ni odklonil svojega odličnega sodelovanja. Posebno rud pomaga na koru pri raznih cerkvenih slovesnostih. Sam se še vedno rad spominja časov, ko se je v Rokodelskem domu začel udej-stvovati kot pevec. Za zasluge jc bil odlikovan z redom sv. Save IV. stopnje. Prijatelji, znanci in \si, ki ga |x>znajo kot odličnega pevca, mu k 50 letnici iskreno čestitajo. Bog ga živi šc mnogo let! Poroka. Danes se poročita v cerkvi Kristusa Kralja v i č in g garde. Čestitamo! —Novi gradbeni inženirji. Diplomirani so bili včeraj na tehnični fakulteti ljubljanske univerze za gradbene inženirje gospodje: Vaso Zajec, Friderik Krainer, Jurij Medved in Fran Bajželj. Novim inženirjem iskreno čestitamo! M U1\U, izau^O ov. WUJ UVIVH T \ • I .1 ■ ■ ...» lja v Belgradu gdč. Ljubica Štefano-. Valentin Vertič, poročnik kraljeve Darujte za spomenik (grob) neznanega slovenskega vojaka iz svetovne vojne! — Zahvala. Vsem, ki ste se me ob moji 90 letnici spomnili, iskrena hvala za lepe čestitke in želje. Tudi Vam, ki ste me počastili z obiskom, še enkrat prav lepa hvala. Bog Vam vsem plačaj ljubeznivost! — Simon Juvan, Št. Vid nad Ljubljano. — Občinske volitve za občini Zgornji Tuhinj in Kamniško Bistrico, obe v kamniškem okraju, bodo v nedeljo, dne 12. decembra t. I. S porazdelitvijo občine Tuhinj je bila ustanovljena nova občina Zgornji Tuhinj in z istim kraljevim ukazom je bilo spremenjeno ozemlje občine Kamniška Bistrica. Ne jezite se ako se Vam perilo prehitro trga. Blago temu ni vedno vzrok. Premenjajte nnčin pranja in perite s kvalitetnim izdelkom slovenske industrije s HUBERTUS milom, ki je domače, poceni in dobro! — Občni zhnr delegatov I. delavskega kon-zumnega društva v Ljubljani r. z. z o. z. bo v nedeljo, dne 28. t. in., ob 10 dopoldne v unionski beli dvorani. Dnevni red bo: 1. Poročilo načel-slva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za poslovno leto 36-37. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Delegati dobe poseben pismen poziv. — Načelstvo. Halo, halo Lutz- neči, L/ubliana VII, telefon 32-52 — Ra.ihcnburg. Dva nova živinska sejma sta dovoljena: prvi 20. novembra in drugi 25. februarja vsakega lela. Kupci in prodajalci vabljeni! — Nova oprema Cankarjevih zbranih spisov. Nova založba je za celotno izdajo Iv. Cankarja Zbranih spisov (20 zvezkov z uvodi in opombami) oskrbela krasno novo vezavo v polusnju, po kater si popraševali že mnogi, ki se zanimajo za lo veliko delo. Oglejte si jo v izložbi »Nove založbe« na Kongresnem trgu! Ljnbljana Komenskega ul.4 Telefon St. 3fi2J Dr. Franc Derganc itf-piiminj kiure. «id. t p. Ordlnlra: ll.-L — Ze Miklavževo prireditev so odri velikokrat v zadregi zaradi pomanjkanja primernih iger. Zato bodo s tem večjim veseljem segli po novi mladinski operet: j treh dejanjih »Miklavž prihajam, ki jo je spisal dr. Jerko Gržinič, založil pa Salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. — Velja le 50 din — Izšla jo 5. številka »Slovenskega delavca«, glasila slov. katoliškega delavstva. Tuili ta številka je poleg sedaj izišlih idejno močna tako po vsebini in važna, ker posveča praktičnim delavskim vprašanjem največjo pažnjo. »Slovenski delavec« se naroča pri upravi v Ljubljani. Čopova ulica 1. Letno stane za naročnike, ki niso člani ZZD. 36 din. Slovenski katoliški delavci, segajte po svojem listu! Oirona vsakega kosila je kozarec Rogaške Slatine. — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko ki deluje proti boleznim Icdvic. srca. proti kamnom, sklerozi, sečni ktelini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno •vež06t. — V službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 13. 1. m. so objavljena »Navodila za izvajanje pravilnika o ugodnostih so- cialnega značaja na železnicah in ladjah v državni eksploataciji«, dalje »Ustanove, upravičene izdajati potrdila o izvoru blaga v Belgiji.:, Tzinenjuva ratifikacijskih listin za sporazum O vzajemni sodni pomoči v civilnih in trgovinskih stvareh med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Belgijo«, »Telefonski promet z Italijo' iu »Imenovanje komisije za kmetljsko-strokovni izpit"... — Dis natečaj. Kot smo obveščeni, je dospelo DIS dom. ind. žarnic ogromno število odgovorov na njen natečaj za novo krilatico. Pregledovanje odgovorov bo trajalo predvidevno do konca tekočega meseca, v katerem času se. moremo nadejali objave najboljših rešitev ozir. dobitnika nagrade. Redna stolica Lani še bajka — letos resnica! Za samo 200 Din mesečno: Generalno zastopstvo za Slovenijo: Standard -Radio Ljudski super. 4 + 1 elektronke, 1 uglašenih krogov Z vsemi izpopolnitvami radiotehnike — Nikakršen modni artikel, marveč soliden sprejemnik za dolgo vrsto let! RADIO - DOBERLET d. 5B O. 35. Ljubljana, Kongresni trg !» Podzastopstvo za Maribor: HENRIK ARI,ATI, Ulica 10. oklobra 4 Oglas red- S. Br. 31430 dne 24. XII. 1935. — Igre za Miklavža. Najlepše boste miklavžo-vali, če uprizorite pred običajnim obdarovanjem katero od najnovejših iger za Miklavža: »Nebeška storja« ali »Rebeljon v peklu« (druga zlasti za miklavževanje odraslih). S plačilom naročnine sle plačali že avtorsko tantiemo. Cena izvodu vsake igre je 32 din. Naroča se na: »Mladi oder, Ljubljana, p. p. 196«. Priloženo je avtorsko dovo-ljenje. (Naročniki dobe gratis tudi nagovor in slovo Miklavževo). Na razpolago le še malo izvodov! Sobam samo štedljive Lutz-peči, Ljubljana-Šiška — Skoraj neverjetno je, kako poceni prodaja tvrdka Manufaktura kom. dr. v Ljubljani, na Mestnem trgu 17, ravno zimsko blago, človek bi mislil, da blago po takih cenah no more biti dobro. Vendar se je vsak, ki je pri tej tvrdki kupoval, prepričal o nasprotnem. Bil ie bolj zadovoljen, kakor prej, ko jo plačeval blago mnogo dražje. Opozarjamo na današnji oglas te tvrdke! Jugoslovanska knjigarna v LJubljani priporoča sledeče novosti: Falinger, Dcr Katechet erziihlt. Beispielsainmluiig. III. Baiid. 736 str., vez. 130 din. — Sebastian, Lcuchten am Wege. Stoff-e. Beispielsainmluiig fiir Predigt und Kate-chese. 187 sir., nevez. 33 din.. — llesse: Sammliing kleincr Vortriige iiber Katechisniiis-Wahrhoiten. 47 str., nevez. 27 din. — H6ck, Dcnn Dcin ist das Hoich. Sieben Rufe in die Zeit. 183 str., vez. 4(i din. — Kuss, Die Thcologie des Ncucn Testamente«. 412 sir., vez. 66 din. — Loeff-Duynstee, Gc-heininis des Lebens. 97 str., nevez. 24 din. —■ Me-yer-Neyer, tabendige SceLsorgc. Weg\veisung durch die religiiisen Ideen der Zeit fiir den Kle-rus deutscher Zunge. 368 str., nevez. 63 din. — Pflicger, Dcr lebendigc Christ vor der vvirklichen Welt. 126 str., nevez. 39 din. — Oberlianuner, Du und Dcin Golt. 76 str., nevez. 28 din. — Schmoger, Jungniann, Jiiiigmadthen, Priestcr. 106 str., nevez. 29 din. — Kempten, Das Rosengartlein. 107 str., vez. 50 din. — Weth, Ein Tor tut sicli auf. Lebeus-bucli fiir Miidchen. 262 strani. Poizvedovanja Na So. Petra centi je bila najdena moška ura ■/. verižico. Lastnik ure naj se uglasi v tovarni lndus« dr. z o. z. na Sv. Petra cesti. Sestanki Prosvetno društvo Moste-Ljuhljana ima danes ob 3 popoldne v mali dvorani našega doma redni letni občni zbor. V spomin na 30 letnico obstoja društva se bomo, če bo vreme ugodno, tudi slikali. Vsak društveni član naj smatra svojo udeležbo kot dolžnost. Naše dijaštvo ./. Ii. A. D. Danica javlja, da bo njen občni zbor v torek, 16. nov. ob pol treh v dvorani Akademskega doma. Pozivamo članstvo, da se občnega zbora udeleži! Kino Zvočni kino Vič predvaja danes ob 4, 6 in 8 zvečer veličastni film »Poslednji pogan«. Filmska epopeja, ki prekaša po svoji lepoti vse dosedanje filme. Kot dodatek najnovejši Foxov žurnal. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: 1* nedeljo: dr. Kmet, T.vrševa cesta 41; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg št. 4 in mr. Uslar, Šeleiiburgova ulica št. 7. — I ponedeljek ■ mr. Batkuroič,. S.v. Jakoba tfg št. .9; mr. Kamor, Miklošičeva cešlu 20 in mr. Murmayor, Sv. Petra cesta št. 78. Čevlji Triumf Kolodvorska 11 Ljubljana dne 14. novembra Gledališče Drama: Nedelja, 14. novembra ob 15: Vozel,; Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Beraška opera. Izven. Znižane cene od 22 din navzdol. — Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. — Torek. 16. novembra: Zaprto (gostovanje v Celju). Opera. Nodel.ia, 14 novembra ob 15: Navi-liaiika.- Izven Globoko znižane cene od 21 din navzdol. Ob 20: Traviata.« Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjtinijjenac in g. G osliča. Znižane cene od 30 din navzdol. — Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. — Torek, 16 novembra: Madame Bulter-Fly,- Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Smučarski in športni, velika zaloga; ludi po meri. 1 Pogreb g. Josipa Andresa, uradnika OUZD in tajnika delavskega sodišča bo danes ob 11 dopoldne izpred mrtvašnice sv. Jožefa na Vidovdan-ski cesti. Truplo pokojnika prepelje nato avto-furgon v Novo mesto, kjer bo pogreb danes ob pol petih popoldne. Harfinova gos pri , K M K T U" Gosposvelska c. mSSmmi mi n.......................m i.......iT 1 Odlikovanja. V soboto dopoldne je na mestnem poglavarstvu v Ljubljani izročil mestni župan dr. Adlešič Juro odlikovanja dr. Milavcu Anionu, predsedniku Pokojninskega zavoda v Ljubljani, red Jugoslovanske krone IV. stopnje, dr. Vrančiču Ranku, ravnatelju Pokojninskega zavoda, in pod-ravnatelju Šanliču Jeriču red Jugoslovanske krone V. stopnje. G. župan je čestital odlikovanceip s kratkim nagovorom nakar se je v njihovem imenu zahvalil županu dr Milavec Anion. Preskrb te st vstopnice v predornda)! Prireditve in zabave Ramona Je iiim doživetia, ki navduši slehernega gledalca. Ne zamudite si ogledati ta prelepi ftlm v naravnih barvah SLOGA", telefon 27*30 ulm isitrene Uubezni iu neuklonljive Bvooode! Frančiškanska prosveta v Ljubljani ponovi d revi ob 8 v frančiškanski dvorani Ogrinčevo veseloigro v 3 dejanjih: »V Ljubljano jo dajmo!« Med odmori šaljivi nastopi in prosta zabava. Na koncil predstave prejme lastnik izžrebane vstopnice Martinovo gos. Vstopnice od 6 din navzdol v predprodaji v pisarni »Pax et bonum. Smeliapolno burlci' »Zakonci stavkajo« ponovi društvo Vodnik« pri »Kamniti mizi« danes ob 20 v društveni dvorani. Nn trnovskem odru gostuje danes ob 3 pop. Lutkovno gledališče Brdo pri Viču s štiridejanko •Jaka kot baron«. Predprodaja vstopnic od 10 do 12 dopoldne. Vstopnina 4 iu 2 din. Predavanja Kal. a,kad. društvo Danica, Zarja in Savica javljajo, da bo tretje predavanje iz ciklusa predavanj v ponedeljek, 15. nov. ob 8 v beli dvorani Uniona Predava g. prof. K. Kocbek: »Kakšen naj bo boj proti komunizmu?« Po predavanju debala. Vabljeni vsi I Prosvetno društvo Vič. O pariški razstavi bo govoril g. ravnatelj Zor v petek 19. t. m. ob 8 zvečer. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. Prosvetno društvo v Sp. Šiški ima v ponedeljek, 8. I m. svojo redno skioptično predavanje. Predava g. ravnatelj Zor: »O pariški svetovni razstavi.« Fanlovski odsek Šiška ima v torek 9. t. m svoje redno predavanje. Predava g. Smersu Rudolf Aktualni slovenski problemi«. Predavanje Prirndoslovnega društva. V torek, 16. t. ni. predava g. dr Ljudevit Kuščer »O zidarjih in arhitektih v živalstvu*. Predavanje ho v predavalnici Mineral, instituta na univerzi ob 18.15. Frančiškanska prosveta v Ljubljani priredi na svojem XI. rednem prosvetnem večeru v torek, 16. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani skioptično predavanje: »Potovanje nn svetovno razstavo v Pariz«. Predavatelj, g. ravnatelj Vinko Zor, nam l>o pokazal okoli 80 krasnih slik. _ Rezervirajte si sedeže po 3 in stojišča po 2 din v predprodaji v pisarni >Pax et lx>iuim - v frančiškanski pasaži. 1 Člani in članice Stolne prosvete se vabijo na polnoštevilno udeležbo pri občnem zboru, ki bo drevi ob sedmih v steklenem salonu gostilne pri Češnovarju z običajnim dnevnim redom. 1 Namesto vencu na grob blagopokojne gospe Hedvike Šturm daruje kegljaški klub »Tonček« 200 din za Drušlvo slepih. M. Drenik volna za ročno pletenje, smyrna, perzer In kelim Ljubljana - Kongresni trg 7 1 Ob priliki nenadne smrti g. Andresa. Josipa daruje 1 etkova družba v počastitev njegovega spomina 250 din za mestne najpotrebnejše reveže 1 Namesto venca na grob pok. Iledvike Štur-rnove je daroval višji finančni svetnik Širca Igna-cij za bežigrajske reveže 150 din. _ Bog plačaj! Zaradi opustitve trgovine popotna razprodaja moških in otroških oblačil * J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 12 1 Danes dobi Ljubljana nov spomenik. Glasbena Matica postavi namreč pred svojim poslopjem v parku v Vegovi ulici poprsje Antona Foersterja o priliki proslave 100 letnice njegovega roj-s va. Slovesno odkritie se prične ob pol 12 z naslednjim sporedom: Foerslerjevo slavnostno korač-nico zaigra Orkestralno drušlvo s spremljevanjem orgel. Nato sledijo govori predsednika dr. Ravni-harja, stolnega dekana in kanonika dr. Kimovca in predstavnika mestne občine ljubljanske, ki bo prevzela spomenik v svoje varstvo.,Sledi polaganje vencev in event. govori zastopnikov kulturnih organizacij. K sklepu zapoje pevski zbor Glasbene" Malico 1'oersterjevo davorijo Mogočno so dvigajo naše gore. Glasbena Matica ponovno vabi oficielne zastopnike in društva k slovesnemu odkritju Odkritju bo prisostvovala ludi družina slavljenca I Vrsto koncertnih prireditev r prosta™ mtet-nicv rojstva Antona Foersterja zaključi slavnostni Spominski križ f Filipu Vodopivcu Dne II. novembra 1937 je bila blagoslovitev spominskega križa v gozdu v bližini vasi Vel. Lip-ljenje, kjer se jc dne 13. oktobra 1937 smrtno ponesrečil na lovu g. Filip Vodopivec. — Spominski križ s primernim napisom so postavili gg. lovski tovariši, kateri so bili na dan nesreče z rajnim na ]ovu. _— Blagoslovil je križ g. župnik Župančič iz Škocijana pri Turjaku, ki je imel na številne navzoče ganljiv in v srcc segajoč govor. Tudi lovski tovariš g. Sturm je imel lep govor. — Kljub izredno slabemu vremenu so se zbrali ob 14 polnoštevilno gg. lovski tovariši iz Ljubljane na kraju nesreče v idealnem gozdu, ki je bil pokrit z nad 30 cm debelo snežno odejo. — Kako jc bil rajni priljubljen, se jc pokazalo pri tej priliki; poleg žalujoče soproge in sorodnikov so se zbrali na kraju številni znanci in prijatelji iz okolice in Ljubljane. Po zaključku so oddali lovski tovariši častno salvo, nakar se jč množica med snežnim mete-žem razšla. Prenovile Vaše svetnike x modernimi pcrgainentnimi ali ORhodoid senčniki od tvrdke M. TICAR, Ljubljana koncert. Glasbene matice ljubljanske, ki bo jutri v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 20 v filharmonični dvorani. Na tem koncertu bomo slišali najrazličnejša Foersterjeva dela. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 1 Smučarski dresi za naša kraljeviča. V izložbi ugledne krojaške tvrdke K. Pučnika v Frančiškanski ulici 3, kamor se je pred kratkim preselila v moderno urejene lokale frančiškanskega kolegija, so razstavljeni trije okusno izdelani smučarski dresi, ki jih je kraljeva družina naročila za Nj. Vis. kraljeviča Tomislava in Andreja. Tvrdka, ki je že lani izdelala smučarski kroj za Nj. Vis. kralja Petra II., je bila s tem vnovič deležna priznanja z najvišjega mesta. Tvrdki tudi našo iskrene čestitkel I Kino Union opozarja, da predvaja danes dopoldne ob 10.30 po znižanih cenah zadnjikrat film »Hajduk Janošik«, ki je primeren tudi za šolsko mladino. Je to prvi film v slovenskemu tako sorodnem slovaškem jeziku. Seveda ne bo kmalu priložnosti videti enakega filma v Ljubljani. KINO KODELJEVO tel. 31-62 Danes ob 15., 17. ln 20. uri dva velefilma Aino JJergo ,,Svedsrti šnr)aii4ek" v nallepSl ooeretl ROBERTA STOLCA ženshi ra) Svetislav Petrovič, Leo Slezak la Svef te£e dalje Franchct Tone, znan in filma ,,Bengalt" I Tečaj za strokovno risanje mizarske stroke za mojstre in pomočnike se prične v nedeljo, dno 21. novembra, ob 8 zjutraj in se vrši vsako nedeljo od 8 do 12 v Tehniški srednji šoli v Ljubljani. Vhod Murnikova ulica 9, čez dvorišče, levo pritličje, učna dvorana 5. 1 Staršil Če potrebujete dobrih in vestnih inštruktorjev za svoje otroke, obrnite se na Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, ki vam jih preskrbi. Pišite ali pa se osebno zglasite v društvenem lokalu Krakovska ulica 35 vsak dan od 10 do 12. — Odbor DBPK Damshe torbice, potne hovChe, ohfovhe prvovrstne in najceneje izdeluje Cunder Vlntto, torbarstvo, sedlarstvo, jer menarstvo, Ljubljana. Igriška ul. 3, zraven dram. gledališča. Sprejema tudi popravila, I Čudne razmere na pokopališču. Prejeli smo: Na pokopališče pri Sv. Križu prihajajo nekateri obiskovalci v spremstvu svojih večjih ali manjših psov. To je že sama po sebi čudna navada še bolj čudno pa je. da se ti psi prosto sprehajajo po hozji njivi, razkopavajo in mažejo nasade na grobovih, urejenih z velikim trudom ter se na tem svetem kraju nemoteno po pasje izživljajo. Tega ni nikjer na svetu, povsod je psom vstop na pokopališče sploh prepovedan — pri nas pa velja omejitev »Pse na vrvico ali kazen« samo za Tivolski park... Lastniki in plačniki grobov pri Sv. Križu zato upravičeno naprošamo g. upravitelja, da odločno napravi tudi v tem oziru red, kakor je to uspešno storil, ko je prepovedal nedostojno dirkanje s kolesi po pokopaliških potih. Kdor nima sam _ občutka, kako vedenje jc dostojno pieteti zadnjega doma pokojnih, ga je treba poučiti in k redu prisiliti. Končno ugotavljamo, da žali tudi kajenje na posvečenem prostoru čut pietete Prizadeti. Pavla Marija Kocjančič za zobozdravstvo in zobotehniko zopet redno ordinira 1 Kdaj dobimo boljši tobak za pipo? Pri nas resnično nimamo niti ene vrste tobaka, da bi mogel zadovoljiti kadilce pip. Naša monopolska uprava vse premalo polaga važnost na to vrsto tobaka, le pri smodkah dela izjemo. Piparjem, katerih je danes ros veliko število, ne privošči dobrega tobaka. Saj, kakor si eden rad privošči dobro 6m'odko, tako si tudi drugi rad zapali pipico. Če pa kadiš v pipi tudi naš najboljši tobak »Amerikanec«, si povsodi vsakomur v nadlego, ker razširja tvoja uboga pi-pica neznosen smrad. Ali lega ni kriva pipica, temveč monopolska uprava, katera nam ne preskrbi vsaj ene vrste tobaka, katerega bi mirne vesli lahko uporabljal v vsaki družbi. Upajmo, da bo monopolska uprava to uvidela in nam kmalu privoščila boljši tobak. — Pipar Lojze. 1 Trgovina krzna Srečko Lapajne je preselila svoje poslovne prostore na Aleksandrovo cesto 4, II. nadstropje. Telefon 37-37. Dvigalo na razpolago. Vhod iz pasaže. i Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi buuaudl, Dvooloženje nadaljevalo navzoči so bili vsi otroci. Izrečene so bile številne čestitke in napitnice. Krona vsega slavnostnega razpoloženja je bila ta, da je ob tej priliki na svojem rojstnem domu ob strani svojega edinega brata-gospodarja in jubilanta, obhajal svojo življenjsko 60-letniro e. slolni prošt dr. Maksimiljan Vraber. Zakonska jubilanta doniujola na trdnem kmečkem, p. d. »Preklovem posestvu na Kapli, vseli svojih 11 otrok sla vzgojila v pravem krščanskem in narodnem duhu, večina njih so že preskrbljeni ter nekateri že danes zavzemajo vidna niesla v javnosti. Preklova hiša je vsakemu bila znana že v predvojni dobi kot shajališče vseh zavednih Slovencev; svojega katoliškega in slovenskega prepričanja lastnik Preklovine ni zanikal niti v najtrših narodnih in kulturnih bojih. Med slavnostnim razpoloženjem se je na pobudo sina-duhovnika nabralo med gosli za novo mariborsko bogoslovje 300 din. Tudi mi se pridružujemo čestitkam ter želimo vsem trem slavljencem še dolgega plodonos-nega življenja. Gini v stovo Kako naj okorna beseda izrazi, kar bi ti rado povedalo srce? Odšla si od nas skozi skrivnostna vrata, za katera ne more naš pogled, in ne ene same besede nam nisi rekla v slovo. Ko smo te zadnjič videli, si bila voljno pripravljena, da sprejmeš, karkoli ti pošlje Najvišji, vendar polna upanja, da se ti po hudi preizkušnji zdravje povrne. On, ki vodi naša pola, je 6klenil drugače. Le za kratek čas so te še prinesli v tvoj lepi domek, da se poslove številni prijatelji od Tebe. A nič več nisi drobnela naokrog nalik ljubki ptički, da bi stregla svojim gostom, tiha in mirna si ležala sredi cvetja. Odnesli so cvejje in Tebe z njim. Prazna in pusta je hiša, kjer žaluje starka mati in kjer se ne znajde več Tvoj toliko ljubljeni mož. Le Tvoja slika nam je ostala. Ko da bi slutila, da odhajaš, si nam jo poklonila le malo dni pred smrtjo, ves poduhovljen je na njej Tvoj obraz. tiho in skromno je bilo Tvoje življenje. Gospodu je bilo posvečeno, Tvojim dragim in trpečim. Nisi ljubila šiimnih veselic, nisi iskala svetnih časti. Kaj pa je bilo._kar je dvignilo ljudi vse bežigrajske fare, da so Te spremiii na zadnji poii, da ee je zasolzilo ob Tvojem grobu sleherno oko? Od- kod Tvoja ljubeznivost in milina, s katero si osvojila vsakogar, ki Te je poznal? Bog je bil v Tvojem srcu, to .je bila Tvoja skrivnost in žrtev je bila Tvoja moč. Kolikim je svetil Tvoj zgled, ki si s sveto po-božnostjo vsak dan pristopala k mizi Gospodovi, kolikim je Tvoja molitev izprosila milosti, kolikim si pomagala s tistim, kar si sebi pritrgala. Kaj čuda, če so Ti siromaki nabrali morda priberačenega denarja za 3 maše zadušnice. Vem, da nisi še tako lepega venca tako vesela kakor tega daru. Cesto si dejala, da si srečna. In vendar je bila vedno v Tebi neka tiha otožnost, ki ji sama nirfi vedela ne imena, ne vzroka. Danes vem, kaj jo bilo: hrepenenje po večni domovini, želja po jkj-polni združitvi z fkigoin, ki si ga ljubila čez vse. Ko sem Te obiskala v bolnišnici, kjer si čakala. da prideš pod nož, in sem Te zagledala vso slabotno in bledo, se mi je orosilo oko. Ti pa si dejala: »Veš, vesela sem, da mi je Bog poslal to preizkušnjo, bala sem 3e že, da me ne mara, sedaj pa vidim, da sem Njegova.« Koliko nas je, ki bi tako sprejeli trpljenje? V svetem pismu je zapisano, da najde zaklad, kdor najde pravega prijatelja. Ti si bila svojim prijateljem res pravi zakiad. Pa si še dejala v svoji skromnosti nekoč: »Kai najdete na meni, da me imate radi?« Kaj smo našli pri Tebi? Plemenito ljubezen, ki se je veselila \ veselimi, jokala z žalostnimi, svetovala v dvomili, pomagala v sili. Da ei bila angel, so dejali ob tvojem grobu, in res ne najdem primernejše označbe zale. Neiz-govorjene besede žgo v srcu, a danes jih ne bi čula več. Morda pa. Morda nam boš sedaj bližje kot kdajkoli, sedaj, ko prosiš za nas pri Niem, h kateremu ei odšla. Amara. Pavletu na njegov jesenski grob Po mračnih hodnikih častitljivega bogoslovja, koder sta v odpočitkih pesem in židana volja doma, vlada tiha beseda. Na stopnišču, pod Brezmadežno, ki varuje doni in domače, jc v večno spokojnost plaho zatrepetala lučka. Bledordeče ožarja črno vokvirjeno sliko in napis pod njo: Te, Domine. cxoramus pro anima famuli tu i Pauli.« Na čela in veke vseh, ki hodijo mimo, je težko padlo veličastvo smrti. Da jc živel med nami, domala vedeli nismo; lako je bil tih. sam s svojo življenjsko bolestjo. Prenatanko čuti: bolezen, ki je v rodu in navrh še predobra znanka kmečkih študentov, ki se s tujo neumnostjo vbadajo, ji -čas, glavo in roke« posojajo, pa iz rok v usta žive, tudi njemu nc prizanese, ki jc prehodil vso dolgo križevo pot, od ministriranj.i po ljubljanskih cerkvah do poučevanja gosposkih olrok. ki jih ljubi Bog v skrbi za revne študente z neumnostjo bogato obdarja. Sam je vedel vso resnico. »Tule stoji smrt.« je dejal včasi in pokazal s palcem preko rame. »Cez leto več ne bom.« »Ko gre listje gor in dol, taki umirajo,« pravijo pri nas. Na spomlad je Pavla prvič opomnilo zares. Vročičen, kakor je bil, skriva svojo bolezen in se na skušnje pripravlja. Ko jc vendar preveč; leže. Iz Ljubljane oznanijo: »Brat jc umrl«. Edini cd svojih, ki ga je še imel. Pavle še na pogreb ne pojde. Za zdravjem hodi v Vurberg in v bolnišnico. Razigrani, kakor smo se vrnili s počitnic, romamo k njemu z besedo tolažbe. Sami se brez upanja vračamo. Oni dan ga obiščem na oddelku »trpečemu bratu«. Utrujen in bled sloni na blazini, skozi prosojno kožo mu morem na rokah vse žile prešteti. »jutri je praznik Kristusa Kralja. Ko bi teh praznikov ne bilo, bi človek še na čas pozabil. In čez štirinajst dni pojdem v Ljubljano. Zdravniki upajo, da izpremeiinba zraka pomore.« Potem ležko zakašlja dvakrat, trikrat... Na vernih duš dan je bil večernega rožnega venca namen: za težko bolnega člana družine. Zlepa še nismo tako lepo molili. Malo nato sc je prstena posoda razbila. Drugo jutro smo zvedeli. Zvečer smo svoj rožni venec namenili: umrlemu sobratu. Prelepo pa težko ie bilo slovo, a žaloslili se nismo »kakor drugi. Kateri nimajo uipauja«. Tolažila nas je beseda sobrata, ki jo jc ob grobu povedal: »Tvojim vernim. Gospod, se življenje spremeni, nc pa uniči.« Zakaj, »če imamo samo v tem življenju upanje v Kristusa, smo od vseh ljudi najnesrečnejši« (I. kor. 15. 10.). Vemo: umre telo. ki jc človeka slabši del. Verujemo, da živiš. Pavle, potem, ko jc tvoje telesno življenje, ki mu je bilo trpljenje ves in edini delež, ko bogat klas klonilo, dozorelo, da ga večni Sejalec in Žanjee v svoje žitnice omanc. Ave anima candida! Misli na nas, ki sc v zo renju borilno! France Zagr* — Seja celjskega Celje, 13. novembra. Snoči ob 6 je bila v posvetovalnici na mestnem poglavarstvu javna plenarna seja mestnega sveta celjskega pod vodstvom župana g. Alojzija Mjhelčiča. Vsi sklepi zadnje plenarne seje so se izvršili, izvzemši nastavitev političnega uradnika na magistratu g. komisarja Korena, ki bo zaradi izpitov nastopil službo na magistratu iele z decembrom. Za finančni odbor je poročal referent g. Pre-log- Za postavitev brvi pri kemični Lovarni čez Voglajno jc pripravljena mestna občina prispevati 10 odstotkov. Odobrila se je nagrada 500 din za najlepšo sliko celjske okolice. Državna II. deška šola je vložila na mestni občinski svet vlogo, kako bi pripomogla ubogi šolski mladini iz daline celjske okolice, ki prihaja v šolo brez zajtrka, kar gotovo zelo škoduje mladini. Otroci naj bi vsaj v zimskih mesecih v deccmbru, januarju in februarju dobili v šoli vsako jutro skodelico mleka s kruhom. Vsak mesec ima približno 20 šolskih dni pomoči potrebnih oirok pa je okoli 100. Občinski mestni svet je soglasno sprejel predlog in je odobril za to 6000 din. Za dovršitev del v 4., 5. in 6. etapi regulacije Savinje naj sc najame«posojilo. V proračunu železniške uprave je za premestitev kolodvora. mostov predvidenih 5 milijonov dinarjev; r.ato mora me&tna občina gledati, da se bo regulacija Savinje čimprej dogotovila. Rešitev je v le-m. da si občina najame posojilo. Zn gospodarski odsek je poročal referent g m>„ Dolitvar. Družbi »Probudi« se dovoli uporaba kamnoloma v gornjem delu potoka v Pečovniku. Družba bo plačala za kub. meter 2 din. Podvoz pri železnem mostu pri hotelu -'Pošta«, za katerega očiščenje jc .skrbela železniška uprava, jc bil vedno v slabem stanju. Železniška uprava je ponudila mestnemu svetu, da bi plačala tOOO din, čc bi skrbela za či-stočo tega podvoza mestna občina. Celie c Katoliško prosvetno društvo priredi * sodelovanjem Celjskega zvona, dekliškega krožka, fantovskega odseka in salonskega orkestra v ponedeljek, dne 29. novembra 1937, ob pol 21. v veliki dvorani Ljudske posojilnice akademijo za narodni praznik. c Corkveni koncert pevskega društva 'Celjski Tvon«. V nedeljo, dne 21. novembra, priredi pevsko društvo Celjski zvon' cerkven koncert ob 3. popoldne v farni cerkvi. Na koncertu l>o nastopil dolgoletni društveni pevovodja gosp. prof. Mirko Močan. Skladatelj prof. Matija Tome. iz Ljubljane bo samostojno izvajal mekaj orgelskih točk. Pred-prodaja vstopnic v Slomškovi tiskovni zadrugi. c Namesto venca na grob umrle ge. Julije Von-tlrašek. vdove davčnega upravitelja, je daroval pod)»oniPniii društvu za revne otroke v Gaberju g. stavbenik Heimrat 100 din, zn kateri dar se iskreno zahvaljujemo. c Cerkveni sestanek za matere bo drevi ob 6. v kapelici šolskih sester. c. Jubilej g. liana Lovarja. V torek bo ol> |>ol 8. zvečer v celjskem mestnem gledališču izredna slovesnost. Gosp. Ivan Levar l>o slavil na celjskem odru 25 letni jubilej svojega umetniškega dela v Strinbergerjevi drami -Julija'. Prepričani smo, da l«j Celje navdušeno pro-lnvilo srebrni jubilej velikega igralca ter lako dalo priznanje vrednotam, ki jih ima Levarjeva odrska umetnost, Celjani pa ne zamudite te lope prilike in si nabavile vstopnice, ki jih dobite v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. Predstava jo za abonma. KINO METROPOL Danes ob 16.15, 18.15 in 20.30 zanimiv sodoben film »ZDRAVNIK IZ STRASTI« (Arzt au> I/cidenschaft) V glavni vlogi Albrecht Hchdnhals, llans Sonker c Legij« koroških borcev ima danes, v nedeljo, ob 9. dopoldne v prostorih Narodnega doma članski sestanek z važnim dnevnim redom. Vabljeni! c Mostna občina celjska razpusti jo merilo k o lice p t n e g n ti r a d n i k a - p r a v n i k a za pred-siojništvo mestne policije celjske. Prošnje s predpisanimi prilogami je vložili najkasneje do 15. decembra t. 1. pri predsedniku mestnega poglavarstva v Celju. r V celjski bolnišnici je zaspal v Gospodu 26-ietni pekovski pomoč/lik pri g. Pančiču Klopčič. Naj v miru poči vn! c. Popravljena napaka. Gg. župnike, predstojnike samostanov iu druge vljudno opozarjam, da izvršujem vsa pasarska dela, kot pozlačenjc in po-•srobrenje cerkvenih in drugih |kx>iI. ločno, solidno in poceni v Prešernovi ulici 20 (nn dvorišču), ne pa, kakor je bilo po |>onioli priobčono, na Kralja Petra cesti. Anton F i 1 i p i č. c Izpremembn igrišča. Danes ob pol 3. popoldne l>o na Olimpovem igrišču v Gaberju prvenstvena podzvezina nogometna tekma med celjskimi Atletiki in trboveljskim Amaterjem. Smihel — Stopiče Pro>velnn društvo je začelo v vseh svojih odsekih z rednim delom. Na praznik Kristusa Kralja je priredilo lepo uspelo proslavo z govorom fanta, mladinsko zborno deklamacijo, simboličnimi vajami Povsod Roga- in duhovno igrico Kjer ljubezen. tam Bog . Poleg izrednih prireditev, Ito imelo redno vsakih štirinajst dni prosvetni sestanek v dvorani — največkrat s skiopličnlmi slikami. Prvi tak sestanek jo danes. 14. novembra, ob 3 |x>poldne. Poled drugega bo predaval akvi-ziter g. Sonc Viktor o naš i Primorski. Predavanje bo spremljalo okoli 50 slik. Vabljeni so vsi prijatelji, zn člane pa je obvezno. Vstopnina 1 din. za člane, ki so plačali članarino, pa zastonj. Sneg je tudi nam prinesel sv. Martin. Povsod beremo o veliki škodi; nnni zn lo škodo še ni lo-liko, ker nas tarejo še hujše skrbi; začenja se zima, kaščo pa so že prazne. Vedno čujeino o zbirkah za točnrjoc. slišimo lepe obljube na vseh koncih in krajih, a še zmeraj živimo samo ob obljubljeni koruzi in kupujemo z obljubljeno pod-)>oro... Vsem poklicanim obupno kličemo: Vsaj zdaj se nas usmilite, da ne shiramo od lakoto! V zasluzeni pokoj je stopil g. Gradnik Franc, šolski upravitelj v Mirčni vasi. Dolga leta je sameval in potrpežljivo vzgajal mladi rod nn samotni birčenski šoli, ki jo je dvignil nn Sliri-rar.rednico. Želimo mu še mnogo lcl mirnega |K>-ftitka. Upraviteljske po-le je začasno prevzel g. učitelj Jurčpe. Učiteljstvo je zopet preobremenjeno, ker so zn '200 olrok na' razpolago le Iri učne moči. Velike Lašče Slovenski fantje in dekleta, člani Prosvetnega (truštva v Vel. Laščah, dvorijo v nedeljo, 21, t. m„ dramateko sezono z uprizoritvijo Fiiržgarjeve igre Naša kri;. Začetek točno ol> 3. popoldne v dvorani Zadružnega doma v Vel. '.n«či:li mestnega sveta Predlog je bil sprejet, ker jc bila tu zainteresirana občina. Ker je Delavski dom skoraj doccla zgrajen, jc gospodarski odbor predlagal za zava-Tovanje 1 milijon dinarjev, in sicer pri »Vzajemni zavarovalnici*. Referent za občinska podjetja je podal v kratkem pojasnila k predlogu za izpopolnitev električne napeljave. Zaradi pomanjkanja razsvetljave prt državni realni gimnaziji in v Vegovi ulici se bo postavila ena električna lučka, od mostu pa ee bo prestavita lučka bliže šoli. Svetilke naj bi bile po 100 vatov. Potrebno bi bilo tudi, da bi oklatili nekaj vej. Nastavitev novih svetilk bo stalo 1840 din. Ugodi se tudi 18 monterjem in pomožnemu osebju Mestne elektrarne, ki bodo dobili za kolesa, ki jih rabijo v službi, od mestne občine vsak po 100 din na leto. Brivci so se pritožili zaradi električne luči. Da se od-stranijo razne ovire, ho občina takoj nabavila registrator za napetosti, in sicer pri družbi »Noriš« v Zagrebu. Registrator stane 4800 din. Meščanski šoli v Vojniku se prošnja ugodi in 6c ji dovoli uporajbo vodovoda za kuhinjo in za šolsko uporabo. Gdč. Jesihovi se dovoli kinematografski buffct. Celjski mestni svet jc soglasno sprejel in podprl željo mesarjev, da bodo lahko zopet prodajali meso v nedeljo in ludi v soboto popoldne. Za reveže bo mestna občina poskrbela s kurivom, in sicer s pomočjo akcije. Dala bo zbirali po mestu stare obleke, kakor so to storile tudi druge občine. Po nalogu g. župana sc bo tako naredila nova cestna ograja ob ovinku Savinje, kjer je cesta zelo ozka iu nevarna. »Trboveljski slavčki« bodo dobili 200 din podpore. Na tajni seji je bil nastavljen za policijskega uradmika dosedanji dnevničair davčne uprave g. Josip Rednak. Službo nastopi s 1. decembrom. Z istim datumom sc. bo zvišala plača 6 občinskim uradnikom. Mestni avtobus« dobi s 1. decembrom nov avtofurgon, Maribor m Promoviran je bil na ljubljanski univerzi /a doktorja prava g. Franjo Žebot, sin mariborskega podžupana. Mlademu doktorju iskreno čestitamo! m Firkušn.vjev koncert, ki bo v ponedeljek zvečer v unionski dvorani, bo /a Maribor redek umetniški dogodek. Firkušny bo v prvem delu svojega koncertu igral Dvorukov koncert za klavir s spremljevanjem orkestra Glasbene Malice. ki ga dirigira ravnatelj Marjan Rozina. V drugem delu pa bo izvajaj klavirske skladbe Schumanna, Chopina in Janačka. 'lega koncerta naj nihče 110 zamudi, kdor sc zanima za glasbo. \ stopnice se rezervira jo pri Putniku«. m Srelu-na poroka. Danes obhaja železniški uradnik in hišni posestnik v Molju g. J a nišo k Jurij 25 letnico |*>rokc. Rodil se je 1. 1888 v Polj-canah. 2c v mladih letih je stopil v železniško službo, v kateri je šo danes. L. 1912 na današnji dan se je poročil z Jožefo iz ugledue poljčanske Grobelškove družine. Z njo živi v srečnem zakonu. v katerem se mu je rodilo 5 otrok: 3 sinovi in 2 hčeri, katere je vse lepo vzgojil v krščanskem duhu. Vsa družina uživa pri sosedih ugled, g. Janišek sam zlasti v vrstah pristašev JRŽ, ki ■so ga izvolili za predsednika organizacije za melj-ski okraj. Vzornima zakoncema, ki sla naša zvesta naročnika in čitatelja, k lepemu jubileju tudi mi čestitamo in jima želimo še obilo srečnih let! Velika iibira blaga ČEŠKI MAGACIN vedno najnovejše. Ulica X. oktobra, vogal Barvarske m Pevsko društvo Maribor je imelo v petek zvečer v društvenih prostorih svoj redni občni zbor, katerega je mesto službeno zadržanega predsednika županu dr. Alojziju Juvana vodil podpredsednik Avgust spari, (z podanih poročil je bilo videti, da je bilo interno društveno rlelo /elo intenzivno. Društvo je za svojo člane uvedlo pevsko šolo, ki je kvaliteto zbora šo pove-čala. Članstvo jo lepo poraslo ter šteje sedaj /.bor okoli 99 pevcev in pevk. Zbor je priredil lepo Gregorčičevo proslavo v unionski dvorani. Sodeloval je tudi pri več prireditvah na štajerskem. V prihodnjem letu bo priredil, in sicer spomladi, velik oratorijski konccrt, v poletnem času pa velik pevski festival štajerskih pevskih /borov v proslavo 20 letnice osvobojen.ja. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor /. županom rlr. Alojzijem Jiivanom kot predsednikom. Agilncmu društvu želimo v prihodnjem letu obilo uspehov. m 50 letnico svojega življenja obhaja danes tukajšnji ugledni trgovec in naš dolgoletni naročnik g. Leopold Krakcr. K lepemu življenjskemu jubileju mu tudi naš list iskreno čestita ter mu želi še mnogo srečnih in veselih let! PREPROGE-KOKOŠI predpražniki v veliki izbiri, najceneje pri ..OBNOVA" - F. Novak, Maribor. Jurttteva 6 111 Slikarska razstava v okvirju I. mariborskega umetniškega tedna. Prjprave za slikarsko razstavo I. mariborskega umetniškega ledna, ki ga priredi .\la riborski umetniški klub. so v polnem teku. Razstava bo slovesno odprta v nedeljo, dno 21. novembra, ob U dopoldne kol uvod celotnega tedna, ki je zamišljen kot prvi večji precled umetniškega ustvarjanja iu holenja ob naši severni meji. Razstavljali bodo miši priznani slikarji Franc Golob, Zoran Mušič, Albert Sirk, Ivan Kos, Karel Jcrus iu mojster miniaturne plastike Vladimir Stoviček. Mariborskemu občinstvu se bo predstavil kol predstavnik mlado generacije zlasti Franc Golob, absolvent zagrebške umetniške akademije, katerega ie odkril konservator dr. Franc Štele. Med vodilne slikarje mlajše generacije spadala tudi Zoran Muši? in Albert Sirk. Svoja najnovejša dela bosta pokazala mariborska slikarja Ivan Kos iu Karel Jeras. ki sla v zadnjih letih pokazala velik umetniški napredek. m Iz gledališča. Zaradi obolelosti gdč Ras-bergerjovo nastopi danes popoldne pri predstavi Tete Olge« kot filmska igralka gdč I,l/a l!ar-bičova. m Prof. Jnnko Mlakar predava. V Ljudski univerzi bo predaval v torek 16 novembra znameniti potovalrc in potopisce ter priljubljeni predavatelj prof. Janko Mlakar. Govoril bo o svojem potovanju nn Spitzbergc. Predavanje spremljajo krasne skioptične slike. m Otroške, damske, moške jopce. lastni izdelek. najceneje samo pri .LUNA:, Glavni trg 24. m šahovski dvoboj Splelmnnn—Pire in "tekma med MšK ter klubom Blau-iveiss« i/ Gradca se igra danes \ spodnji knzinski dvorani otl 9—13 ter od 13—1". Za to prireditev vlada veliko znnimuiije, saj je lo prva klubska tekma, pri kateri bodo nastopili za MšK novi močni igralci dr. Gabrovšek, inž. Prek in Krulc, ki bodo skupaj i ostalimi matadorji gotovo častno zastopali barve kluba. Partija Spielmann—- Pire se bo istočasno predvajala nu veliki novi demonstracijski deski MšK nastopi v borbi z Grudčani v sledeči postavi: Stupan, dr. Gabrovšek, Ostanek, inž Prek, dr. Lippai, Kukovec, Bien, Lob-kov, Stcrniša, Stojnšek, Ltjkež, Koscr, Zadnek in Jaut. ni V zaslužen pokoj je stopila učiteljica gdč. Ivanka Brus po 42letnem službovanju. 17 let je službovala na 11. dekliški meščanski šoli v Mariboru ter jc slovela kot učiteljica in vzgojiteljica.. Včeraj sc je poslovila od svojih učenk in od šole. m Kožuhovina v veliki izbiri in strokovni izdelavi pri Seniku, krznar, Gosposka ulica 37. m Ekspozitura Zveze industrijcev v Mariboru. Zveza industrijccv za Slovenijo je osnovala v Mariboru svojo ekspozituro. Za vodstvo te ekspoziture so pooblaščeni gg. vcleindustri-jalec Josip llutter, inž. Dračar in Drago Roglič. m Mariborski stenografski krožek priredi večerne tečaje za slovensko, hrvaško in nemško stenografijo Prvi sestanek vseh interesentov bo v četrtek 18._ novembru ob 20 na državni trgovski akademiji. m Zaradi regulacije Poljske ulice je odkupila mestna občina parcele od sledečih posestnikov: Antona Kunsta, Andreja Pezdička, Oti-lije Draganič-Veranzio in Jiire.š Marije. — Hišo na Koroški cesti 50 so prodali Pirševi dediči hotelirju Adamu čvcšnjarjti in posestnici Ani K repek za 210.000 din. Gledališče Nedelja, 14. novembra ob 15: »Najboljša ideja tete Olge«. Znižane cene. — Ob 20: »Pesem a ccstc«. Premieru. Bloki veljajo. Trbovlje Na dnevnem kopu Dobrna, kjer je podjetje Dukič in drug iz Ljubljane zaposleno z odkrivanjem premoga, se je te dni vsul večji plaz, ki je delno onemogočil nadaljnje delo. Zaradi tega bi moralo ostali večje število delavstva brez 'pošla in bi izgubilo zaslužek okoli 100 delavcev. Upati pa je, da bo mogoče pri drugih dolih, ki jih opravlja podjetje, le delavce zaposliti in eventualno tudi v rudniku Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah. Teharje pri Celju »Podrti križ«, igro iz sodobnega življenja so uprizorili zadnjo nedeljo v Čitalnici člani Prosv. društva. Z igro so vzbudili v občinstvu toliko zanimanja, da jo bodo niorali danes popoldne ob 3 ponoviti. Igra je zelo lepa in zanimiva, zato jo naj vsak, kdor jc še ni videl, pride pogledal. Kamnik \utitero *Dr , ki s sijajno ironijo razkriva koruptne razmere gotovih belgrajskib krogov, bo uprizoril dramatski odsek Prosvet. društva Kamnik:. v soboto, 20. novembru ob 8 zvečer in nedeljo, 21. novembra ob 4 pop., obakrat v Kamniškem domu. Zanimanje zr lo znamenito komedijo obeta, da bo občinstvo napolnilo dvorano v soboto in nedeljo. Krani Sestanek fantovskega odseka bo v torek', dne Ki. t. m., ob 20 v kn jižnici Ljudskega donia. O.sebnn vest. Pri finančnem ministrstvu v Belgradu je opravil višji strokovni i/pit gospod Janko Torkar, starešina glavnega oddelka finančne kontrole v Kranju. Iskreno čestitamo! O življenju ruskega! kmeta, trgovca in delavca bo predaval v četrtek, 18. novembra, ob 20 v dvorani Ljudskega doma Andrej Jelene iz Zu-vrha pri Smledniku. Ta ino/, ki sc je po 23 letih ruskega ujetništva vrnil v svojo domovino, hoče povedali vse trpljenje in gorje, ki ga je sam prestal v komunistični Rusiji, hoče pa tudi raz-tolniačiti trgovcem, kmetom in predvsem delavcem sedanje stanje ruskega ljudstvu. Predoslje Občni zbor katoliškega prosvetnega društva je spTejcl resolucijo: Boj bogokletju, s katero so se člani obvezali, da bodo povsod in vselej odločno nastopili proti tej grdi razvadi med našim narodom. — Slavnostna akademija, ki je Kila uvod v letošnjo sezono, je prav lepo uspela. — Fantje so začeli zbirati za društveno zastavo. — V našem kraju sc je zadnje čase zelo razpaslo delo v nedeljah. Skrb vseh naj bo, da ne lo enkrat za vselej odpravi Žab niča Požar. Na Šutni jc pogorela hiša in gospodarsko poslopje Janezu Vodniku. Goreti jc začelo okrog 10 dopoldne v družinski sobi, ko domačih ni bilo doma. Požar je prva zapazila soseda, ki je takoj poklicala zidarje, ki so delali v bližini. Razbili so zaklenjena vežna vrata. Ko so pa odprli sobna vrata, je ogeiij, Ui je dobil dovolj zraka, takoj švignil na prosto. Ker jc bilo poslopje s slamo krito in deloma leseno, se je ogenj 6ilno hitro razširil in uničil hišo z malim gospodarskim poslopjem vred. Razen živine niso mogli rešiti ničesar in je tako zgorela V6a obleka in oprava. Gospodar jc bil zavarovan samo za poslopje. Novo cesto grade skozi Žabnico. Banovina je odkupila staro gostilno »Cegnar« in jo podrla. S tem je bila odstranjena velika prometna ovira in omiljen oster ovinek. Nujno potreben bi pa bil nov most čez potok Žabnico, ker jc sedanji res veliko preozek. fržič Krajeuia organizacija JRZ ima svoje informativne sestanke redno vsakih štirinajst dni. V ponedeljek, dne 15. t. m., pride poročat tajnik g. Matej Toma/in in bo sestanek v dvorani /večer ob s. Vabljeni so tudi somišljeniki 1/ okolice. " Izredno mirna je bila občinska sej« v petek zvečer. Gladko so bili sprejeti obračuni za preteklo proračunsko leto in tudi opozicija enega ni imela pri tej seji prav nobene opombe. Spominjamo se pa, kako so bile v Tržiču' /lasli obračunske seje vedno burne. Vse kaže, da prihajamo tudi v naši občili) do splošnega priznanja resnemu delt, 'a blagor občanov. Prliv to delo l><> umirilo ludi politične napetosti, kar jc prav. INn Skal t bo tlre\i lepa Jalnova igra »Grobovi«. (isti donos bo poklonilo prosvetno društvo /a spomenik sloižiškim žrtvam Poročila sta se v sredo g. Carniun Frane, oskrbnik kočo na Zelenici, in Režek lledvika, privatna uradnica in dolgoletna cerkvena pevka ter igralka na našem odru Bog daj srečo! Zanimiva razstava ženskih ročnih del v vseh tehnikah vezenja, kvačkanja in pletenja, izdelanih z MEZ predivoni za ročna dela v Tržiču, Hotel Pošla, odprlo od srede 17. novembru do vključno petka 19. novembra 1937 dnevno od 10 do 18 nepretrgoma. Vslop prosi! Nc prodaja se! Mokronog Preteklo nedeljo jc bil v staji šoli v Mokronogu sestanek zaupnikov JRZ za sodni okraj Mokronog, odnosno Mirensko dolino. Sestanka, na katerem je poročal tajnik g. Tomazin, se je udeležilo nad 40 zavednih in discipliniranih mož in fantov, odbornikov krajevne organizacije JRZ u Št. Janža, Tržišča, Trebelnega, St. Ruperta in Mokronoga. Obravnavali so razna pereča gospodarska in politična vprašanja, zadevajoča prebivalstvo Mirenske doline. Izvolil se jc tudi nov okrajni pododbor za sodni okraj Mokronog, kateremu je predsednik g. Peter Flajnik, župnik v St. Rupertu. Sestanek je pokazal, da Mircnska dolina odločno stoji za svojim voditeljem dr. Korošcem. ' Jesenice Kino Krekov dom predvaja danes ob 11 dopoldne matinejo filma >o-žrlvovalno predseduje g. župnik Šinkovec) zaupno obrača na dobra srca za pomoč Prispevke v ta namen sprejema župni urad Sv. Lenart, p. Selen nad Škofjo Loko, ček. račun št. 17.553. Nova cerkvica bo majhen spomenik oporoke velikega Jegliča ob državni meji. Prepričani smo. da bomo razen poedincev, ki bodo stvar sprejeli bagatelno. za to plemenito delo našli tudi toplo čuteče duše. Ivo Lampič. Občinske volitve na Igu ■su razpisane za 12. december. Od občine Ig so bile namreč odpisane vasi Golo in Škrilj, priključeni pa so bili občini Ig vasi Pjava gorica in Sarsko. Nekaterim lo sicer ni všeč, loda Golo-Škrilj ima faro in Šolo nu Golem, z Igom imajo te vasi zvezo samo toliko. da jih pelje pol v Ljubljano skozi lg. Ogromna večina občine lg je lo odključitev odločno zahtevala. Nekaterim redkim pristašem .JNS na Pijavi gorici tudi ni všeč, da pridejo v občino Ig. Ker resničnih pametnih razlogov proti priključitvi k Igu nimajo, so si izmislili razne hujskanje in laži. Tako govorijo. da se bo na Igu zidala nova šola, ki 1k> veljala ogromno vsoto O kakšni novi šoli na Igu pa nihče na Igu ne govori. — Tudi vedo natančno povedati, da bo veljala preureditev katastra 100.000 din; čez nekaj dni se pa la vsota zniža na 80.000 din. Vse lo so si izmislili, da hujskajo ljudi. Toda pametni l judje so o stvari dobro in prav poučeni in bodo tudi poskrbeli da bo vsak tak hujskač dobil na primernem mestu primerno plačilo, da bo za dolgo pomnil, da je laž in hujskanja tudi v političnih stvareh nekaj nedovoljenega I Sicer je pa skrajni čas že. da ludi ižanska občina pride v nove roke! Občinske ceste kar vpijejo po novi upravi. In 12. decembru letos se bo to po dolgih letih zgodilo, o čemer nihče ne dvomi. Tudi nismo še pozabili občinskih volilev 1933. in 1934. Odgovor nanje bom dali 12. decembra! Potreba vodovoda v Kamni gorici Kamna gobica, 12. novembra. Kdor pride v Kamno gorico, pa vidi, da skozi vas leče voda, je prepričan, da imajo v Kamni gorici vode dovolj, če ue morda celo preveč. Kes je vode dovolj, toda pitne vode pa Kamna gorica kljub temu nima. Odkar si je g. Kapus vrli vasi zgradil dva velika ribnika, od tedaj dalje leče znaten del potoka v ribnike in odpadna voda iz ribnikov takoj zopel nazaj v potok. Vsakomur pa je jasno, da taka voda ne more bili užitna, če ve, da g. Kapus ribe krmi z raznimi odpadki in podobnimi stvarmi, ki človeškemu želodcu ne pri-jajo. Kamna gorica je lep kraj za oddih, toda vprav pomanjkanje pitne vode tujce odbija. Uradništvo mestne občine ljubljanske, ki si je lam zgradilo svoj penzion, je moralo za drag denar postaviti vodovod na električno črpalko. Kot takega pa si na svoi račun Kamna gorica, ki jo vas, ne more privoščiti. Ali bi ne bilo prav, da bi g. Kapus, ki ie s svojimi ribniki lakorekoč odvzel i Kamni gorici pitno vodo, bil loliko šarmanten, I da bi poskrbel za pitno vodo na kak drug način 1 in na svoj račun? . . Da bi se pogovorili o zadevi, kako_ priti do vodovoda za vas Kamno gorico (gospod župnik si je dal napeljati vodo izpod .lelovce do župnišča na svoje stroške ter je pripravljen odstopiti to vodo tudi vaščanom), je bila v sredo, dne 10. t. m. v Kamni gorici seja, katere so je udeležil tudi g. župan Mulcj. Sklenjeno je bilo, da ho občina prosila bansko upravo in Higienski zavod, ki Kažeta dokaj razumevanja za napeljavo vodovoda v Kamni gorici, za pomoč. Dva obstoječa vodnjaka sla nezadostna in ludi skoraj v nerabnem stanju. Telefone popravVmo Ljubljana, 13. nov. Predsnočnja katastrofa je poštno in telefonsko-telegrafsko upravo postavila pred hudo nalogo. Skoraj povsod po Sloveniji, po večjih središčih, v clavnem pa v Ljubljani, jo sneg razdrt telefonsko omrežje, ki ga je bilo treba seveda nujno popraviti. Najhujša katastrofa je bila na telefonski progi od Ljubljane do Belgrada. ki vodi cez Grosuplje, Trebnje in Sevnico. Od Trebnjega do Sevnice jc namreč nastopila tudi povodenj. Sneg in voda sta uničila okoli 300 telefonskih drogov, ki so bili v glavnem v gozdovih med obeinn_ središčema. Drevje se jc lomilo iu je s svojo težo uničilo ludi telefonsko napeljavo pod njim. Proga od Ljubljane do Sevnice je dolga 75 km ler je še sedaj vsa uničena. Tehnična sekcija postne uprave , se ič zelo trudila, da t>i vzpostavila telefonski promet. Do sedaj je morala dali okoli 800 kg povsem nove žice. od teh samo 500 ki za lokalni promet v Ljubljani, nc glede na to. da je po večini stara, toda pretrgana žica še uporabim. Skupna škoda znaša v Sloveniji samo pri telefonski napeljavi ; okoli 100.000 din. Danes popoldne se ,je posrečilo vzpostaviti te-I lefonski promet na progi Ljubljana — Celje — j Zagreb. Mnogo škode ima tudi mostna elektrarna, ker j je sveži vlažni sneg potrgal mnogo žic. Mestna i elektrarna se je sicer potrudila, da je takoj nu pravila zasilne napeljave za električni lok. danes pa delavci po vsem mestu popravljajo električno i napeljavo, kolikor je visela v zraku in ni b\la iz-| vodena po kablih. Ta telefonska in električna katastrofa liani daje mislili, kako nujno jc potrebno. da se vse take napeljave končno vendar enkrat izvedejo v kablih, bodisi pod zemljo, bodisi v kablih, ki vise v zraku, ki pa jim sneg ue more škodovati! Pluj. Ljudska univerza v Ptuju. V ponedeljek, dne 15. I. m., predava prol. Janko Mlakar: V deželi polnočnega sonca . — S skiopličninii slikami. Rahek Letošnji prvi sneg nam je napravil veliko škode. Že dve noči od srede dalje smo brtv. električne luči, ker je med Logatcem in llake-kom glavni vod pokvarjen. Tnko so vsi obmejni okraji brez razsvetljave Treba je bilo poiskati stare petrolejke, da so hiše ponoči za silo razsvetljene. Posebno hudo je prizadet kolodvor na Rakeku, kjer ji- že nekaj let napeljana električna razsvetljava, ki daje zelo dobro luč po vsem kolodvoru. da se more obmejni železniški promet vršili v redu. Ker jr sneg nenadoma omrežje pokvaril, ni bilo mogoče napraviti za silo drugih luči. Pokvarjena jc ludi telefonska in telegrafska zveza V soboto ponoči se je v Postojni ponesrečil kurjač Ivan Lah iz Maribora. Z dolgim železnim drogom je mešal žeijavico v lokomotivi. Po neprevidnosti pa se je z drogom dotaknil železniškega električnega omrežja ter je bil takoj smrtno zadet. Z vlakom so ga prepeljali na obmejno postajo Rakek, kjer so ga položili v tukajšnjo mrtvašnico in obvestili njegove sorodnike. Zahteve bank in hranilnic Za mobilizacijo kmečkih dolgov Na seji zastopnikov bank iz vse države ter samoupravnih hranilnic iz vse države je bila sklenjena naslednja resolucija: Ker imajo mnogi denarni zavodi velike kmet-ske terjatve, po uredbi prenesene na PAB, niso samo izpostavljeni izgubi 25% pri teli terjatvah, temveč so |>ostali še bolj nelikvidni, ker lahko le svoje terjatve vnovčijo šele po 14. odnosno 20 lotih. Zaradi tega še težje odgovarjajo svojim obveznostim, posebno do vlagateljev, zaradi česar je sporna tudi rentabilnost, ker dobe terjatve, obrestovane le po 3?,;. Zaradi tega ie tudi ogrožen njih nadaljnji obstoj. Za olajšanje lega težavnega položaja bi bilo neobhodno potrebno, da se denarnim zavodom njih kmetske terjatve izplačajo v gotovini, deloma takoj, deloma pa v kakšnem krajšem roku s primerno obrestno mero. V to svrho naj bi se porabila zbrana sredstva. V primeru, da ta predlog no bi bil sprejet, naj se da možnost, da si pomagajo denarni zavodi z lombardom bonov in obveznic, in sicer zasebni denarni zavodi pri Narodni banki, ostali pa pri drž. zavodih. Ta lom-hardni kredit bi moral biti po 3% letno, tako da se izplačilo tega papirja izvrši z amortizacijo in izplačilom obresti tega papirja in brez zahtevanja takih pogojev, ki jih slavijo zakon in statuti Narodne banke, ampak jk> ugodnejših pogojih, katere naj bi predpisal upravni odbor, za kar bi bilo potrebno uveljaviti posebno zakonito pooblastilo Narodni banki. To velja tudi za drž. den. zavode, kjer je potrebno izpremeniti zakon. Osnova za odrejanje višine lombardnega kredita naj bi bila 00% imenske vrednosti. Glede višine lombardnega kredita bankam in hranilnicam, naj bi znašala vsaj 50% njih skupnih terjatev po teh papirjih, če ne bi bila možnost tudi za večje zneske. Te lombardne kredite bi dobivali vsi zaščiteni in nezaščiteni zasebni denarni zavodi od Narodne banke. Ta kredit pa bi se dajal individualno. upoštevajoč pri tem nujne |>olrebe onih. ki se za kredit prijavijo. Svrha kredita mora I > i t i izplačilo starih vlagateljev pri zaščitenih zavodih, izplačilo vlagateljev pri zavodih, ki stoje pred zaščito, da bi se v znatni meri ali v celoti oprostili vznemirjevanja vlagateljev in nemoteno redno delali ter nazadnji tudi pri onih zavodih, ki iliso |iod zaščito, da bi [Kistali likvidncjši. 2. Potrebno bi bilo izpremeniti v tej smeri. • I a se namesto bonov izdajo denarnim zavodom obveznice Priv. agr. banke, za katere izplačilo, Revizija želez, tarii Kakor smo že poročali, 6e pripravlja v glavnem ravnateljstvu drž. železnic revizija železniške tarife, ki bo predložena tarifnemu odboru: Revizija bo znižala vozninc na kratke in dolge razdalie. za 6rednje razdalje pa povečala. Znižanje tarife na kratke razdalje ima namen predvsem kolikor mogoče paralizirati konkurenco motornih vozil. Z znižanjem voznine na dolge razdalje naj se poveča poslovni radij podjetij ter pridobe za železnico novi prevozi. Obenem je nameravana poenostavitev tarifov. Število razredov naj sc zniža od sedanjih 101 na približno 20. Za komadne pošiljatvc nameravajo uvesti enoten razred. Nova tarifa bi stopila v veljavo dne 1. marca 1938, eventuclno že 1. februarja 1938. Stanje Nesvodne banke Izkaz Narodne banke za 8. november kaže naslednjo sliko (vse v milj. din, v oklepajih razlika v primeri z izkazom za 31. oktober): Aktiva: zlato v blagajnah 16S4.2 (+5.05), v inozemstvu 69.2 (—0.24). skupna podlaga 1755.44 (+4.8), devize izven podlago 539.77 ( + 3.2). kovani denar 348.54 ( + 12.0), posojila: menična 1353.3 (—4.7), lombardna 253.1 (—0.8), skupno 1606.4 (—5.5), efekti rez. sklada 153.3 (—0.15), razna aktiva 2022.2 (+47.5). Pasiva: rezervni sklad 170.3 (+0.3), bankovci v obtoku 5749.2 (—107.54), drž. terjatve 15.87 (—8.73), žirovni računi 1555.0 (+133.13), razni računi 1027.1 (+30.26), skupno obveznosti po vidu 2578.0 (+154.96), razna pasiva 315 06 (+14.6). Izkaz kaže razbremenitev banke po ultimu zaradi zmanjšanja obtoka bankovcev in povečanja žirovnih naložb, ki zopet presegajo jkiI-drugo milijardo dinarjev. Med aktivi so najbolj narasla razna aktiva, ki presegajo dve milijardi dinarjev Za tako visoko postavko jc težko razčleniti. kaj vse vsebuje. Tudi zlati zaklad je zopet narastel, kar potrjujejo tudi angleške statistike o izvozu zlata v našo državo. Posojila so bila zmanjšana za 5.5 milj. din. Obtok bankovccv in obveznosti po vidu 8527.2 (+47.4). skupna poglaga s p rimom 2233.2 (+6.2), od tega samo v blagajnah s primom 2164.2 (+(>.5) milj. din, skupilo kritje 27.05 (27.15)%, od tega samo zlato v blagajnah 25.98 (26.06) %. Stanje naših Mitingov Po podatkih Narodne banke je bilo stanje naših kliringov dne 8. novembra naslednje (v oklepajih razlika v primeri s stanjem dno 31. oktobra 1937): Aktivni kliringi: Bolgarija 30.170 (+ 46.425) din. Italija, stari račun 39,763.595 (— 181.771) lir. novi račun 35.-147.li48 (+ 2.324 363) lir, Nemčija 14,405.030 (+ 2,492.363) mark, Poljska 15,614.391 (— 164.041) din, Turčija 7,635.714 (— 182.661) din. Španija 2,783.942 (+ 1.993) pezet. Pasivni kliringi: Belgija 4,362.293 (+ 87.811) belg, Madžarska 6,504.581 ( — 666.028) din. Romunija 27,988.516 (— 859.218) din, Francija 8,001.159 (+ 407.438) francoskih frankov, Češkoslovaška 134.991.317 (+ 749.788) kron in Švica 1,904.828 (— 61.690) švicarskih frankov. iioininalo in 3% letne obresti, bi garantirala država tako. da se te obveznice amortizirajo v teku 14 let z žrebanjem v enakih letnih obrokih s predpostavko, da se dolgovi ne izplačajo v gotovini. S tem bi se v mnogpčem poenostavila manipulacija in omogočilo den. zavodom, da pridejo hitreje in laže do kredita lin podlagi tega papirja. Te obveznice bi imele razne prednosti, zadržale pa bi tudi pravice, ki jih imajo sedaj boni glede izplačila dolga pri Priv. agr. banki. Obveznice naj bi lahko služile tudi za kavcijo, bile naj bi tudi pupiltirno varne, Če se uredba ne bo izprenienila v tej smeri, naj bi se za bone dale iste pravice, in obveznosti, kakor obstojajo po čl. 19 uredbo za obveznice. Obresti papirjev, izdanih na podlagi uredbe, naj bi bile oproščene davkov. 3. Ker se brez pravno varnosti lie moro zamisliti normalizacija dela denarnih zavodov, gotovo pa tudi ne zaželjeno zopetno kreditiranje kmeta, je potrebno ukiniti odredbo čl. 20 uredbe, da obremenitve, izstavljene od 23. sept. 1936 do '25. nov. 1938 imajo prvenstveni red za hipoteke, ki bi jo stavila PA. 4. Da bi zasebni denarni zavodi zadržali svojo vlagatelje in dobili tudi novo vloge, naj drž. .den. zavodi imajo za 1% nižjo obrestno mero kot zasebni zavodi. 5. Glede odredbe, do kdaj je lahko še zaprositi za zaščito, je konferenca mnenja, naj se ta odredba ukine kot provizorna in o premo-vanju (z>-nčna slika), napisal inž. O. Muck: poročilo o tržnih eenah - 17.30 Godba Sokola 1. — 10 Cas. vreme, poročila, spored, obvestila — l!).:io Nac. ura: Kulturno vrednost i naše državo (dr. Bora Milojevič, univ. prof.) — 19.o!) Slovenska ura: a) Pesmi iz Brnee (plošče), b) Okoli Beljaka (g. Frnncc Vršič) — 'JO.30 Večer lahko glasbe: Koncert Radijskega orkestra, igra na klavirju g. Leo Starin — 22 Cas, vreme, poročila, spoved — 22.1,") G. Rudolf Pilili igra na harmoniko. Ponedeljek, n. nov.: 12 Vsakemu nekaj (plošče) — 1--45 Vreme, poročila — 1:1 Cas. spored, obvestila — 1,1.15 Opoldanski koncert Radijskega orkestra — 14 Vreme, borza — is Zdravstvena ura: Blagnrodnja in plemensko zdravstvo tg. dr. Anion Brecclj) — 18.20 Havajske pesmice (plošče) _ 18.40 Kulturna kronika: Bratu slikarja .anez in Juri.i Šitbic. (g. dr. Rajko I.o-jtnr) — 10 Cas, ' vreme, poročila, spored, obvestila — 1931 Nac. ura: Mesečni IniTfunil pregled — 19.50 Zanimivosti — 20 Koncert -Glasbene Matice v proslavo 100-letniee rojstva A. Foersterja (prenos iz vel. Filharmo-nične dvorane) — 22 Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Večerni koncert Radijskega orkestra. Torrk. 11;. vnv.: 11 šolska ura: iz življenja gluhonemih (g. Vinko R upnik) — 12 Reproduelran koncert baletne glasbe — 12.45 Vreme, poročila _ 13 Cas. spored. obvestila — 13.15 Kmečka godba — kmečki ples (plošče) — 1-| Vreme, borza — 18 Pester spored (Radijski orkester) — 18.40 Tsolektivlzacija življenja in 11 ione posledice (g. dr. A. Gosar, univ. prof.) — 19 Cas. vreme. poročila, spored, obvestila — 10.30 Nac. ura: O bosenski sovdalinki (dr. Oerhnrd Oczema.il) — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 Richard Sfrauss: Vesele dogodivščine Tiila Knlonspiela (plošče) — 20.15 I. Vo.i-novič: Ekvinokeij. drama; izvajajo člani rad. igraj, družine — 21.30 VVnrliške orgle (plošče) - 22. Cas. vreme, poročila, spored — 22.15 Večerni koncert Radijskega orkestra. Dragi programh Nedelja. 14. novembra: Beli/rad: 20.10 Maoedonski večer: 22.20- Orkestralni koncert; 22.45 Plesna glasba — Zai/rcb: 20 Violina; 21 Pihala — Dunaj: 10.10 Francosko popevke; 2(1 Pester koncert; 21.35 Plošče; 22.30 Plesna glasba — Budimpešta: 10 Ork. koncert; 20.30 Igra: 21.45 Jazz; 23.30 Cigan, glasba — Trsf-Milau: 17 Sinfonični koncert: 21 Lirična fabula . Alcassino iti Nicolctta — Itim Uiiri: 21 Itnlijansko-nemški koncert — Praga: 20.05 Orkestralni koncert — Varšava: 22.00 Mozartov koncert — Berilu: 20 Verdijeva opera Ples v maskah — Kiilii-Stuttgarl: 20 Slavnostni koncert — Monakovo: 20 Komična opera Opeharjeni kadi«; 21 Opera »Orle j 111 Evridij —.Franklini: 19.10 Nova operetna glasba; 20 VVagnerjev koncert — fitrtiiisboiirg: 2o Wagnei\leva opera Rienzi« — Bukarešta: 20 Operetni večer. Ponedeljek. 15, nov : Belgrad-Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 19.25 Pester koncert: 20.35 Pester program: 21.35 Opera La Corna-: 22.30 Šramel: '2X05 Pester koncert — Budimpešta. 20.15 Zbor; 21.35 Operni orkester: 22.40 Igra; 23.05 Ciganska glasba - Tral-Mitan: 17.15 Pianino: 21 Opereta »Poslednji valček« — Rim-Bari: 20 30 Mozartov koncert, nato pianino — Prana: 10.50 Vokalni in instrumentalni koncert: 20 50 Igra; 21.30 Krentzerjeva sonata — Varšava: 20 Pesler koncert; 22 Sinfonični koncert — Kiinigsberg: 20 Plesni večer; — SIiitlpnrl: 21.15 Glnekov konert: 22.15 PfUzneriov večer — Slra.sKbonrg: 21.30 Gledališki večer - Bukarešta: 20.15 Pianino; 21.15 Lisztov koncert; 21.45 Zabavna glasba. Torek, lc nov: Belgrad: 20 Vokalni koncert; 20 30 Sinfonični koncert --- Zagreb: 20 Itrra: 20.?0 Kvartet; 21 Arije; 21,30 Kvartet Dunaj: 19.10 Narodne pesmi in glasba: 21 Igra: 21.55 Vokalni koncert:; 22.20 Islandski zbori 2:2.40 Zabavni koncert _ Budimpešta: 20 Literarni večer; 2150 Plošče: 22.30 Violina: 2,1.10 Kavarniška godba — Trsi-Milan: 17.15 Vokalni koncert: 21 Igra; 22.15 Poster koncert — Rim-Bari; 21 \Vagner-jev.-t opora TrMan in Tzolda - Praga: 19.15 Vojaška godba: 20.10 Orkestralni koncert: 21 Narodna claslia — Varšava: 20 Plesna gl/lsba: 2t Poljski skladatelji: 22 Lahka glasba _ K/iln: 19.10 Koračnice in valčki Franktiirl- 19.10 Toknjee iu čardnš; 21.15 Komorna glasba Beromunster: 19.55 Fnustovo pogubljenje — Slrasshnurg: 21.30 Orkestralni koncert. Dne 12. novembra mi je umrl brat RUDOLF HREHORIČ h a n Č n i uradnik v Zagrebu v 56. lelu slarosli. — Pogreb bo v ponedeljek, dne 15. novembra ob treh popoldne iz hiše žalosti v Zagrebu, Pelrinjska ulica št. 48. L j u b 1 j a 11 a-Mc 11 i k a -Z a g re b, dne 1.3. novembra 1937. Žalujoči V ran H r e h o r i č, veletrgovec, Ljubljana. Janez in Jurij Subic (K razstavi v Narodni galeriji in v Jakopičevem paviljonu) renesančnih mojstrov in je torej že sam po sebi jasen in preprost, čeprav bogat po učinku. Toda Janezova narava dajo barvam še posebno jasnost in ostrino, kljub bogastvu barv pa skoro risarsko preglednost, ki se zelo dobro očituje v njegovem obravnavanju senčnih in temnejših partij. Vse to pa opazujemo lahko tudi na tehniki njegovega dela; neprestana borba z umetniškimi problemi je izzorela njegovo tehniko do po|>olnosti in prav v tem leži dobršen del njegovega umetniškega razvoja. Izmed obeh bratov je rojen monumentalni dekorativni slikar le Janez, to je njegova domena. V portretu daje dokaze visokega tehničnega znanja, predvsem pa svojega stvarnega gledanja na svet, ali stil njegovega portreta je retrospektiven, njegove korenine leže v preteklosti. Krajinarstvo ga je vselej zanimalo, toda privlačila ga je v nekem smislu samo italijanska in rimska krajina. ,Z veliko ljubeznijo se je vtapljal vanjo, gledal jo je vselej z očmi toklonika, kot zgradbo iz elementov in barvnega nastrojenja in ne z očmi plenerista kakor Jurij. Stvarnost njegovega duha in neprestani boj * umetnostjo, manj z življenjem, ga je poleg umetniških kvalitet uposobil za umetniškega učitelja in to delovanje krona njegovo kratko življenjsko pot. Njegova umetnost je izraz časa, ki je vse te potezo združeval v harmonično enoto in življenjski nazor, ki je kmalu za tem začel razpadati. Jurij je od Janeza v marsikaterem oziru različen. Ker je bil le malo časa pri WoIfu, ni niti pri njem, in ko potem ni odšel v Italijo, niti s tem zašel pod vpliv klasične umetnosti. Življenje mu ni bilo mirno, umetniško delo sta mu neprestano prekinjala vojaška 6lužba in nemir aneksijske krize. Jurij zato ne bi bil imel časa za one študije, ki smo jih videli pri Janezu. Narava pa mu je kot protivrednost položila v dušo drug talent: lahkoto koncipiranja, neke vrste a la priina tehniko umetniškega ustvarjanja, predvsem pa zmožnost sintetičnega, enovitega gledanja na svet in življenje. Od Jurija nimamo razen za sv. Roka ohranjenih za cerkvena dela skoro nobenih študij in te se gotovo niso izgubile, marveč jih ni, ker mu niso bile potrebne. Slika se pri njeni ni gradila, ni nastajala iz neštevilnih posameznosti, temveč je nastala spontano v pravem pomenu besede, kot slika in enotivnost barv, tonov in forme. Po Wolfflinu pa bi smeli njegov stil imenovati slikovit. Ne samo na profanih delih, temveč tudi na njegovih cerkvenih podobah se to jasno kaže; tu je mnogo manj poudarjenih detajlov in mnogo več izravnovešenosti v slikarskem tonu, risbi in barvi. Zlasti pa je tako gledanje usposobilo Jurija za predhodnika modernega programa na profanih delih. Portret je potegnil iz starih kolesnic in je na podobi Dame, ki visi v Nar. gal., napravil iz njega slikarsko tvorbo, ki bi jo zaradi tehnike in novega stilnega pojmovanja smeli imenovati kar impresionistično. Tudi v mnogih drugih portretnih podobah se jo temu umetniškemu izrazu močno približal. Iz njegovega življenjepisa izvemo, da je dalj časa slikal v Normandiji na prostem in to gotovo zaradi tega, ker ga je ta način zanimal in privlačil. Iz te dobe je na razstavi nekaj oljnatih skic. Odsev tega je njegova plaketa, ki je neprimerno svetlejša od Janezove, katera je glede svetlobnosti še popolnoma odvisna oo starega ateljejskega načina slikanja. Slikanje na prostem ga tesno druži z modernimi francoskimi pleneristi; in zanimivo bi bilo vedeti, ali je te mojstre poznal ali ne. Na sliki »Pred lovom« pa je svetloba vsekakor glavni predmet. Jurijeva umetniška domovina je, če se sme tako reči, Francija. Enovitost, ki jo kaže v svojem vizualnem doživljanju, pa mu je lastna tudi drugod. V njenem znamenju gleda tudi na duševni svet in to daje njegovim tvorbam močen osebnosten pečat. Nazorno nam to kaže slika sv. Radegunde, na kateri stoji svetnica v krajini tako, kakor nobena Janezova figura in popolnoma dominira nad njo. Enako sv. Jurij. Jurij ljubi take slikovite dominante, ki njegovi naravi prijajo; manj je stvaren kakor Ja- Opozarjamo na Foersterjeve proslave! Pogled v razstavo cerkvenih del Šubicev (Narodna galerija) nez, a bolj dinamičen, bolj impulziven in osebnosten. Svet se mu organizira v znamenju posameznih močnih [h>int. Ali on je v nasprotju z Janezom, ki občuduje telesno naravo, tudi slikar notranjega, psihičnega življenja in nam o tem tudi v tej toplini I>onovno priča glava iste sv. Radegunde. O tektoniki in risarski gradnji bi bilo spričo njegovih slik skoraj nemogoče govoriti, so preveč dinamične in razdirajo potu dotedanje umetnostne estetike ter šolanja in uveljavljajo principe novega časa. Ti trkajo v Jurijevem prepričevalno in neutrudno na vrata naše slovenske umetnosti, katera ga sme nazivati svojim prvim mojstrom. Iz svojega časa naravno tudi Jurij ni mogel ln to nas vodi nazaj k tistemu, kar ga veže z Janezom in daje obema pomen za našo umetniško kulturo. Kljub močnemu realizmu so vse njegove podobe monumentalne, če ne po formatu, |>o mišljenju gotovo. To je poteza, ki jo dobivajo dela vseh prvakov in prvoboriteljev v zgodovini. Janez in Jurij Šubic stojita tudi na tako važnem razpotju, da leži že v tem posebna vrednost njihovih del. Na pragu moderne sta po vsem svojem naziranju in po vsej umetniški izobrazbi še dobra učenca starejših umetniških idealov in odtod galerijski značaj njunih del. Preko vsega ie njuna umetnost dragocena tudi zategadej, ker nam odpira pogled v neki svet, ki ga nam ni več dano doživljati, to jo svet lepote. Od katere strani se jima bližamo, vselej zadenemo na apoteozo lepote in ni zastonj v njunih delih toliko alegorij in simbolov. Obraz časa Alegorija zgodovinarstva - v ljubljanskem muzeju. Slika Jurija Šubica se je deloma že za njunega življenja, posebno pa njuni smrti zamračil in zasenčil, o vsem tem pa pri njima ni še sledu. Kar pa se njunega pomena za slovensko umetnost one dobe tiče, jima pripada nele eno najvažnejših, temveč tudi vodilnih im«t. In ta razstava nam omogoča spoznanje teh dejstev. V času, v katerem sta živela, niina njunemu delu niti naša upodabljajoča, niti nobena izmed sestrskih umetnosti nič ravnega postaviti ob stran, da sploh ne omenjamo deL, s katerimi sta proslavila svojo slovensko domovino v Pragi, na Dunaju, v Alenali, Kaiserslauternu, Parizu in drugod. R. L o ž a r. Nove knjige v mesecu sptembru in oktobru <937 Leta 1884 je umrl v Poljanah nad Škofjo Loko podobar in 6likar Štefan Šubic. Mož je izvršil nešteto oltarjev, oltarnih kipov in podob, bander in druge opreme za slovenske cerkve. Svoj talent je podedoval po očelu Pavletu Šubicu, stanujočem v Hotavljah, ki je bil sam podobar in je imel i>oleg Štefana še sina Janeza, tudi podobarja in slikarja; ta se je na svojih delih pogosto podpisaval tudi Ivan Šubic, podobar in malar v Loki. Ob smrtni postelji Štefanovi sta stala sinova prvorojenca Janez in Jurij, oba slikarja; Janez je pribite! domov* z Dunaja, Jurij iz Pariza. Toda ob umirajočem očetu so bili zbrani še trije drugi sinovi, tudi podobarji in deloma slikarji — Valentin, Pavle in Lojze. Oče je sicer telesno umiral, ali po svojih duhovnih talentih se je preselil v delo svojih sinov in svojih vnukov, med katerimi zasledimo zopet nekaj slikarjev, upodabljajočih umetnikov, pa tudi v potomstvu Štefanovega brata Janeza, čigar vnuk je akad. slikar Mirko Šubic, upodabljajoči talent ni izumrl. To je rodovinska slika umetniške darovitosti in okolja, iz katerega sta se kot največja vzdignila Janez in Jurij Šubic, Štefanova 6inova. Močna, pri-rodna osnova in v krvi celega rodu ležeča daro-vit06t, ki se skoraj ne izčrpa, nosi njuno močno delo in nam določno kaže, kako sloni visoka umetnost na ljudski, neuki ali samouki umetnosti. Visoka umetnost slehernega naroda je resnično tudi najvišji izraz umetniške kulture dotienega naroda. Pomen dela obeh bratov za našo umetnost nain bo lepo razviden, če ju vzamemo najprej kot celoto. Po zaslugi svojega skrbnega očeta sta vsak ob svojem času stopila v šolo Janeza VVolfa, umetnika, ki je imel tedaj delavnico v Št. Vidu nad Ljubljano. Poleg splošno izobrazbe, glede katero omikani Wolf ni bil v zadregi, sta tu prejela svoje prvo umetniško šolanje, najbrž pouk v pravilni tehniki slikanja, risanja, komponiranja itd. V učni dobi pri Wolfu leži tudi marsikatera korenina njunega izrednega smisla za monumentalnost. Najvažnejše, kar jima je vcepil mojster, je pa bila vsekakor umetniška zavest ter spodbuda, da sta nastopila življenjsko pot umetnika, slovenskega umetnika. Ta datum je jako važen. Po interregnuniu deloma tujegovorečih domačinov, deloma pa sploh priseljenih tujcev umetnikov je naša umetnost tedaj zopet dobila tal v slovenskem narodu. Wolf je oba brata pri njunem odhodu v svet podpiral s svojim vplivom, nasveti in modrimi ukrepi. Janez in Jurij sta odšla na akademije, prvi v Benetke, drugi na Dunaj, učit se visoke umetnosti ter polagat temelje naši moderni umetnosti. Kaj je žetev njunih žalibog kratkotrajnih poti skozi življenje? Ako se ozremo na zunanjo stran, je_žetev gradivo, ki ga kaže prvič ta razstava. V veliki dvorani N. G. se nahajajo njuna cerkvena in verska dela, inonumentalna naročila s pripadajočimi študijami in skicami, ki pa jih je še vse polno nerazstav-Ijenih. V Jakopičevem paviljonu vidi obiskovalec njuna profana dela. Žetev njunega dela v tujini. V Kaiserlauternu, Pragi, Parizu in Atenah se nahajajo velike in obsežne monumentalne dekoracije in kompozicije za okras arhitektur. Izredno število študij in 6kic zanje hranijo naše domače zbirke, razstavljenega je 6amo malo. V tujini in gotovo tudi pri nas 6e končno nahaja še obilo del manjših oblik, ki jih bo treba ob priliki zbrati v novo razstavo, da jih spoznamo. Za kratko življenje, ki je bilo bratoma dano, je vse to ogromen opus — počitka resnično ni poznal nobeden izmed njiju. Notranja podoba njunega dela pa ni nič manj polna in bogata. V vrsti cerkvenih slik sta nasula pred nas lepot monunientalnega upodabljanja in dokazov svojega smisla za monumentalno formo. To je deloma gotovo dedščina Janeza VVolfa, deloma pa tudi njunega očeta, saj sta ob izvrševanju raznih oltarjev za očetovo delavnico lahko študiraia zakone, ki vladajo med slikami, oltarje in njihovo okolico v pogledu proporcij, dimenzij in jasnosti. Njune cerkvene slike pomenijo ne le za tisto dobo, temveč še danes visoko kvaliteto cerkvenega naročila, v XIX. stoletju pa gotovo višek. Delo samo, tehnična izvedba, izredna prcštudiranost in čisti umetniški duh 6e združujejo v vrednoto, katero bo poslej ta oeuvre v naši umetnosti za vsakogar vidno predstavljal. Janez je ob smrti Janeza VVolfa zabeležil kot VVolfovo zaslugo, da sokusnejši dela 6e stavijo odslej po naših cerkvah«. Brez pridržka velja ta sodba tudi za dela Janeza in Jurija, ki sta ostala duhu svojega mojstra zvesta in njegovo umetniško oporoko izvršila. Razstava v paviljonu kaže njuno delo na polju prnlano umetnosti. Velikega števila Janezovih mi-tologičnih in historičnih kompozicij niti ne omenjamo; ustvarjal jih je humanistično omikan ter pesniško čuteč mož. Ž njimi je v neposredni zvezi naša knjižna ilustracija, kateri sta položila temelje. Preporodih sta naše monumentalno dekorativno slikarstvo in ker pri nas naravno nista mogla dobiti naročil, leže ta dela skoraj vsa v tujini. Janez pa je ravno s to stroko slikarstva postal učilelj nn umetniški šoli v Kaiserslauternu. » Iz Prage preko Dunaja. Matičič Ivan: Živi viri (vez. 90 din). — l)r. Bog. Vošnjak: Ob 100letnici rojstva Mihe Vošnjaka (5 din). — Dr. Rupel Mirko: Sacrum promtuarium Janeza Svetokrižkega (vez. 92 dinL — Ivanček, Jezusov ljubljenček (Salezijanska knjižnica) 1 din. — Dr. Ivo Rakuljevič-Zelovv: Profilaksa raka maternice (5 din). — Sme rs u Rudolf: Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt (2 din). — Dr. Janko Kotnik: Slovensko-francoski slovar (80 din). — Južnič-Kolarič: Nemška vadnica za mešč. šole, I. letnik (32 din). — Cermelj-Lapajne: Geometrija za 1. in 2. razred mešč. šol (32 din). — Erjavec: Moje prvo berilo (15 din). — Dr. Ivo P i r c, — dr. Bojan Pire: Iligijena za 6. razred sred. šol (40 din). — B e 1 e c - O m e r z a - S a m s a: Latinska vadnica in slovnica za I. razred sred. šol (40 din). — Rabin a no v a: Tovarna novega človeka (nevez. 38 din, vez. 48 din). — Južnič-Kolarič: Nemška vadnica za sred. šole I. (34 din). — Tomc- J u ž n i č- K o r h a r: Latinska vadnica za II. razr. klasičnih in VI. razr. realnih gimnazij (1.8 din). — Izlet na Himalajo (Indijska knjižnica) 3 din. — Lotosov cvet (Indijska knjižnica) 3 din. — Kri mu-čencev (Indijska knjižnica) 3 din. — L3 bel dr. J.: Od zakona do ljubezni (30 din). — GOnther Agnes: Dušica Rožamarija (nevez. 130 din, vez. 150 din). — Dr. Korošec — dr. Krek: Rimsko zasebno pravo, II. del (nevez. 212 din, vez. 232 din). — Odpustki (Salezijanska knjižnica) 1 din. — Sv. Janez Basko — Mihec Magone (5 din). — R a k u š a Rud.: Esperanto — slovnica (10 din). — Sič: Knjigovodstvo III. in IV. del (vez. 65 din). — Dr. Henrik Steska: Organizacija državne uprave (vez. 68 din). — Misijon (Salezijanska knjižnica) 1 din. — Z w i 11 e r Fran: Koroško vprašanje (18 din). — Dr. Ivan Mat ko: Vitamini in njih pomen za človeški organizem (12 din). — R a vi jen Davorin: Šimej iz Roža, mladinska povest (broš rt din, vez. 8 din). — Ribičič Jo«., Nana — mala opica, mladinska povest (broš. 6 din, vez. 8 din). — Cerkvenik Angelo: Ovčar Runo, mlad. povest (broš. 6 din, vez. 8 din). — C e r 11 c Vlad.: Tehnika poslovnega računstva (vez. 65 din). — Misijonski koledar 1938 (10 din). — K r a n j c Miško: Prostor na solnru (vez. 90 din). — Luč, letnik 1936/7 (vez. 10 din). — Vrtec, letnik 1936 7 (vez. 20 din). — Zadružni Veslnik (30 din). — Dr. Ivan Prijatelj: Borba za individualnost slov. jezika (vez. 60 din). — Gogolj Vas i 1 je vi č: Revizor — igra (broš. 12 din, vez. 24 din). — Prešern — Sonetni venec. Izvirni lesorezi Miha Maleša (vez. 240 din). — K r a 11 j c Jože: Direktor Čampa, igra (20 din). — Čudeži se gode (Salezijanska knjižnica) 1 din. — Dr. Jakob Žaga r: Liturgični molitvenik (10 din). — Kralj Anton: Zakon o gospodarskih zadrugah (8 din). — I) a u d e l Alfonz: Lidija (vez. 81 din). — Pčeljnikov Andr.: Za vsaki dan (vez. 150 din). — Bajti k Marko: Vodnik po ljubljanskih jiokopališčili, II. dol (4 din). — š u I g a j A.: Naš potočni rak (nevez. 20 din). — Dr. K u še j Rado: Konkordat (30 din). — Bača r Ivo: Skopuh, mlad. povest (nevez. 5 din). — K r a 11 j c Jože: Noč, mladin. [>ovest (5 din). — Milkovič Adam: Še-pavi petelin, mladin. povest (5 din). Pogled v razstavo svetnih del (Jakopičev paviljon) Vrsta portretov, ki sta jo zapustila, pomeni po precej dolgo trajajoči in dokaj sterilni dobi našega portreta v XIX. stoletju zopet ustvaritev umetniške višine, ki jo je Jurij spravi', prav do praga modernega portreta. Med skicami, študijami in slikami majhnih mer nahajamo končno veliko število krajin. V naši tedanji umetnosti le podobe niso nove le po snovi, temveč tudi po načinu umetniškega pojmovanja. Janezove predstavljajo stil, ki se enakovredno uvršča v krog krajinarstva v sredi XIX. stoletja, Jurijeve pa so pogosto predhodnik onega umetniškega programa, ki ga poznamo pod imenom ple-nerizeni in impresionizem. Tesno združen 7. motivom krajinarstva je tudi žanrski motiv, ki je našel v Juriju izvrstnega inlerpreta. Poglejmo sedaj individualnosti obeh bratov! Na umetniško pot in osebnost Janeza Nubira je gotovo močno vplivalo dejstvo, da je ostal v VVol-fovi delavnici dalje nego Jurij. S tem je nehote prišel v ožje stike z zakoni nionumentalnega slila; v svoji mladosti je izvršil celo vrsto monumentalnih fresk, nekatere ob sodelovanju očeta, druge sam (Brezovica, Žalostna gora, Preserje). Od VVolfa je šel Janez v Italijo in tu študiral dela klasične umetnosti, o čemer nam govorijo njegove slike prenekje. Njegova umetniška domovina je Italija. Najbolj pa se bomo približali Janezovi osebnosti ob razmotrivanju njegovih risb, v katere bo dobil obiskovalec najlepši vpogled ob skicah in študijah za naročila večjih mer. Vsaka Janezova slika sestoji iz neštetih elementov, izmed kalerih je sleherni natančno preštudiran, pa bodi to navadno zapestje roke, predmet, guba na obleki in podobno. Šele ko je dotična oblika prešla Janezu v meso in kri, se je pripravil k izvrševanju končne podobe. Risba pri Janezu zato niina vrednosti samostojnega dela, kakršno je za-dobilo v moderni umetnosti, temveč je ie priprava za sliko. Od tod dejstvo, da je izraz vsake študije poln neke podrejenosti, natura v risbi ni zaradi same sebe tu, temveč je le del kompozicije in služi celoti, v kateri jo bo gledalec in naročnik končno gledal. Ta podrejenost posameznosti celoti je v Janezovem delu poteza, ki jo lahko imenujemo klasični idealizem. Posebno značilno za Janeza je nadalje, da je vsako človeško figuro, tudi če je na sliki oblečena, najprej študiral kot akt, kot golo človeško telo, na katerem je lahko zasledoval vse spremembe, ki jih povzroča ta ali ona kretnja, gib in situacija. V tej potezi Janez ni le učenec Italije in njene umetnosti, temveč starih mojstrov sploh. Je pa ta lastnost tudi izraz njegovega posebnega čuvslva, ki ga je gojil do preproste, čiste prirode. V njegovih risbah se nadalje skriva ogromen boj z materijo in pot od prvega osnutka do končne podobe je često neizmerna. Umetnik jemlje tudi za figure Boga Očeta, Kristusa itd. svoje modele iz čisto vsakdanjega življenja, med delavci in celo postopači ter jih v risbah toliko časa izpreminja, dokler ne izgube vse banalnosti in prigodnosti in dokler se ne dvignejo v tisto sfero splošnosti, kjer jih že lahko smatramo za ideal nature. Njegove slike, zgrajene na toliki množini študij in detajlov, spričujejo analitičnega duha in so podobne jasni arhitekturi. Tu ni nič nedoločnega, vsaka forma, vsaka kompozicija in vsak detajl jio-čiva na trdnih tleh, zato so njegove podobe v najboljšem smislu statične, stvarne, kar pa se posebnih kvalitet tiče, bi morali njegov stil z VVolfflinom imenovati risarski stil. Ta je naravno inspiriral tudi Janezovo pojmovanje barve. Njegov kolorit prihaja iz šole klasičnega idealističnega kolorita MLADI SLOVENEC Mirko Kunčič: Med slepimi otroci v Kočevju Gojenci zavoda za slepe v Kočevja v krogu svojih učiteljic. ln zdaj sem v temi čisto sam. Brez sonca moje so poti. So zvezde, milijon jih je — a zame niti ene ni. Ko ste kar takole na lepem in nepričakovano srečali na cesti slepega moža ali slepo ženo — prijatelji mladi, kako vam je bilo pri srcu takrat? Ali ste kaj pomislili, kako hudo bi bilo vam, če bi nenadoma izgubili najdražje, kar imate: vid? Glejte, pred vami leži svet v vsej 6voji širini in lepoti: sonce vidite in zvezde in zarje, kadar pozlatijo vrhove gora; zorane njive vidite v zgodnji spomladi in sejalca na njih, vesele žanjice vidite V poznem poletju, ko klasje dozori, in pisano polje in šumeče gozdove in zelene griče in še ptičko povrhu, ko sede na vejo in ji iz dna 6ixa zvonka pesem privre. In še vse ]>olno drugih velikih ln majhnih 6tvari je vidno vašim očem: metulji, pikapolonice, bele catc v staji, plašni zajčki v goščavi. Vse, vse. kar je Bog kot pisano preprogo razgrnil pred vami. In zdaj, prijatelji mladi, zaprite oči, da vas ho »redi belega dne obdala črna. ueprodirua tema! Svet vam bo v hipu izginil izpred oči in z njim vsa lepota svetlobe in barv. Toda samo za hip, za kratek hip. Odprite oči — m spet jc pred vami vse tako, kol je bilo. ln zdaj. prijatelji mladi, zaprite oči še enkrat in si mislite, da jih lic boste mogli nikoli več odpreti, da boste morali do konca življenja ostati v temi! Jokali bi. kričali bi, iztegovali roke — vse zaman. Sonca in pisanih poljan ne bi mogli več priklicati nazaj. Ptička na veji bi vam pela kot prej, videti pa je ne bi mogli več. Kože na vrtu bi cvetele kot prej, pobožali bi jih lahko, srkali vase njihov vonj: najlepše, kar |)remorejo — barve, pa bi ostale za vas daljne in tuje kot pravljična dežela onstran devetih goni. Glejte, prijatelji mladi, približno tako je slepim pri srcu. ko gredo skozi življenje i/ teme v temo in 6i nikoli nikjer nc morejo prižgati naj manjše luči, da bi jim svetila na pot. V Jugos'aviii imamo tri zavode za slepe In zdaj, ko si vsaj približno lahko predstavljate, kako je. če jc človek slep, vas bo gotovo zanimalo. kako je za slepe otroke v Jugoslaviji poskrbljeno. Marsikdo izmed vas dozdaj nemara niti vedel ni, d3 tudi slepi otroci hodijo v šolo iu sc učijo skorajda vseh predmetov kot vi. V Jugoslaviji imamo tri zavode za slepe, in sicer enega na Hrvatskem (v Zagrebu), enega v Srbiji (v Zemumi) in enega v Sloveniji (v Kočev ju). Prvi slovenski zavod za slepe je bil ustanovljen leta K'18 v Ljubljani. Ljubljana je to leto sprejela v svoje varstvo slejie vojake, ki so izgubili vid v svetovni vojni, in slepe otroke, ki so se do tedaj izobraževali v avstrijskih zavodih za 6lepe v Gradcu, I.incu iu na Dunaju. Prva slovenska uči teljica slepih je bila gdč. F rani ca Vrhunčevn. ki še danes z vso ljubeznijo in skrbjo uči slej* otroke v zavodu za slepe v Kočevju. Ondan mc je pot zanesla v Kočevje, pa sem mimogrede obiskal tudi slepe otroke, ki so se zatekli v tamkajšnji zavod, dn se nauče vsega, kar se slepi otrok pač more naučili. In vam zaupno povem, da še nikoli v življenju nisem bil tako žalosten, ko ta dan. Hodil 6em iz razreda v razred, opazoval obraze slepih otrok, poslušal njihovo govorjenje, ujel marsikateri njihov smehljaj in veselo besedo vase — a vesel nisem mogel biti. Ali ste že kdaj videli, kako je izza sivih oblakov posijal droben sončni žarek v jesensko puščobo? Posijal ie — a jesenske puščobe ni mogel pregnati Prav tako je s smehljajem slepega otroka: vidiš ga. slišiš ga. prepričati siva pa li ne more. Pa nikarte iz tega jx>glavja o smehu in veselih besedah sklepati, da slepi otroci ne jioznajo drugega kot radost in smeh. Vse polno jih je med njimi, ki jim je žalost kot črna senca za zmerom legla na srce in na obraz. To so tisti, ki so nekoč /e videli, kakšen je svet — pa jim je bolezen ali nesreča vzela vid, in zdaj iz večne teme žalujejo za njim. Ti so največji revčki. Smehljajo, iskreno, prisrčno smehljajo se samo tisti, ki so že od rojstva slepi, tisti, katerim sploh ne moreš dopovedati, k a j se pravi ideti in se zalo svoje nesreče niti nc zavedajo. Drašek iz Prlehiie Najprej sem obiskal 1. razred, v katerem poučuje že omenjena učiteljica gdč. Vrliunčeva. šest deklic in pet dečkov je sedelo v klopeh in pazljivo sledilo pouku. Moj pogled je romal od obraza do obraza in ni ga med njimi, katerega si ne bi živo vtisnil v spomin. Neki gospod je prišel.-< jim je povedala gospodična učiteljica. Veste, strašno ga zanima kako kaj živite v zavodu iu kako ee učite. Paite. dajte, pokažite, kaj znale!« jc In je vstal Francek in začel gladko in navdušeno pripovedovati pravljico v copmici. Prijetno je bilo poslušati njegov glas. žalostno pa je bilo gledati njegove oči. ki so se mu kakor dve brezčutni stekleni krogli vrteli v duplinah. »Drašek, pripoveduj dalje!« je gospodična nči teljica poklicala dečka v predzadnji klopi. Oh, ta Drašek! Lahko mi verjamete, da tako živahnega in veselega dečka še nisem videl 6Voj živ dan Tam nekje iz Prlekije ie doma, majhen je kot miška, glas ima pa nize« in močan kot štiridesetleten možakar. Že od rojstva je 6lep, zato pač ne razume, kako more kdo žalovati za soncem m pisanim poljem. Povej mu, kaj je sonce, če trni moreš! Prav lahko živi brez njega, ko ga pa še nikoli ni vide!.. . »ki potem jc prišla copniica in zaklicala: Coper, ooper, hudi čar!« jc pripovedoval z grom k i m glasom, vmes pa venomer migal z ramami, z nogami, z glavo, z vsem telesom kot mišji repek. Sama zidana volja ga je, tegale Draška. neugnan je kot gozdni škrat, ves dan bi vriskal in pel. »Jozek. zdaj pa ti!« je učiteljica poklicala dni gega dečka. Jožek je Draškov brat. Za spoznanje je večji in reonejši, glas pa iina prav tako globok in bob neč. Pripovedoval je pravljico do konca in bil ne malo ponosen, da mu je beseda tekla gladko kot po olju. Pa jima še ni bilo dovolj, Prlekoma neugna-nima. Kar bralo se jima je na obrazu, kako bi rada še kaj okroglega in veselega povedala. Gospodična učiteljica jima je uslišala prošnjo in začela sta drdrati kot navit gramofon. Vse sta povedala po pravici in resnici: da je njun oče tesar, da ima nič manj in nič več kot 11 otrok, da sta se nekoč tako šmarniee* napila. da eta se »kar po tleh valjala kot j>tijsa«, da pa bosta poslej namesto šmarniee raje mleko pila... I11 še to sta povedala, kako ju je ob vstopu v zavod obšlo domotožje in sta jo kratkomalo hotela popihati domov... >S 1'rleki imamo v zavodu sploh lepe izkušnje,« je povedala gospodična učiteljica, ko sta brata Drašek iti Jožek oddrdrala vse. kar jima je ležalo na srcu, oziroma na jeziku. Veste, nekoč smo se tožili z vlakom. Pa je takle droben Prlek nenadoma potegnil za varnostno zavoro. Vlak sc jc v hipu ustavil na odprti progi iu lahko si mislile, kako smo se prestrašili! Prisopihal jc strogi gospod sprevodnik in šele potem, ko sino mu po; jasnili, da jc potegnil za varnostno zavoro slepi deček, se je nekoliko potolažil.« »No, zdaj pa zapojta šc tisto, ki jo bosta v nedeljo dopoldne zapela v Ljubljani!« se je gospodična upravi teljica spet obrnila k Drašku iu Jožku. In sta drobljanca zapela tako lepo in ':ik.-> glasno, da mi še danes po ušesih bobni: >Ko sem ja še mali bio, te jc liišno (luštno) b'lo ..« Najdragocenejše, kar imajo slepi, sla lip in slah A moti se. kdor misli, d;i slepi otroci v I razredu ne znajo drugega kol zvonko prepevati. deklamirati in pravljice pripovedovati. Učijo se šc mnogo drugih koristnih 6tvari. Izgubljeni vid jim v«aj deloma nadomestil jejo prsti in ušesa Zato so za slepe otroke zdravi, negovani prsti poleg sluha najdragocenejše, kar premorejo. Ves pouk je prirejen lako, da se jim čimbolj razvijata tip in sluh. Gosjjodicna učiteljica je položila prod deklice v prvi klopi zabojček prosa, pomešanega s fižolom in koruzo. Deklice so morale v |>o-seben lonček zbirati proso, v drugega fižol in v tretjega koruzo. Potem je gospodična učiteljica odprla omaro, kjer je uakopičene pisane robe kot na Miklavževem semnju: najrazličnejše igračke: avtomobilčki konjički, vozički, živalco itd. Slepi otroci jih otipavajo z rokami in nn ta način spoznavajo posamezno predmete ter si urijo tip. Pn tudi sami delajo iz papirja in gne-tejo iz. ilovice najrazličnejši reči. Tako je neka slepa deklica zgnetla iz ilovice na moč lepe jaslice s pastirčki, ki so tako imenitni, da bi se jim človek kar odkril. Gospodična upraviteljica Dobovškovn me jc spremljala v 11 razred. Sredi šolsko sobo na tle.h so ležale tračnice z lokomotivo, v kateri je gorel pravi živi ogenj in h kateri je bila pritrjena dolga vrsta vagončkov. »No, Tonček, povej nam, kateri vngonček je tovorni, kateri osebni in kateri za živino!« jo gospodična upraviteljica poklicala s]ep0|jn f),.,-.. ka iz klopi. In je Tonček stopil naravnost k tračnicam, no tla bi se bil zmotil za las, čeprav so njegove oči prazne, mrtve. Otipaval je posamezne va-goncke in strokovnjaško ugotavljal: »Tale je tovorni, tale osebni, tale pa je za živinol« ♦ Šmaruica je vino iz grozdja ki /ori na necepljeni trti in ima v sebi takšno stnpeuo moč. da človek ves vrtoglav, ce t-c jc napije. »Dobro, si že priden!« ga jo pohvalila ffo-spodična upraviteljica. Žarek veselja jc zaigral na dečkovem obrazu. Vlak imajo slepi otroci sploh od silo radi. S takšnim navdušenjem govorijo o njem, kakor govorite vi o rozinovih jx>ticnh in medenih štrukl jih. »No. Janezek, povej, zakaj imate vlak tako radi?« je gosjiodična upraviteljica vprašala drugega dečku. »Vlak imamo zato tako radi, ker nas popelje domov .« se je ročno odrezal Janezek. Seveda, Janezek ima dom. ou lahko govori tako! Med slepimi otroci pa je tudi mnogo sirot, ki pravega doma nimajo nikjer — in za te janezkova trditev ne velja. Slepi otroci brez doma imajo vlak radi spet zaradi česa drugega, nornaro zato, ker lokomotiva tako mogočno piska in sopiha ... In še v III. razred smo stopili, kjer gospodična učiteljica Kraljevo uči predmete za peto, šesto, sedmo in osmo šolsko leto. Tam so žc pravi učenjaki doma. Vse tri pisave za slepce že znajo gladko kot očenaš. Ali ste že kdaj videli, kako slepi otroci pišejo in čitajo? Čudovito je to, vam rečem! Pa če bi vam še tako razlagal in opisoval, ne bi mnogo razumeli. To je treba videti na lastne oči. Tako na primer slepi otroci nporabljajo za pisanje pisem iglo-pis: namesto tla bi s svinčnikom ali peresnikom risali črke kot mi, delajo r. žebljički drobne luknjice v papir in izoblikujejo iz njih lepe ti-skanke. 7, občudovanjem sem opazoval deklico, ki je pisala po nareku. Nekaj minut škrabljanja po papirju, kakor da bi miška glodala oreh — in spis je bil končan. Po stenah šolske sobe visijo zemljevidi, ki so tudi čisto drugačni kot zemljevidi po drugih šolah. Takšni so, dn slepi otroci posamezne države, reke, gorovja in tudi morja otipljejo s prsti. Ves svet laliko iz tesne šolske sobe pre-romajo 6 prsti, v resnici pa ga ne l>odo prero-mali uikoli... „Zato pa rečem jaz, najlepša je mladost.. Porrsti jih je božal moi pogled. Tam čisto spredaj — da, to si ti, Micka t. Gorenjskega! Tako nežen in bled je tvoj obraz, ves zasanjan nekain v neznano. In tako toplo se znaš nasmehniti, kot se pač ne zna nihče. Bogve, kako čudežna lučka gori v kamrici tvojega srca, da si ob njej greje.š svoj nasmeh? In še nekaj ima Miclta^ z Gorenjskega: čudovito lepe črno. oči. Zazreš se vanje in si presunjen do dna: tem očem da se je za zmerom utrnil vid? Saj ni mogoče! In vendar je tako. — Micka z Gorenjskega je slepo, čisto slepa ... ln tam v drugi vrsti — da, to si ti, dečko moj! trudna žalost je legla na tvoj obraz. Sani Bog- ve, uli se boš še kdaj tako veselo in zvouko zasmejal, kot si se v nekdanjih dneh... Ob meji si rezal šibo, nemara zato, da bi si iz nje ureza! piščalko in zapiskal nanjo pesem o srečnem pu-stirčku sredi pisanih polj. Pa si se z nožičem dregnil v oko, prepozno ?0 te poslali v bolnišnico, izgubil si še drugo oko — in zdaj si na piščalko spomina piskaš pesem o sončnih tratah ki so ti za vekomaj ušle izpred oči. Ti moj ubogi' nesrečni fant! ' ln tudi tebe ne pozabim, Urška, ki si pogumno stopila pred mene in mi zaupala svojega srca gorečo željo: »Prosim, povejte Kotičkovemu stričku, da ga lepo prosim, naj objavi moje pismo, ki sem mu ga pisala!« »Bom!« sem moško obljnbil in to svojo obljubo tudi pri priči izpolnil. Saj mi ni bilo treba daleč stopiti, Urška, res ne .. Povrsti jih je božal moj pogled — in povedal sem jim e srcem, kar jim nisem mogel z besedo. Vsakemu posebej bi rad stisnil roko, ko sem se poslavljal, pa jc čas hitel in lokomotiva na postaji je že težko sopihala kot naduš-Ijiva starka. Tudi jaz imam vlak zelo rad, pa ne zato, ker me popelje domov, ampak zato, ker se da v njem tako samotno sanjati, kadar drvi skozi črno noc. Tokrat so bile moje misli ves čas pri vas prijatelji moji mladi v Kočevju! Prav do Ljubljane nn je vaša mehka, otožna pesem odmevala na uho: »Zato pa rečem jaz: najlepša je mladost, mladost ne pride več nazaj ...« M. K.: Slepi deček Tn potom smo odšli v glasbeuo šolo in tam me je čakalo najlepše presenečenje: pevski zbor slepih otrok je ubrano zapel venček slovenskih narodnih pesmi ob spremi jevanju klavirja, na katerem je spretno prebiral tipke slepi gojenec Ione Cirič. Pesem jim je vrela naravnost iz srca. »No, katero bi pa še ztla.j /.apeli?« je vprašala gospodična učiteljica Vrliunčeva ln se je med mladimi pevci in pevkami začelo pravo glasovanje. Večina je zmagala, večina je odločila. Slepi Tone je udaril na tipke in iz zvonkili grl je zadonela tista večno lepa in mila: Slepi dečki božaj« krotko ovčieo. Ne vidijo, kak« je njena volna lepo bela kot sneg. čutijo p« s prsti, kak« mehka je ... Zato pa rečem ja/: najlepša je mladost, mladost ne pride več nazaj 1 Joj, prijatelji mladi, da ste jih videli, da sto jih slišali, kako so peli! Iz vsega srca. iz vse duše, kakor da dobro vedo, da jc zanjo mladost za zmerom izgubljena . Kogar ta pesem, od slepili otrok z.apetn. no gane do solz, ta nima srca, ta ima kamen v prsih. Nemo sem gledal te obraze, ki so s praznimi, mrtvimi očmi strmeli v sive stene in si rop. Kakor hiše brez oken so se mi /doli ti obrazi, kakor ugasle luči sredi noči. M K.: Deček ubogi pri oknu sloni. / roko zakriva si slepe oči. Pisano jutro šumi mimo koč, v srcu njegovem molči črna noč Deček ubogi pri oknu sloni, liho mladost mimo njega beži. Kože in zvezde in sonca sijaj — vse je zanj mrtvo /,a vekomaj. Deček ubogi pri oknn sloni, tipi j«... nikamor ne najde poli. Le ena luč še gori zanj nekje: mamino dobro, ljubeče srce. Slepa deklica Pod oknom samotnim šumi bela breza Kam veje zelene ljubeče razteza? Tja v kamrico tiho, kjer deklica sanja. Skrivnostno šepeče ji v dušo, se klanja,.:, »Ta vzdih poln bridkosti, te grenke solzč — zakaj pa je žalostno tvoje srce? Na polje, kjer sence ni črne nobene, na polje, kjer sonce vso žalost prežim**;« k Na polje!... Na polje!... Vse klice, šiiini, vse vabi z rokami prečudežnimi. Zajokala deklica v svojo bridkost jo. kot v kletko ujeta njena mladost jo. lam zunaj za druge rože cveto —' za njo pa ni /late pomladi, /a njo Slepa deklica svojem« bratcu na grob Imela sem bratca Anžka, ki je umrl star šele tri leta. Vsi smo ga imeli zelo radi. Ko jc vzklila prva pomlad, se je prehlarlil in dobil pljučnico. Nekega dne jc med rožnim vencem, ki smo ga zanj molili, izdihnil svojo mlado dušico. Najbrž je takoj zlelel med angelčke, vendar sem žalostna, ker bi se še mnogo-njim igrala, kakor sem se nekdaj. Ko je le/al na odru, sem ga večkrat pokri-zala. imel je zelo mrzle roke. Preden so srn odnesli, smo ga še vsi pokrižaLi in z žalostjo v srcih spremili na pokopališče. Bog mu daj večni mir iu pokoj! Urška Vernic, učenka NI. razreda v zavodu za slepe v Kočevju. Danes nastop slepih otrok v Lfublsani Danes dopoldne «b pol H nastopijo slepi ofrori u Kočevja v frančiškanski dvorani r Ljubljani. Peli bod« in igrali, da se jim boste čudili rsi. - Otroci, nc pozabite si ogledati te redko in zanimive prireditve! Sedeži so po 10, 8, 6 in 4 dinarje, stojišča pa po 2 dinarja. Neumni medved Kmet jc oral njivo pod hribom. Po hribu jc pnlomastil medved.. Gledal je kmeta, kako orje in zabrundal: »Stric, dajva skupaj orali!« »Zakaj |>a ne!« je bil krnel zadovoljen. Izpre-ge! jc vola. vpregel medveda in oral dalje. Orala sta ves dan. Drugega dne je medved prigovarjal kmetu: »Stric, posejva žito!« -Zakaj pa ne!« je kmet zadovoljno pokimal. Posejala sta žito. Žito je na jesen dozorelo. Kmet je poklical medveda s hriba in mu predlagal: »Priden si bil, boter medved, in pomagal si mi. Zaslužil si plačilo. Razdeliva si žito!« Medved si je ogledoval žito z v«eh plati in sc dolgo ni mogel odločiti, kaj bi izbral. Nazadnje je rekel: »Spodnje ho moje, zgornje pa tvoje!« »Zakaj pa ne!« se je razveselil kmet. Požel je žito in odrezal klasje. Z zrnjem je napolnil dve vreči. Medved je pobral slamo in jo dolgo prebiral. Našel ni niti enega samega /rna in je jezno /a-renčal: »Ogoljufal si me! Drugo leto bo pa zgornje moje!« »Zakaj pa ne!« si je kmet zadovoljno pome! roke. Spomlad, kmet m medved ja^adlla na njivi krompir. Prišla je jesen, Medved je jiobral zgornji del, kmet pa izkopal krompir, s katerim je napolnil dve vreči. r Medved sc jc razjezil: -Spet si me ogoljufal! Po išče m si dntgegs tovariša!« ® & Tisti hip se je s hriba priplazila lisica. Medved je pomislil: »Hm. sladko je lisičje meso. Ce bi hotela priti blizu, bi ne ušla več mojim šapam.« Obrnil sc je h kmetu in mu rdfel: »Pokliči lisico, naj pride k nama!« »Zakaj nočeš bliže, botra lisica!« jo je poklical kmet. ^ »Medveda se bojim!« je rekla lisica. Medved je stal mirno kot štor in tiho rekel kmetu: ^Reci ji. da nisem medved, ampak štor, ki »i ga ti [»sekal,« Kmet se je res zlaga! in zavipil lisici: -Pojdi no, botra lisica! Saj to ni medved, ampak štor, ki sem ga posekal.« »Ce je štor. ga spravi v vrečo!« je rekla lisica. Medved je šepnil kmetu: »Spravi mc v vrečo!« Kmet mu je izpolnil željo. »Zdaj pa.« je zaklicala lisica, zavezi vrečo. Si napravil? Vzemi sekiro in ubij medveda!« Kmet je vzel sekiro in ubil medveda. Potem je povabil lisico s seboj v vas in jo spustil v svoj kurnik. da si izbere za nagrado uajlolstejšo kokoš. Škotska: »Revmatizem?« »Ne. Palica se mi je lani zlomila.« ELITNA KONFEKCIJA fllaslek, MARIBOR _prlnnfi« vodno na.lnovn.tto posebne pahljače za dopoldne, posebne za popoldne; posebne za na cesto, za k čaju, h kosilu iu za velike svečanosti. Tudi angleške pahljače so bile okrašene z dcmanti in drugimi, pestrimi dragulji. — Napoleonov dvor, ki jc slovel radi razkošja, jc ccnil tudi pahljače, ki so bile izredne tuiiet-nine in eo imeli r»osebne predpise, kako jc držali pahljačo in kako jo je treba sploh uporabljati. Tudi sredi 19. sloletja niso mogli prebiti brez pahljače in slovele so posebno ženske osebe, ki so znale najbolj mikavno in ljubko uporabljati pahljačo. — Za lelošnjo modo ie bila pahljača spel na vrsti. Takep pomena bržkone ne bo ko časih, vendar je v plesnih dvoranah tn gledališčih važno lepotičje. D U l/ Ž I N A\ Za sobo in kuhinjo Kako čeveljčke napraviš in sešiješ Potresbuješ dve štreni volne, dvojnato volno za pletenje ali kaj drugega mehkega, volnenega. Pleteš s prav debelimi pletilkami. Nasnuješ 40 pentelj in pleteš 8 vrst desno. Potem gladko pleteš takole dalje; 1. vrsta: pleteš 16 pentelj, nato 2 skupaj, |>otem 4 dalji . nato 2 skupaj in spet 16 pentelj. V 2. vrsti: snmn 15 | pentelj, nato 2 skupaj; spet 4 pentlje, spet 2 skupaj in slednjič spet 15 pentelj. Tako nadaljuješ, dokler ni slednjič le še 20 pentelj, nakar »pleteš 2 vrsti desno. Nato začneš nekakšno luk-njičasto vrsto, ko pleteš pentljo, oviješ in kar je na pletilki. vedno jm> 2 pentlji skujiaj do konca. Naslednjo vrsto pleteš levo in nastopni dve spet desno. Potem pleteš 5 vrst I levo. I desno, nakar narahlo skoneaš. čeveljček sešiješ skupaj, ob-kvačkaš vrvico ir zračnih pentelj. jo potegneš skozi vrsto luknjic in pritrdiš na konen dva lcj>a čopka. Pahljača in ples Pariška modna hiša Schiaparelli, ki narekuje navodila za modo skoraj za ves svet, je letos uvedla spet pahljačo. Sedanje pahljače imajo tako obliko, kakršne so bile tiste iz 18. stoletja, ki imajo dolge ročaje iti so iz prozornih snovi (celofan). V Parizu je bila letos tudi italijanska razstava modemih oblek, ki je jako vplivala na navodila za moderne obleke. — Pahljača je bila zmeraj zaradi koketerije in v dobi rokokoja so jih imeli vsi — ženske m moški Tedaj so drug drugega obdarovali s pahljačami, ki so bile časih dragocene umetnine. Znana markiza Pompadour pripoveduje v svojih zapiskih o svileni pahljači., ki jo je neki ka-valir dal potresti z drobci dentanfa. Markiza ni namreč marala demanta v dar, zato ga je dal ka-valir srtretj in z drobci potresti svileno pahljačo, ki je bila tudi umetniško poslikana. — V Napoleonovi dobi jc bila pahljača prav lako imeniten okras. Izdelovali so pahljače prav iz razkošnih snovi, iz perja izrednih ptičev, iz prav nežnih, dragocenih čipk, ki so jih krasili dragulji vseh vrst in barv. Tudi na Angleškem so v 18. stoletju irnelt •vet, a nemara je tudi za nas kaj uporabnega ZA RASKAVO, SUHO POLT je dobro, če 6i zvečer namažeš obraz, vrat m roke prav dobro 6 citronovim sokom in glicerinom (aH vazelinom). ČE JE POLT MAŠČOBNA. 6i obraz, vrat in roke vsak večer namazi z istim mazilom, a nato se umij s pinjenim mlekom (ostankom, ko nmetaš smetano za presno maslo). Pravice žensk Društvo narodov je nedavno razposlalo v razne države tozadevno vprašalno polo. Doslej je odgovorilo 17 držav, od teh 10 iz Evrope. Bežen pogled na odgovore priča, kako 60 pravice žensk po različnih državah različno in čudno porazdeljene. Celo tam jc vi6e narobe, koder ima žena isle pravice ko m'"' Vbogajme Težko še plete, vendar ie potrudi, da bi na Malokdaj pomislimo, da bliSnjemn ne moreno vedno pomagati z denarjem, i obleko in živili. Brez dvoma so ti predmeti v premnogih primerih najbolj jvotrebni, vendar je tudi toliko dragega uboštva in siromaščine; žalosti in bridkosti, ki jima z denarjem ni pomagano. Kolikokrat more ženska, ki je rojena za to, da daje, streže, teži in blaži, pomagati s prijaznim pogledom, z bodrilno besedo in pregnati malo-dušnost in obupanost. Tudi to je vbogajme, ki je večkrat več vredno kot so denarji, ki jih beračn vržeš v klobuk. Vržeš v klobuk! Tn vendar je tako važno, kako kaj daš! Tudi pocestni berač, ima pravico biti človek in da smo človeški z njim. če kar brez misli in nemara s surovo kretnjo in žaltavo besedo vržeš tiste pare prosjaku, verjemi, da ga skelijo v duši, če ima še kaj časti, če mu niso takšne surovosti že j>ogasile poslednjo iskrico časti. Prav žalosten znak naše dobe je, da na tisoče ljudi ne občuti nobenega sramu več, čc beračijo, da naravnost zahtevajo in šc surovo pretijo, če ničesar ne dobe, češ, ti imaš, tudi jaz imam pravico imeti! Zatorej nam je ta cas dal novo vrste vbogajme — in to je delo in zaslužek. Sedanje vbogajme je delo. Kdor ima toliko, da se more preživljati, naj vse nepotrebno tla vsaj povojček za najdenčke-dojenčke še malo prečrta, da tako da s kakim naročilom brezj»oseinemu delavcu ali rokodelcu primerno vltogajme, ki najbolj ustreza našim dnem. Koliko morejo tozadevno storiti vprav ženske, gospodinje in matere! To ni rečeno tako, kakor da naj bi odslej gospodinje več ne delale, čim imajo le nialo bolj udobne razmere. Nikakor! Vendar je v družini to in ono delo, ki prekaša njene moči, ki ga mora v naglici drugih opravkov kar v oblicah izvesti. Koliko bolje bo za ujeno zdravje in za mir njene družine, če da gospodiuja to in ono težko delo, to ali ono šivanje drugim, da s tem pošteno pridejo do kruha. Naj bo gospodinji na umu tudi vprašanje služkinje, ("e le zmore, naj si jo vzame v hišo, da bo tako en človek več preskrbljen! Nikar si ženske ne dajmo srca prevleči s trdo kožo, ampak dajmo vanjo vso ljubezen — in tudi pameti, kar se pravi, da tudi vbogujrae ne tratimo za prazen nič okoli. Ljubezen in j>a-met povesta, kje je potreba za vbogajme v delu. uaročilu, denarju ali dobri besedi in sočutju — f>a tudi veselju! Če smerno v tej dobi od koga zahtevati, naj ima srce na pravem mestu, tedaj smemo to predvsem zahtevati od žensk! In ženske, ki zares v srcu občutijo ta čas, so pravi apostoli in najplemenitejše pomočnice te Človeške družbe, ki je duševno in materialno tako obubožana. Zimski klobuki s plašči, kakor jih nosi veliki Nečista polt je največkrat posledica preveč začinjenih jedil. Teh ne 6memo jesti, pa 6e polt kmalu popravi. — Za vse primere pa je citronov sok v zvezi z glicerinom najnedolžnejše pomagalo za kožo. Kdor* ntH&gb apMI trpi večkrat radi neredne stoli-ce. Dobro odvajalno sredstvo je D a r m o I. Je dobrega oki/-sa in deluje brez bolečin. Vzemite zato tudi Vi D a r m o I. Če so bili prej gostje v hiši, je bilo treba prihodnji dan kar ves dan snažiti brušeno steklo, kozarce in steklenice. Saj je bilo treba očistiti vse razne okraske na steklenicah iu kozarcih. Dandaues so moderne preproste steklene posode, novi kozarci brez okraskov, ki jih moreš brž očistiti. Zato vedno češče uporabljamo steklene posode, ne le kozarce in steklenice, marveč so iz stekla tudi skodelice, krožniki in sklede za kosilo in večerjo. Dieta zoper sive lase. Vitamin B Znanstveniki pravijo po unjuovejših [»osku-sih, da predčasna osivelost las ne izhaja od skrbi strahu ali drugih duševnih pretresljajev, ampak od nepravilne prehrane, odtod, ker je v hrani teh ljudi premalo vitamina B. Vitamin B je dobiti predvsem v kvasu, v ohrovtu, jetrih, srcu, ledvicah, možganih, otrobih in rženem kruhu. — Poskuse so delali s podganami: čim so jim iz živil odtegovali vitamin B, so osivele: a ko so jim ga začeli spet dajati, so izgubljale sivo barvo. Tako — pravijo učenjaki — naj tisti, ki so prezgodaj osiveli, začno bolj pridno jesti navedena jedilu r. vitaminom B, — pu lasje ne bodo več pobeljenil Dobra zamisel Neka velika angleška trgovska tvrrlka je uganila kaj modro reč: odjemalke si izberejo iz mnogih kosov perila tisti kos. ki jim je najbolj všeč Če ga kupijo dobijo blago iri kroj Še za en tak kos perila zastonj. Meta zoper mrzlico ? Meta je ena najstarejših zdravilnih rastlin ki zlasti učinkuje zoper vročico in mrzlico, če je kdo prehlajen (ima nahod, liripo, kašelj). Žličko mete poliješ z vrelo vodo, osladkaš in vzameš zvečer, preden greš v posteljo. Mlečna iedila M> res rada pripalijo, a če posodo prej dobro prekuhaš, se ne boj! /,a prekuhanje jvi je zadosti, da daš v posodo le toliko vode, da se dno pokrije. Ruska juha — šči ki tolikokrat slišimo o njej in je — seveda no tako dobra, kol je pričujoče navodilo zanjo — prava ruska narodna jed in vsakdanja hrana ko naš močnik, se takole nai»ravi: V I>4 litra goveje juhe daš ua rezance razrezano ohrovtovo in še zeljnato glavo. Ko j<-zelje mehko, dodaš I V; kg olupljenih, po dolgem narezanih krompirjev. Ko je vse mehko, primešaš Vi« litra smetane, žlico moke, malo sesekljane skuhane govedine, skuhane prekajeno svinjine in olupljcne klobase, ne da bi še knj prevrelo ali se dalj kuhalo. Nato začiniš juho s poprom in pajiriko Jabolčni puding Četrt kilograma speeenih jabolk z lupino »red pretlačiš. Nato zmešaš skupaj: 2Ji dkg presnega masla, t celo jajce in rumenjake, 8 dkg sladkorja. 'A žličke cimeta, i1/, žlice mleka in i/. 5 beljakov sneg. Ko dodaš še jabolku zraven in še malo mešaš, kuhaš pol uro v sopari Turistovshi kruh dkg presnega masla, 14 dkg sladkorja in 5 rumenjakov mešaš do pen, dodaš citrouove lupine, citronov sok, 14 dkg sesekljanih rozin, 14 dkg ocveb, 5 dkg pomarančnih lupin, * dkg citronata, slednjič še I4) dkg moke in iz 5 beljakov sneg. Vso goščo daš v namazan model in pečeš dobro uro v pečici. Moderne steklene posode . Ženske pri Hindih (Vera indijskih Ilindov ima svoje posebne predpise o ženskah. Nekateri so tudi za nas zanimivi.) Pravijo: da ženska še enkrat toliko poje ko moški; da je štirikrat bolj brihtna, da je šestkrat bolj korajžna da je osemkrat bolj ljubezniva. SEST DOLŽNOSTI HINDSKE ŽENE Žena bodi: t. Tako lepa ko dan; 2. tako potrpežljiva ko zemlja: 5. tako delavna ko sužnja; 4. tako modra ko državnik; 5. tako dražestnn ko plesalka in b. zvesta na večne čase. Ne smeš se oženiti z žensko ki jc zmeraj kje skrita; ki ima grdo ime; ki ne ljubi snage; ki ni ravno rasla; ki ima dosti prijateljic; ki izda skrivnosti; ki je mesečna; ki ima mlajšo sestro: ki ni na dobrem glasu: ki preveč zmerno živi. Dobri zakonski možje pa so tisti ki znajo pripovedovati: ki imajo prikupljiv glas; ki poznajo slabosti žensk: ki so radi v družbi; kj so drzni in podjetni; ki imajo širokopotezne navade in široko- grudno živijo. Če se zakonca spričknta, ne sme žene jokati se; se razjeziti: v moža metati posod; se vreči na tla. Če jo mož skuša pomiriti, naj žena ne odgovarja na njegova vprašanja se kaže vedno bolj jezna; steče k vratom; »e usede vsa jezna na tla; se joka; nikoli pa ne zbeži, ker hi s tem izgubila vse pravice! Čeveljčki za dojenčke Naš v • zdravnik J. B. Ž. Masleni grinl ali ranjenec ali prisad niča (bol sencix vulgaris) je izročeni mi vzor-ček znanega plevela njiv in vrtov, ki cvete od spomladi do jeseni. Sveže napravljeni sok dajejo pri božjasti in krčih v drobju, s sladkorjem napravljeni sok rabijo pri notranjih krvavitvah, zmečkano zel polagajo na otekline in tvore. Isti. Mesečnik ali primožek (bot. calendula officinulis), znana cvetlica naših vrtov, je v časti kot zdravilna rastlina že od nekdaj. Čaj iz cvetov se pije pri raznih boleznih živčne narave in oslabelostih. Vinskocvetni izvleček iz cvetja in maže slujejo kot pomagalo pri svežih in zastarelih ranah. I. K. M. Občutljivost grla, sapnika in dušni-kov vam je ostala navzlic odstranitvi drgalk? Mile s zadoščal po en sestanek na teden, zdravil menda ne l>o treba, pač pa preureditve življenja glede hrane, gibanja in počitka, predvsem pa duševnih vaj v zdravem mišljenju in čvrstem hotenju. I. P. C. Nesnažen otrok, dve leti star, telesno in duševno lepo razvit, ki jc ponoči snažen, podnevi pa se moči in maže kadarsibodi, ne potrebuje nikakšnega zdravljenja, pač pa nujno smotrne vzgoje, ki naj bo resna, a brez strahovanja. Če imate količkaj vztrajne in dobre volje, da se ukvar jate z otrokom, pa bo zadeva rešena zadovoljivo že v teku enega ali dveh tednov. J. S. B. Premožno edinko-siroto vam snubijo? Oče se ji je ponesrečil mlad v pijanosti, mati je umrla nedavno v blaznici, ona sama je zelo resna in molčeča. Kaj je pričakovati po morebitni |H>roki glede potomstva? Nič ne morem reči, ne v prilog, ne proti nameri. Treba preiskati mladenko samo in oba rodovnika po očetovi in materini struni zanesljivo razčleniti, prav tako glede vas in vaših obojestranskih prednikov. Potem se da napraviti glede potomstva napoved z verjetnostjo in zanesljivostjo vremenskih napovedi. M. P. Č. Rdeča pesa sinje že od nekdaj kot dobro domače zdravilo in sicer v obliki presnega Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiinmiiimm ODREŽITE mutiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimtnmiiiitiiiii Sil | odgovarja samo na vprašanja, ka- j | terim je priložen tale odrezek ,,Slovenec", 14. nov. <937 iiiminiiiii iiiiiHiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiniiiiiiniHiiiiiiiiniiiiiiiiniHnniiiiiiiiS soka ali zvarka. Kot prijetna pijača pri pljučnici je že davno priljubljena, v novejšem času dajejo presni sok pri vnetju mren (prsne, srčne in trebušne) z vodenim izcedkom. A. P. K. Božjast spada med težje, u vendarle ozdravne bolezni. Glede postanka bole/.ni nisem vašega mišljenja, strah ni bil vzrok, ampak samo povod, dn se je bolezen pojavila. Kolikrat se otroci močno prestrašijo, a ne obole za božjast-jo, če nimajo liožjastne ustrojenosti, če pa jo imajo, zadošča vročnica ali prebavna motnja ali druga vsakdanja nevšečnost, da se sproži božjastni napad. To vam razlagam zaradi tega, da vas mine tista zagrenjenost, ki vam je ostala od početka otrokove bolezni. Glede zdravljenja vam pa svetujem, da spravite otroka, ki dobiva celo jx> več napadov na dan in mu zdravila blagajniškega zdravnika niti ne olajšajo bolezni, na živčni oddelek ali živčno kliniko. Če vam delajo ovire, jx>jdite najprej na županstvo in če treba, na okrajno glavarstvo, da pride vaš otrok v tak zavod na opazovanje in zdravljenje. Je nekaj vrst božjasti, ki se dajo ozdraviti drugače kakor z zdravili. To vam svetujem nujno, ker se mi zdi, da otrokova božjast ni prava božjast, ki se da omiliti ali odpraviti z zdravili. Ko vse to opravite, kar vam svetujem, mi poročajte o stanju i n uspehu, sklicujoč se na ta odgovor (dan in mesec). M. K V. Grožnja, da mi radi žaljivega odgovora prinesete osebno pokazat svojo nadlego in me poučite o neprimernosti mojih nasvetov, me zabava, ker menim, da ne zadenete pravega. M. S. Lj. Brez izkazila ali opravičila — nič. Pravni nasveti »Kaj pa delate na lestvici gospod profesor?« »Nič. Zdravnik mi je ukazal zdravljenje na višinah z več ko 1000 metri, moj hotel stoji pa le 998 m visoko.« Nujni delež. J. B. S. Vprašate če lahko zahtevate od očeta ntijni delež, ko bo napravil izročilno (»godbo z bodočim zetom, ker niste doslej še nič dobili od očeta? — Nujni delež po očetu lahko zahtevate šele po smrti očetovi. Lahko vam pa oče že v izročilni pogodbi z zetom določi, koliko vam mora prevzemnik izplačali na dediščini in da jo mora izplačati še pred njegovo smrtjo. Prosite torej očeta, ki vam lahko ustreže, prisiliti pa ga ne morete. Denarna pomoč akademiku. N. M. K. Z namenom, da 6e čez nekaj časa z njim poročite, hočete pomagati fantu, da dovrši višji 6tudij. Vprašate. kako narediti že zdaj. da kasneje ne izgubite denarja, če se ne bi z njim poročila? — Vaša previdnost je na mestu Svetujemo vam, da izplačate vsak znesek le proti pismenemu potrdilu, s katerim se fant zaveže kot posojilo sprejeti znesek na vsakokratno zahtevo z dogovorjenimi obrestmi vrniti. S takimi potrdili vam bo olajšan obračun in če ne bi hotel fant posojila vrniti, bodo taka potrdila v zvezi z vašo izpovedbo kot stranke zadosten dokaz, da boste tudi s tožbo lahko terjali povračilo posojila. Razveljavljena oporoka. K. M. C. Vsaka oporoka se lahko spremeni z novo oporoko. Ni potrebno. da se v novi obroki napiše, da je s tem stara oporoka razveljavljena, ker že sama postava določa, če je zapustnik zapu6ti,l več oporok, da velja tista, ki je bila zadnia narejena. — Ce je torej najvišje sodišče razveljavilo zadnjo oporoko, potem stopi v veljavo tista oporoika. ki je bila pred to napravljena. Prizadeti dediči lahko tudi veljavnost te oporoke izpodbijejo Ce bo tudi ta oporoka s 6odnim izrekom proglašena za neveljavno in če zapustnik ni zapustil morda kake druge še starejše oporoke, potem se bo dedovanje vršilo po zakonu: dediči bodo le najbližji zapustnikovi sorodniki. Pot proti odškodnini. G. C. T Kupili ste posestvo, ki ima niivo, do katere pelje samo ena vozna pot. Ta pot pelje čez sosedovo parcelo in jo za vožnje uporabljate le vi in še drug sosed. Ta 6osed je to pot za sebe odkupil, vaš posestini prednik pa je za to pot letno plačeval 20 din odškodnine. Ker druge poti do njive ni in je tudi nemogoče jo drugje nakopati, ste mnenja, da vas sosed ne more siliti, da mu plačate odškodnino, ker škode sploh ni in omenjeno pot vzdržujejo tisti, ki jo rabijo. — Vaše mnenje je napačno. Nihče ne sme hoditi, še manj pa voziti čez tuj svet, če nima za to pravice. Pravico do poti bi lahko ali kupili, ali pa priposestvovali. Ker pa ie vaš posestni prednik plačeval letno priznanilno. zato bi mogli to pot priposestvovali šele tekom 30 let. če priznal-nine v tem ča6u ne bi plačevali pa kljub temu vozili. Tudi če vaša parcela ne bi imela še nobene poti, bi sodišče na vašo zahtevo določilo novo pot preko sosedovega sveia le proti primerni odškodnini. S sedanjo priznalnino 20 din bodite kar zadovoljni Ne glede na to. da bi postopek za določitev zasilne poti veliko stal. kar vse gre na stroške predlagatelja, je malo verjetno, da bi sodišče določilo manjšo odškodnino od 20 din letno. Dosmrtno stanovanje. Bratu ste plačali 4000 din, ko je zidal hišo in imate zato vknjiženo dosmrtno stanovanje v sobi 6 štedilnikom. Ko je bratu umrla prva žena in se je brat v drugič oženil, vam svakinja nagaja izziva k prepirom in vas je celo tepla. v6e samo zalo, da bi vas spravila od hiše, češ da 6te za plačanih 4000 din že dovolj dolgo uživali stanovanje. Vprašate, če greste lahko na stroške svakinje drugam stanovat? — Pravico imate do svoje 6mrti bivati v določenem stano vanju. Opozorite brata kot lastnika hiše. da napravi red iu da vas zaščiti pred napadi žene. Seveda ne 6tnete sami dati povoda za take napade. Kmetijski nasveti Zatiranje plevela na njivi. G. Š. N. M. — Na njivi se vam je plevel tako močno razrasel, da ga niste mogli iztrebiti niti z okopavanjem. Zdaj 6te njivo preorali, na kaleri je letos raste! krompir, korenje in pesa. Želite vedeti, 6 čim naj prihodnje leto njivo zasejete, da zatrete nadležni plevel? — Ni lahko dati pravilen nasvet za zatiranje plevela, če ne poveste, kakšne vrete je. Domnevamo pa, da bo to pirjevica ali pirnica, ki je zla6ti na težki zemlji doma. Kako se plevel zatira? Za to imamo več načinov: globoko oranje jeseni, potem spomladi zgodnje brananje. ko plevel ozeleni, toda le ob sončnih dneh in po suhi zemlji; nadalje okopa-vanje in pletev; končno gosta setev rastlin, ki plevel zaduše. Pirnice bo6te mnogo uničili spomladi, če zemljo preorjete in jo potem 6 kultivatorjem ali z okopalnikom temeljito prevlečete, da spravite na dan njene korenike in vlačenice. Te je nato z grabljami pograbiti ali celo z rokami popipati, spraviti na kup, da 6e osuše, ter jih zažgati. Ce pa hočete na njivi zopet gojiti okopavine, tedaj jih boste morali pleti vsak teden, da boste plevelu kos. Kot rastline, ki bi plevel zadušile, so priporočljive samo detelje ali zelena koruza, na gosto sejana. Ker pa krme ne potrebujete, vam ostane samo gojitev okopavin, ki jih pa morate pogesto in do zadnjega skrbno okopavati in pleti. Vrtni polži spodjedajo povrtnino. š. G. N. M. — Na vrtu vam vrtni polži uničujejo radič, solato in drugo zelenjavo, zato bi jih hoteli zatreti — Letos je polžja nadloga na naših vrtovih imela lepo življenje, ker je bilo zelenjave dovolj in dežja še preveč. Polže zatiramo na različne načine. Ce 60 veliki, jih pobiramo in mečemo v vrelo vedo. Ce so majhni in goli, jih uničujemo z živini apnom tedaj, ko lezejo po zemlji. Lovimo jih tudi na ta način, da jih zvabimo h kupčkom otrobov, ki jih nastavimo ob gredicah, zlasti pa tam, kjer domnevamo, da se podnevi skrivajo. Zbiramo jih pa ponoči, ko je rosa že padla in so rastline že vlažne. S svetilko in primerno posodo jih zvečer ob 10 pa do polnoči lahko veliko poloviino. Ce so mali in goli polži, tedaj potrosimo gredice, na katerih pridejo na vrh, ponoči z apnenim prahom, živini apnom, ki jih kaj kmalu umori Samo ponoči smo kos tem škodljivcem. Podnevi jim ne moremo do živega, ker .se tedaj skrivajo v zemlji, ali v kaki travni ruši ali v zidnih luknjah, odkoder prihajajo ponoči na sladko pašo. Grmičevje za živo mejo. V. D. V. — Zasadili bi radi živo mejo, pa ne veste, katera vrsta grmovja bi bila najboljša, t. j. bi najgosteje in najhitreje rasla; nadalje, kje sc dobe sadike za to in kdaj je najprimernejši čas za sajenje. — Za napravo žive meje imamo več vrst grmičevja in drevja, k: uspeva na različnih tleh in 6e tudi različno razvija. Smreka na gosto posajena, nudi lično mejo, le da se kmalu začne spodaj sušiti in se debla ogolijo. Zelo trpežna je gabrova meja. Gaber ljubi bolj težko ilovnato zemljo. Striči ga moramo, ko je še zelen, da se vejevje zgosti in preveč ne razraste. Dobro zetnljo zahteva koste-nika (liguster), zato pa ima kaj lepo rast in zelene i liste, ki odpadejo šele v pozni jeseni. Skoraj v j vsaki zemlji uspeva glog ali beli trn (Crataegus oxyaeant!ia). Meja raste sicer bolj počasi, a enakomerno. Pri pravilnem striženju se v kratkem zelo zgosti. Crn trn (trnoljica - Prunus spinosa) da gosto trnjevo vejevje, skozi katero si malokatera žival upa. — To je najnavadnejše grmičevje, ki ea uporabljamo za živo mejo. Ce želite imeti nasvet katero bi bilo za vašo zemljo in za vaš namen najprikladnejse, obrnite se na bližnjega gozdarja ki vam bo tudi povedal, kje dobite za to potrebne sadike. Navadno jih imajo gozdne drevesnice Na-svetoval vam bo tudi, kako je grmičevje gojiti, da se meja čim prej zaraste. ' Gnojenje zanemarjenega vinograda. S P G — Kupili ste zanemarjen vinograd, ki ga hočete krepko pogno ji ti deloma z umetnini gnojem deloma s hlevskim, želite vedeti, kdaj je za to najprimernejši čas. in kako se pravilno gnoji? — Zanemarjen vinograd se najprej spravi v dobro stanje z ulezainm hlevskim gnojem, kajti z njim pride v zemljo mnogo spnstenine. ki je potrebna za večjo rodovitnost tal. Brez hlevskega gnoja ali brez komposta je težko dati trtam staro rodo-vitost I oda tudi zeleno gnojenje z deteljo — in-karnatko, rdečo deteljo ali z grašico veliko zaleže, ker spravi prav tako v zemljo mnogo humusa Toda cas za to zdaj ni. ampak bi morali te rastline posejati ze avgusta meseca, da bi spomladi do maja vzrasle do polnega cvetja in tedaj bi jih ono podkopati. Zdaj jeseni vam ne preostane drugega. kot da trte temeljito pognojite in globoko prekopate. H evskega gnoja pa ne smete podkopati pregloboko, pa tudi ne naravnost k treu. kajti korenine, ki srkajo hrano iz zemlje, so razširjene po vsem vinogradu najmanj pa jih je okrog trsa. 1 rav tako potrosite umetna gnojila po vsej vinogradniški površini, in to še preden vršite kop. da se ista zmešajo z zemljo. — Izmed umetnih gnojil vzemite lahko mešano gnojilo nitrofoskal, ki ie sestavljeno iz apnenega dušika, superfosfata m kalijeve soli. Na en oral vinograda rabite 500 do 000 kg tega gnojila, še bolje opravite, če vzamete na to površino 150 kg apnenega dušika 300 kg superfosfata ali še bolje kostne moke in 200 kg kalijeve soli. lo bo ceneje in bolj učinkovito Pri jesenski kopi skrbite, da ostane zemlja čim bolj v grudah, ker tedaj pride vanjo več zraka in vlage ter se napravi več hranilnih snovi. V zimskem mrazu bo premrznila in spomladi bo rahla ko! pepel, lako si pripravite rodovitno vinogradniško zemijo. Oče. včeraj sem vide! osla. ki jc bil prav tako velik, kot si ti.« »Kaj gobezdaš! Tako velikega osla kot sem jaz. sploh ni na svetu!« Stražnik avtomobilistu: »Ustaviti sem rekel! Ali ne slišite?« »Slišim že, ali ne vem. kako sc to naredi!« »Vi ste bili že predkaznovani, takrat, ko 6te bili za natakarja. Kai ste pa napravili?« »Eli, kaj, račun sem napravil' brez krčmarjat« Ce bi vas svakinja še Jalje napadala in vam s tem oneniogočiia mirno uživanje stanovanja, potem imate pravico zahtevati od lastnika s služnostjo stanovanja obremenjene hiše, da vam preskrbi drugod slično stanovanje. Svakinjo lahko tožite zaradi žaljenja časti, ne morete pa od nje zahtevati odškodnine za stanovanje Razširitev služnostne pravice poti. J. S. R. Cc ima sosed vknjiženo služnostno pravico vozne poti čez vaše posestvo, potem sme izvrševati le vožnje na one parcele in raz onih parcel, ki jih je sosed v tistem času imel, ko je bila služnostna pravica vknjižena. Ce je 60sed po tistem ča6u še nekaj sveta dokupil, ne sme brez vašega privoljenja opravljati vožnje tudi na ta dokupljeni svet preko vašega posestva ker bi to pomenjalo razširitev dosedanje služnostne pravice, kar pa postava prepoveduje. Da ne pride do tožbe, se zmenita za primerno odškodnino, ki bo odgovarjala večji obremenitvi vašega posestva. VSAK nima toliko denar/a, da more potovati v kopališče TODA VSAKDO bi moral dati za zdravfe letno 100—150 dinarjev in piti mesec dni mesto druge vode Radenski zdravilni vrelec onega z rdečimi srci. Za tujo zemljo plačan davek. M. V. L. O. Poročili ste pred enim letom vdovo, ki je bila prej poročena 5 let in je od očeta dobila nekaj parcel, katere je bil kupil leta 1930. Za te parcele pa je tudi še po prodaji plačeval davke bivši lastnik, ki zahteva zdaj od vas. da mu povrnete, kar je on od leta 1930 dalje plačeval za davkn. — Bivši lastnik in prodajalec parcel je upravičen, da zahteva povračilo plačanega davka od dejanskih lastnikov prodanih, čeprav neprepisanih parcel. Za zadnje leto 6te dolžni plačati davek 6ami, za prejšnja leta pa vaša žena oziroma njen oče, ki sta bila dejanska lastnika teh parcel. Skrajšani rok četrtega sina. A. B. V. Prvi 6in, rojen leta 1900. je služi! polni rok, drugi je bil spoznan za sposobnega ter vpoklican v vojaško 6lužbo. a pri naknadnem pregledu je bil spoznan za stalno nesposobnega, tretji je 6topi! v podofi-cirsko šolo. Vprašate, ali ima četrti sin. ki je potrjen na polni rok, pravico do skrajšanega? — Četrtemu sinu ne pripada skrajšani rok, ker nista dva brata pred njim po vreti odslužila polnega roka. Plačilo prvega obroka. E. K. Pravočasno ste vložili pri sodišču prošnjo za znižanje dolga. Rešitve še niste prejeli, ter tudi prvega obroka še niste plačali, ker niste imeli potrebnih sredstev. Vprašate, ali bi imelo zdaj plačilo še veljavni učinek in ali bi odvrnilo kakšne kvarne posledice? — Razume 6e. da bo plačilo tudi zdaj. čeprav z zamudo, veljavno Ce takoj plačate, boste preprečili prisilno izterjanje in 6 tem združene stroške. Rodbinska doklada za hčerko drž. upokojenca. H. K. L. Rodbinska doklada pripada za vsakega otroka drž. upokojenca, rojenega v zakonitem zakonu ali pozaikonjenega do 16. leta starosti. Izjemoma mu pripada rodbinska doklada tttdf šir fio dovršenem 16. letu 6tarosti za hčer, ki svojemu očetu-vdovču gospodinji, in 6icer do omožitve. najdalj pa do polnoletnosti; za otroka, ki je duševno ali telesno trajno nesposoben za pridobivanje in to če je nastopila nesposobnost v času. ko je imel upokojenec pravico do rodbinske doklade za otroka; za otroka, ki se še šola v državi ali v inozemstvu, v javnih ali priznanih privatnih šolah občnega ali strokovnega pouka, in sicer samo za tisti ča6. ko ga vodi pristojna šolska uprava kot svojega rednega učenca, najdalj pa do dovršenega 23, leta starosti, razen če 6e otrok v tem času ne otnoži ali oženi, ali če nastopi odslužitev obveznega roka v vojski. — V Vašem primeru se obrnile na ono obla6tvo. ki Vam je odmerilo rodbinsko pokojnino, ako mislite, da imate pravico do doklade za hčerko. Trgovina z mešanim blagom. B. P. Opravljati smete one posle, za katere 6te dobili po pristojnem pravnem oblastvu pooblastitev ali dovolitev. Ce glede obsega obrti ni zakonskih odredb, je upoštevati obstoječi običaj. Vsekakor 6e obrnite na pristojno okrajno načelstvo, ki vam bo moglo dati podrobna pojasnila. Glede trgovinskih potnikov predpisuje obrtni zakon, da 6mejo iskati naročil za kolonialno in 6pecerij6ko blago, za kemijske in rudninske izdelke, kakor tudi za manufakturno, Konfekcijsko in galanterijsko blago in fierilo 6amo pri podjetnikih ki obratujejo s tem blagom. Pri drugih osebah smejo i6kati za tako blago naročil 6amo na poziv. Potniki morajo imeti uradno izkaznico. Koliko časa traja zaščita avtorske pravice. F. S. M. Vprašate, kako dolgo 6e ne sme prevesti književno delo brez avtorjevega dovoljenja na tuj jezik? — Po zakonu o zaščiti avtorske pravice prestane zaščita avtorske pravice do književnega ali umetniškega dela, ki je bilo objavljeno ali je izšlo z avtorjevim pravim imenom, dokler je živel, čez 50 let od njegove smrti. Odpravnina in nadure. F. J. Odpravnina pripada le nameščencu, ki mu je poverjeno opravljanje višjih trgovinskih ali višjih tehničnih poslov po prestanku razmerja po neprestanem službenem razmerju najmanj 10 let. Vaše službe po našem mnenju ni smatrati za opravljanje višjih trgovinskih ali tehničnih poslov. Zato vam odpravnina ne pripada. — Še vedno je v veljavi zakon o zaščiti delavcev, ki predpisuje, da morajo vsako preko-časno delo plačevati lastniki podjetij delavcem najmanj s 50% poviškom. Mnenja smo, da vam, ki ste delali po 12 in 14 ur, pripada ta povišek. V sporu bi pa pač odločalo sodišče. Porok. I. J. Za poroka 6te kmetu, ki n.i zaščiten in ima dolg v posojilnici. Dolžnik ne plačuje obresti in upnik preti, da bo tožil ter vknjižil znesek tudi na Vaše porokovo pcse6tvo. Vprašate, na kakšen način bi 6e oprostili poroštvene obveze. —■ Brez plačila dolga se ne boste oprostili poroštvene obveze. Potek časa, v katerem bi moral dolžnik dolg plačati, poroka še ne oprosti njegovega poroštva. Zato bo najbolje, da posojilnica čimprej toži dolžnika in izterja od njega dolg. Ni pa primoran tožiti dolžnika. Ona lahko poroka toži že tedaj, kadar glavni dolžnik na njen sodni ali izvensodni ofiomin ne plača dolga. Kdor se je obvezal kot »porok iti plačnik«, pa odgovarja za ves dolg nerazdelno kot sodolžuik. Tedaj je posojilnici dano na voljo, ali hoče najprej tožiti dolžnika ali poroka, ali pa oba naenkrat. Ce ste že prevzeli poroštvo, se pobrigajte, da bo dolg čimprej plačan, ker sicer bo isti zaiadi neplačanih obresti vedno večji. »SLOVENEC«, d ac 14. novembru 193?. Stran 13 Po „martinčke" 99 Ne veste, kakšne živalce 6o to? O, nikakšne! To so odpustki, ki jih dobiš pri Sv. Martinu. Samo pastirji smo imeli prav za prav pravico do »martinčkov«. V zgodnji spomladi, ko so pognale sočne trave in mehko grmičevje, smo odprli zatohle hleve. Šeke, mavre, lise, čade, sivke in poskočne mičene so zamukale, zvonci 60 zaropotali in paša 6e je pričela. Pa smo od 6V. Jurja dalje sanjali o »martinčkih«: še toliko mesecev, še toliko in toliko tednov, dni — pa jih bomo šli brat. Kdo bo plačal? O, gosjiodar, čigar živina je! Ce ne bo dal za vbogajme svetniku in plačal pastinju, če ne bo pastirja k Sv. Martinu, bo prihodnje leto bolezen v hlevu, kuga ne bo prizanesla živini. Tisto leto je služil Ivan pri Polajnarju za pastirja. Gospodar ga je vzel tako rekoč za svojega. Sa) je bilo tako najbolje: oče mu je umrl, bratje so šli po 6vetu za svojim kruhom, doma je bila samo mlajša sestrica Francka in mati. Revščina jih je preganjala iz ene hiše v drugo — siromak res ni za ta 6vet, je mati v 6rcu potožila, a napram otrokoma pokazala prijazen obraz. »Nova obleka, hrana in pri nas bo fant spal,« je govoril visoki Polajnar, udarila sta z materjo v roke in Ivan je šel od doma. Minilo je poletje, zavele 60 mrzle jesenske sape. Ivan se je stisnil v debelo gospodarjevo kami-žolo, ki mu je mahedrala do kolen in še čez, ter stopil za kravami. »Joj, čez teden dni...« mu je šinilo v glavo, ko 6e je spomnil na gospodarjevo besedo: k Sv. Martinu boš šel z mano, se mu bova zahvalila, da nama je vse leto živino varoval. Še sestrico Francko sme vzeti Ivan s 6eboj, naj le gre. saj mati tako nikamor ne more z doma. Joj, pa prvič bosta šla po »martinčke«, Bog ve, kakšni bodo letos — mu je švigalo po glavi, sladke misli 60 polnile mlado srce in ga omamljale kakor v sanjah o ne; znanih deželah zlatih kraljestev. In štel je poslej dan za dnem, vsak mu je prinesel novih 6anj. novih »martinčkov«. Potegnil je jokajoč veter. Ivana je streslo do drobnih kosti, pa kljub temu je od veselja natihem zavriskal. Prišla je tudi nedelja. Martinova nedelja — kakor pesem novega življenja, ki je bilo do zdaj 6krito bogve kje. Prostrana poljana ie črnela v pusti megli, ki se je vlekla tja čez slikovite hotme in valovite laze. Nebo je bilo sivo, mrtvo in brez vsake sape. Francka 6i je dala na glavo židano ruto. ki jo je mati dobila še pri birmi. Stopila ie boječe čez prag. Polainar jo je prestregel v veži. »Kaj že, punčka?« se mu je skoraj zateknilo, ko jo ie uzrl. Prišla je prehitro, čakati je morala, da je Ivan še živino opravil, se umil in v nražnje obleke! Bila sta oba molčeča zlasti v bližini gospodarja. A duši 6ta obema enako govorili kakor v zamaknjeni molitvi: k Sv. Martinu; tam je sonce, štanti, vse mogoče in nemogoče 6tvari 6e ponujajo željnim očem ... Stopili 60 čez klanec. Gc«podar je dohitel znanca. Ivan in Francka sta se spogledala in razumela: paziti bo treba, da se ne izgubiva! Ivanu se ni prilegala nova obleka, šele drugič jo je nataknil, rokavi so bili predolgi in preširoki; tudi čevlji so nerodno poškripavali. Pa kljub temu mu je prešerno govorilo srce. češ nov 6em, sveti Martin me bo debelo pogledal... Francka je tiščala v suhi roki oguljeno torbico iti drobila poleg Ivana. Dolgo nista spregovorila niti besede. Pot je zavila v reber. Šele na vrhu 60 se ustavili in ozrli v dolino. Polajnar se je rarkorač'1 in s prstom pokazal mesto, ki se je za silo svetlikalo iz megle v daljavi. »Mesto, joj, tak lam je Ljubljana .. .!« se je zazibalo Ivanu in Francki pred drobnimi očmi, ki so začudeno strmele v daljo. še dobro uro je bilo hoda. Vreme 6e je od znpada semkaj začelo cmeriti, kazno "je bilo, da se bo skremžilo v dež. Po cesti, ki 6e je vila semkaj od rovtanskih brd in logaških lazov, so prihajali ljudje v gručah in se pridruževali znancem ter prijazno pozdravljali. Krenili so čez bližnjice mimo dolgih leli ob slokih borovcih in že jim je odpravil 6am Sv. Martin, ki ie čepel kakor skrit zaklad za visoko Planjavo. Odprla 6e je pred njimi široka kotanja. Tam daleč proti zanadni strani 60 se svetili beli vrhovi, prvi 6neg jih je obiskal. Sv. Martin. Bog s teboj! Ko te človek prvič obišče, te še ne 6jx>zna, samo neizbrisno znamenje zapustiš v njegovi mladi duši. Ivan in Francka sta 6e spuščala po klancu v dolino. Vse poliio je že bilo lijudi okrog cerkve kakor doma ob novi maši. Iz visokih lin je ne-lirostano vabilo, slovesna pesem je odmevala v dolino med šumno množico, zaplavala do tihe Planjave in se zgubila za Prodom. Vse je bilo praznično, cerkev, zvonjenje, cesta, ljudje. V6ak je pozabil na vsakdanjost, ki je spala doma za pečjo. Veselje in 6veta radost je sijala s slehernega obraza. »Po maši poglejta doli v krčmo, da se dobimo,« se je oglasil Polajnar proti Ivanu in mu stisnil v roke svetla kovanca. »Pa si nakupita «martinčkov»; pa tudi materi kaj ponesita!« je pristavil, ko je odhaijal mimo gruče v dolino, kjer eo se ustavljali vozniki. Ivan je gledal za njim, sam ni vedel, kam bi šel; na vse zahvale, ki ga je učila nekoč mati, je pozabil v nenadni zmedenosti — štiri kovače — joj, saj jih še nikoli ni držal v rokah! In zdaj? I, kaj, gospodar je dejal: pa si nakupita »martinčke«. Torej so najini — joj...! Zrl je v dolino kakor pred velikim vprašanjem. Francka je bila tiha, ni mu vedela svetovati. Zamolkla pesem zvonov je za hip utihnila, kot bi se hotela oddahniti, a kmijlu je v 6tolpu še enkrat zaječalo, fantje so pritisnili, zazvonilo je zadnje vabilo za službo božjo. Izza vogala je pridrsal sivolasi župnik. Doli od cerkve se je vila cesta, ob obeh straneh ceste so stali številni štanti, kramarji so glasno ponujali 6vojo robo. Tik ob cerkvenih vratih je razstavila zavaljena ženica raznovrstne molke, sve-tinjice, podobice, križce, kipce, tam poleg nje se je vrtilo brhko dekle, fantje so se drenjali, dekleta zardevala. Zadaj se je gnetla gruča fantov, ki so glasno vpili, 6e zdaj pa zdaj na vso moč zakrohotali in spet potihnili. Loterija! Mlada gospodična je nastavljala številke. V6aka je nekaj pomenila. »Pet!« je zaklicala 6 prikupnim glasom. Ivan si je popravil klobuk, ki mu je silil čez čelo, in 6e preril v ospredje. Gospodična je še enkrat razložila potek igre, mladež je buljila v čudne številke, še bolj pa v predmete, ki so viseli tam na steni: ure, zlate in srebrne, zapestnice, ogle-dalca, tablice, verižice itd. »Deset!« se je oglasil nekdo iz gruče. »Petnajst!« ga je drugi j>resekal. Ivana je 6preletelo gorko jx> vsem životu. Oči so strmele v blesketajoče se ure — joj, zlata tira, še nikoli je ni imel v rokah, kaj, ko bi jo dobil kar takole? Nekaj mu je šepetalo na uho: ne, ne snieš! Ozrl 6e je nazaj. Videl je samo Francko, ki 6e ga je držala za suknjič, bila je tiha. oči so gledale nepremično v velike številke, ki 60 klicale: naprej! »Dvajset!« »Trideset!« V gruči je utihnilo. Skoraj mučna napetost je plavala nad glavami. Ivan se je zdrznil. »Štirideset!« Vsi 60 6e ozrft v malega paglavca, ki 6e je oglasil kakor nepoklican. Ivnn jih ni videl. Zlata nra je že govorila: tvoja 6an. Zazibalo se je pred njim v veselju in ponosu, sam ni vedel ali 6toji na tleh, ali jaha konja, vpreženega v kočijo. Nihče se ni več oglasil. Gcsj>odična si je jio-pravila košate lase in vrgla. Številke so se zavrtele v krogu. Zvonček je rezko zacingljal. »Trideset dobi!« Ivanu se je zvrtelo pred očrni. Izgubil. Moj Jezus, kje je zlata ura z verižico? Fantje so 6e škodoželjno zasmejali Gospodična 6e je stegnila, vzela z vrvice majhno ogledalo in ga dala Ivanu, številka trideset je dobila srebrno uro, Ivan pa ... Francka ga je boječe potegnila za suknjič. Šla sta iz gošče na prosto. Visok fant je gledal za njima. »Pojdiva v cerkev!« je šepnila Francka. Ivau se je komaj zavedal, kje je. Moj Bog, vse izgubil, vse zapravil Niti glasu ni mogel 6praviti iz sebe. Obema je legla v dušo žalost in obup. V cerkvi so bučale orgle, ljudje eo valovili v gosti gruči, se pomikali proti oltarju. Darovanje je bilo. Maša je minila. »Jezus, Marija!« Ivan 6e je prestrašil, Francka je tiho zavzdihnila. Težka sopara jima je udarila v nežna lica. Srce je drgetalo v plašnem nemiru, duša ni znala moliti. Gori nad okrašenim oltarjem je bila slika svetega Martina. Svetnik je imel vesele oči, ki so zrle v nebo. Ivan ie videl svetnika, videl Boga, ki je 6tegnil dolgo roko in namršil velike obrvi: smrt grešniku ...! Tam je bila tudi mati, vsa objokana, videl jo je Ivan, videl ji je v dušo. Ivan! — mu je zaklicala in izginila. Zunaj je 6iiežilo. Valoviti lazi so se potapljali v lagodno dremavico. Nebo se je sklonilo prav do trudnih poljan. Romarji 60 ee razhajali. S seboj so nesli spo-minčke, s seboj so nesli »martinčke«. Zunaj jc pa neprestano snežilo. Ivan in Francka sta šla vsa tiha v dolino. Zeblo ju je v život, zeblo ju je v srce. Tista nedelja je bila obema vsa zasnežena, vsa mrzla za zmeraj. (F. K.) Zadoščenje »Gospod pisarniški vodja Petersen! To pismo boste dobili v roke. preden boste šli zajtrkovat in če boste videli na kuverti, da sem jaz pisec pisma, si bosle pač mislili, da vsebuje kako opravičilo, ker bo moj prostor danes v pisarni prazen. Vam na žalost pa moram sporočiti, da nisem prav nič bolan in da me le zaio ni, ker sc mi v tem kras-uem vremenu ne ljubi iti v pisarno. Glejte, jaz sem tisti najmlajši uradnik tvrdke, ki o njem menite, gospod vodja, da ga morete imeti «za Pepčka-«. Vendar Vam morem nemara vse sorte povedati o Vas samih, take stvari, da Vam bo sitno vedeli, da so tudi drugim znane. Mogoče še ne veste, da se vsi v pisarili do greha 6iuejemo, ker delate tak važen obraz, kadar zjutraj za po! ure prepozno pridete v pisarno? Saj tudi to vsi natančno vemo, da pride gospod pisarniški vodja Petersen v januarju, ko se sam gospod ravnatelj že zgodaj pojavi, kar lepo točno v pisarno in da zdavnaj ni tako našopirjen ko sicer! Da, moj dragi Petersen (kakor bi Vam rajši rekel), Vi zares vprav zabavno vplivate na vse pi sarniško osebje. Vam se nekam sanja, da ste ko majhen cesar in da morete z nami počenjati, karkoli Vam pride na mar. A iz česa pa prav za prav sestoji tista Vaša oblast? Vi nas ne morete odsloviti, ne da bi ravnatelj osebno privolil; vse, kar je Vaše oblasti, je le to, da nas morete v našem vsakdanjem delu trapiti in žežnjati v na6. To Vam pa, vsa čast, teče ko po žnorci! Žal, nas prav zares razjezite, kadar pridete dve minuti pred koncem iz svoje sobe in nam vržete kopico dela na mizo, pa samo zato, ker uživate, ko nas še za JX>1 ure dalj pridržite v pisarni! Zakaj ste jirav za prav tako hudobni? Najprej 6em mislil — kar naravnost bom jravedal! —. da boste vendar kdaj sprevideli, kako drugi ljudje sodijo o Vas; da je vzrok Vaše hudobije skupek manjvrednosti. k; 6e je zavedate, ko imate ko 6ablja krive noge in sredstav-Ijam. kakšen vražji obraz boste napravili, ko boste (o pismo brali; smejem se Vam. Vaš prvi nagib bo ta, da bosle planili k ravnatelju in zahtevali, »da je treba tega tepca Jeusena pri tej priči vreči na cesto« — Pa to je prav za prav krivica, saj bi mi morali biti še hvaležni, da Vam odkrilo povem to, kar vsi ljudje mislijo o Vas. Vi niste samo bolečina za pogled, ampak ste tudi smešno nizek človek, ki ga bo stalo mnogo časa, če bo hotel postati poštenjak — če Vas je sploh še mogoče rešiti, ko ste tako prevzetni, vase zaljubljeni, domišljavi in smešni! Da, Petersen, tole je tisto, kar Vam mora ]>ovedati najmlajši uradnik! Kar nič ne dvomim, da 6te pismo dotlej prebrali in da ga boste jjrebrali do konca. Kar Vari moram še reči, je le še to: s prvini sle odpuščeni iz službe! Jaz nimam nobenega mesta za Vae! — Od danes dalje je namreč pisec teh vrstic lastnik le tvrdke. Kakor veste, je ravnatelj že dolgo teh misli, da bi prodal, toda tisti, ki so se zanimali za to, niso mogli denarja jioložiti na mizo. Vi že ne. Petersen! Zakaj, dasi ste lc.|>o število let prejemali prav čedno plačo, ste jo vendarle do zadnje kosti oglodali, laz, kakor' vesle, sem imel doslej tisoč dinarjev plače; od tega si nisem mogel nič devati na stran. A sreča mi je bila mila Pred nekaj dnevi sem zadel srečko — pet in sedemdeset tisoč dolarjev — saj ne zadevajo zmeraj le bogatini! — in sem kupil vso to tvrdko. Torej 6e morete že zdaj z veseljem pripraviti na to. da boste čez nekaj tednov »bivši vodja pisarne« in dotlej morate vsak dan prihajati v pisarno in dobro si zapomnile: točno ob jx>I devetih! In da boste moja navodila vestno in skrbno izpolnjevali, kolikor Vam pač dajo Vaši omejeni možgani. Ce bi- pa rajši kar koj izostali, je to pravno (ako razumeti, ko da sle svojevoljno zapustili službo in potemtakem ne boste le dobili plače za prihodnji mesec po besedilu pogodbe, ampak boste še obsojeni na povračilo stroškov v korist tvrdki! Še nekaj! V tem pismu 60 mestoma prekoračene meje o doj>ustnosli izražanja in me morete tožiti zaradi razžaljenja časti. Ker je pa lole za|>rk> pismo, ki ue pride v javnost, bom. kakor mi pove moj pravni zastopnik, obsojen kvečjemu na majhno denarno globo. Da Vam pa prihranim trud in stroške za tožbo, prilagam v pismu tisoč dinarjev in pričakujem Vašega jiolrdila. Brez posebnega 6jiošlovanja, P. Jensen, ravnatelj.« Uradnik Jensen je dvakrat prebral pismo z velikim zadoščenjem in zadovoljstvom, potem ga je podržal nad plamenom sveče, ki jc stala na omarici pri postelji in je vrgel goreči ]}.ij>ii- v vedro za vodo. nakar je nastavil staro budilko na osmo uro, da bi prepozno ne prišel v jjisarno in bi ga pisarniški vodja Petersen ne nahruM s ploho psovk. Nato je ves sproščen zavzdihnil in z blaženim smehljajem zaspal. (Dansko: Keivin L.) Willi Hammelrath: Triglav, gora v vezeh Ta kratka slika, najlepša od vsega, kar jo bilo izpod tujega — in morda domačega — peresa kdaj napisano o naših gorah, je vzeta iz knjige \Vlilija Ham-melratha »Cesto sveta in gozdne steze«, lii jc izšla pred kratkim. Hammelrath jc tip »boilega človeka«, ki Je zavrgel sheme in vezi svojega časa, tradicijo in izobrazbo, sežgal dvojno doktorsko diplomo in s popotno palico v roki šel po polovici sveta prisluškovat božjemu razodevali,iu v današnjih dneh. Kratke sliko, ki jih je zbral s svojih romanj po Sredozemlju. po Orčijl, Italiji, puščavah oh N'ilu in Arabiji, po Palestini in Kavkazu, po I.nponskem in Turkestann, so čudovit odblesk o odkrivanju večne božje lepote, dobroto in modrosti v današnjih stvareh in ljudeh. Njegove knjige. zlasti la zadnja, niso zanimivo in človeku drage samo zaradi lega, marveč ga zadovoljujejo po svojstveni zamisli in ponekod bajnem slogu uravnovešenega, zrelega, spokojenega in vendar večno nemirnega človeka. V knjigi je Indi nekaj pretresljivih človeških slik o svetniškem življenju bivšega tržaškega škofa Kogarja. h kateremu je Hammelrath nekoč lačen in v stiski zabredel. (W. 11. -\VeUstrna«en und Wnld-•vvege« — 1M7, Matthias Gruuonwald-Verlag VVlesbaden.) Pred sončnim vzhodom že zapustiva nnjin stan. Tema je še, prva zora se že oglaša — lo je tista sveta, skrivnostna ura mod nočio in med dnevom, ko se zdi. da vso zadržuje dih v popolnosti nasičenega miru in drhtečega pričakovanja. Krog in krog leži morje mogle, pokriva doline. Bohinjsko jezero, predhribja in vrhovi gora so v njem na pogled kakor otoki. Prehitiva liosača. ki nesetn mleko na Kredarico. pet ur, vsak rajši več kakor 20 litrov. Pot drži po dohtečem gozdu ob obronku gora. se vije okoli To«ca, vstajajoča megla nama je vodno ob vznožju. To je zložno vzpenjanje. Potem pa nenadno in kar na lepem stopiva izza ovinka in pred nama leži Triglav! Kakor krasen oltar, kakor utelešenje tistega mogočnega jioganskega boga, čigar ime nosi — kakor kralj iz starih časov, mil in strašen — primere manjkajo človeku za vzvišeno veličanstvenost te na-široko razgrnjene podobe, prapodobe mirnega, mogočnega dostojanstva. Vsega tega nisem nikjer in nikdar še videl v lako mojstrski obliki. Pravi vzpon se začenja za Aleksandrovo kočo. Natančno je zaznamovan. Zavarovan z drogovi in žičnatimi vrvmi. Vzhodni hrbet, zveza od malega Triglava na velikega, po katerem so prvi planinci morali jezditi, je zdaj docela brez nevarnosti. Takole je: orjaku so nadeli vezi in sjKme in zdaj mu more vsakdo brez nevarnosti blizu in do živega, lahko se celo z njim igra, ga tudi zaničuje. Dostopen je za vso povprečnost, pocenil se je kakor dandanes vse. »V Iakastih čevljih boš lahko sel nanj,« so mi dejali poprej. To drži. Jaz sem šel v navadnih opankah iz jermenov, ki so bile tako slabe, da sem jih spotoma raztrgal. Toda to ni bil zasmeh —; pri Bogu, da ni bii! Siromašno naključje me je prisililo do tega. A bilo me je sram, zdel sem se sam sebi paglavec in skrunilec — bilo mi je, kakor da bi moral goro prositi odpuščanja. Na vrhu. NepOzabljive ure, neizrečena lepota — na eno stran megleno morje, na drugo omam-ljivi soj in žareče barve sonca v Trenti in tja n.Y koroško stran in v visoke Alpe tja do Tur, daleč! Nemo sediva Iu, ostaneva daleč rez nameravani čas, ne moreva se odtrgati. Trenutki, za besede nedostopni! In sj>et razglnšenosl v ubranosti, lahna tegoba v sreči: kako so se majhni ljudje vrinili v ta svet bogov! Bili so časi, ko si je dostop van i bilo treba priboriti kakor so si morali bajni junaki priboriti pot b2. Frtaučku Gustl ma beseda S tem b I k u ne na /avle tega. ke s«! Al 111 verjamete. [ de 111 jc prou vo-reng žou. ric sem rojen Iblaiičun? C o b se dul 1 k u kuk nuredit. de b jest tlela kar 1111-enkal /.ginu. koker de b se u /.emin udorti. če/ en čus pa 11 kuš-110111 drugem kraj na svet pršou Men b blu use-glili ki. maguri na kiiiezarskem. sam u Iblan ne. lesi b prec tu naredu. roskoru. Narodu l> pu tu sam blaneani res en strašen siten Ido. I'kti sa pa siten de jili ni /a prenašal. Noja. tist glih ne morem trdot, de sa filili usi Iblančani tak. Eno par. recimo jest. pa tud še en par druge!) jo /e še takeli. Te se jili lohka prenaša. Večina pa ros ni za dru/gu. koker za zguga delat. Sej mende Sc niste pii/abil. ka-enga uraga sa Iblančani tekat pučel, ke jo ton takraten župan gespud (lolitar Pno pu šelenbiirgu nle truni-vuj na|ielal? Tramvaj ja pousod prou pride, še če I) ga nu Grad napolni, b jest nč nn reku. Iblančani ^a si- ga |>ii kar z usom šlerem branil Cen rebclecjon je biu tekat 11 Iblan. Sum mej-čken je mankul. do ni prši 11 spet du svetoiine vojsko. A ni tu prcnuunieii? T u jo še edin dober, de s gespud župan tekat iz. tega še glihe ni sturu in Ibluirčanu ni ton iibugat. Kur pil soj ginu ga je napelu. pa jo blu ferlig. No vite. zdej pa voz tramvaj po šolembiirgii nle žo leta in leta. pu ni nubenmu mi pol. še vesel sa tist. ke so z nim vozja, de jim ni Ireba liodot li nogmn in čouln trgat. Tist je žo res, do dola tramvaj u šelenbiirgu 11 le tak špetukel, koker de b biu soden dan. I ridosel cciitimetorsk ka-noni sa ena pravu lisa preko 110111. Prebivauci šelenlnirguve ulee sa pa že tud usi ugliišel. de jili več na more molet ta šp< 'akol /dej s še glihe na stroja iz trumvaju. I ud hodi nisa večna takratenga gespuda žiipuna, čeprou sa ud konca, ke je tramvaj začeu vozel. ud samo jeze kur z /ubiiii škripal. Čloiik se ja nazadno prvud in putrpi, če že ni drgač. Pusebon kašenga šun-dra se člouk prec prvad. če je gluh. Iu sc je trudil u flcčka jnarsk fur. ke lleč-ku.juarsk farmani še nisa tkn eimpeiTili. koker šcnt.jakubsk. Buli var. če l> jim ton zdojšen gespud župan pu Prulali tramvaj napelut. I u 1) i^i iz kože puskukul. tku b se jezil, šonl-jakiibskeh furmanu sploh nubeden na more lajdttt, tku sa siten. Prou nubeden jili na moro več prenašat Puglejte! Sl : 1 in pol za Aljehina. Aljehin ie dosegel 5 zmag. Euvve 2 in 5 partij je pa bilo remis. Aljehinu je |>ctrebna še ena zmaga in ostale partije pa more vse samo realizirati, dokler ne doseže stanja 15 in |io! točke in osvoji! bo zopel svetovno prvenstvo. Od zadnjih Aljehinovih zmag je |>csel"no zanimiva v deseti partiji, v kateri jasno stopi na dan Aljehinova taktična moč. Aljehin — E u w c I. d2—d4, Sg8—16 (Euvve jc v tem inatehu izgubil zaupanje v slovansko obrambo 111 se je že v osmi partiji zatekel k Njeincovičevi obrambi, v kateri pu tudi ni imel uspeha); 2. c2 c4. c7 eO; T. Sbl - c3. Lf8—b4; 4. Dd'1— c2. d7 d5 (velemojstra igrata najsolidnejše jx>leze); 5 c4xd5. Dd8 Xd5; 6. c2—e3 (s Sgl—f3 bi beli ne mogel izkoristiti možnosti, razviti eventualno skakače na c2 in z 12—(3 jioseči v središče), c7—c5; 7. a2— a3. LbXc3+8. b2Xc3. SbS—cO (v 8. partiji je igral Euvve Sb8—d7. kar se ni posebno obneslo); 0. Sgl —f3 (v 8. partiji jc Aljehin igral 12—13, kar zdaj ne bi bilo dobro, ker črni dainski konj preveč ne prijetno pritiska na točko d4); 0—0; 10. c3—c4. Dd5 d6; II. Lcl-b2. c5Xd4; 12. c3Xd4. b7-b6; 13 Lfl—d3, Lc8—b7; 14. 0-0. Ta8-c8; 15. Dc2 —e2'(na c2 dama ni stala več dobro. Zato je tudi razvil svojega kraljevega lovca na d3.) Dd6_-f4 (črni ima pred očmi kombinacijo S16—g4 z grožnjo Sc6--d4 in LXf3, ki pa je takoj ni mogel pričeti, ker bi na Sf6—g4 prišlo LXh7+ itd.); 16. Tal -dl. TfS-c8; 17. Ii27h3. Sc6-a5; 18. Sf3-e5, Ll>7--e4 (črni pravilno igra na menjavo, ker mora šentjukulisk liirmuni >c pu lohka /dej s teja-Irani pud iius ubrišeju. cist prou se jim glidi. Pa nej b Idi pameten, koker sa drug furmani. Jest jim pr u i/ dua srca prvošein. Šentiakub-čani misija, de nam drugem Iblančanem kar pu sred niestenga llajštia ro/ee evoteju. Pa ni tku. I ud mi moruni inarskej dol pužrt, pa ježek za zubnii držat. Puglejte, kuku sa Prulčancm lajn inust čez Pilile nuštiniul. Ceste sa jim tud pu Prulali iku zrilitul, de b člouk lnn;il mislil, do hod tam ukul Belgruda, če gre pu Prulali. Jest nu vem. k 11 a čju še več? Nej boju cufriden, de je tku. Iblanea su jim lud tku lajn pu Prulali zreguli-ral, de ju je veselo za puglodut. Sevede, ko sa I blu ncu reguliral, sa mogel pu tista Batatuva filjulku, ke jo stala lam zraven prulskega mn-sta in je en šušiur not 111011 za skrbet, de Prul-čanem ni Mu ireba bosem ukul caplat, purlrl. ke s,1 se bul. de b -e u Ibluncu na prekucnili. Kes, de je Ida kur lesena ampak škoda b ja blu |>u uscglili Ke sa šentjukulisk furmani videl, de tiste luirake ni več tam pr most, jim .je pa ud jeze kiir kri zavrela. Kaj jim na bo? Kene. šeiit,jukiibsku knjiženca jim je fige pukazala, te.jater glih Iku /dej nej prideju pa še ub Batatuva liljalkii, pii boju čist ub liso. Tu jim je ja kar za scagut. No, glili tku ugnut so pa šentjakub-čani tud na pesteja Kene. duuke morja glili Iku plučvut. koker drug Iblančani. Mestne in banu vinske dukladc tud. Zakuu b se pol pustel iku u nč levut? Sej nisu na prežgan žup u Ibluna prpluvul. Dost doug sa moučal in putrpel, do se je delal z nim. koker sviua z meliuni Zdej mu.ja pa zudosl. Tiijta Batutuva filjalktt inorc nazaj u Prule, pu je fertik. Ce na ho šlu zlepa, bo šlu pa /grda. No pu sa se zmenil, de boja šli la in ta dan usi pusestuki dol ud Krvave ri h te pu ke du Jelačiiiuvc štarije Ii gespude župane in buja pugervul, de se more tista Batatuva li-Ijalka štundepede nazaj pustaut. No. in šli so. Tulk ili je po blu. de nisu mogel nsi nu rotuž. Ene par st u jih je ustul kur dol na pluo ukul šterne in >a čakal, de boja zvedel. k un je deputacija pr gespude župane uprau-!a. Ke deputacije le ni blu doug nazaj, šent-jukubske farmano je začel pu tud u noge zebst. ke je blu tisi juter precej liladnu. sa so pa pu -čas razšli tum ukul pu šturijuli. Ke je če/ ene pu ure pršla deputacija / rotiižu veseleh ubra/.u. pa ni blu iiubenga več dol na plac. Sam jest sem še sedou dol na šten-gah pred rotužum, ke sem biu Icrbčen. kuku bo ta reč vn izpadla. No. in Iku sem jest zvedu. de jih jc gtespud župan še precej prja/.cn spre,jen in jim tud iiblnbu. de bo use sturu zajne. kar jo u negavih mučeli. Ko je pršla deputacija dani u Prule. je pa že zagledala lista baraka za d i za prulsku šula. Gespud župan jc prou gvi-šen kar telefoničen naročil, de nej so hiter p 11 -stan baraka kamer je u Prule, sam de na boja Prulčuni jezike utresal. Ubencm jo pa tud naročil, do noj so priden gnuji tam ukul barake, de bo spumldd baraka čist u cvetji. de so 11111 na bo mogel naprej metat, de za Prulčanc lična stri. No, vite! I11 zdej se usak dan voz gnojneo u Prule Ii list barak in lud druge tako reči, ke jili Iblančani lohka pugreša.ja, Prulskem rož-cam boja pa lo prou pršle. Sej pravem: člouk se more energičen na noge pustaut, pa duse/e uso. kiir če. Prulčani maju zdej spet Batatiiva filijalku, spunilad boja pa turi že u rožeah F. G. Križanica 1 ) 4 l 1 I" 1 ■ 1'' 14 lo II 1 i" ! 1' 19 1 1" 1 i1 1 1 28 i F "1 p > 1 I W «1 31 1 „ 33 34 r 1 1 Hi- 39 1 L v I I'3 44 1 r j 1" "H 1 50 51 I I 52 J L 54 ■1 | 56 57 58 5!) 1 | 60 1 h I 62 63 64 65 | r "1 r 69 | r 71 1 j 72 1 I" 74 1 1 1 I'6 V vsak prostorček vstavi |io 0110 črko. Besedo •se /.učno | > r i številkah, nehajo pri debelih črtah ter pomenijo: Vodoravno: 1. vseučiliški profesor v Leipzigu, pisatelj romanov i/, egiptovske zgodovine (1837 do 1898), ti. manj rabljena beseda za kapljo, 11. tuja beseda za zgodovinske zapiske. 10. skrajšano moško krstno ime, 17. najnižji, a zgodovinsko najpomembnejši grič v Rimu. 18. manjša država v prednji Aziji, 10. italijansko meslo ob Adiži, 20. kraj severno od Petrin,je na Hrvaškem, 21. moško krstno ime, 22. linsko pristanišče, 23. prijatelj tuje lastnine, 25. slovenski umetnostni zgodovinar, 27. nekdanja nemška kolonija v Vzhodni Afriki, 29. industrijska rastlina, 3». slovenski pesnik, avtor »Rimskih verzov , 32. vrsta parnega stroja, 34. tuja beseda za gonilni stroj, 30. manj rabljena beseda za dol njive, 37. najvišji vrh v Armeniji, 39. večja gora na zahodu Mule Azije. 40. srednji del noge, 42. španski narodni junak, 43. vzklik začudenja, 44. moška oseba iz svetega pisma, 40. tuja beseda za uradni spis, 47. moška oseba iz, svetega pisma, 49. manj rabljena beseda za slanino. 50. VVielandov romantični ep, 52. del očeuaša, 53. važno oločje v Atlantskem oceanu, 5-1. dve jugoslovanski gori: prva jo pri Dovjem, druga pri Kni-hu, 56. vrsta alkoholnih pijač, 58. rimski pozdrav, 60. manjša utežna mera, 61. lablele proli revmatiz-11111, 62. srbsko moško krstno ime, 64. dol živalskega telesa. 66. manjši jugoslovanski otok. 68. pravoslavni svetnik s svetniško kratico. 70. tatarski poglavar, 71. poljski delavec, 72. tuja beseda za predpis, 73. lesena zgradba, 74. manj rabljena beseda za pa- z izmenjavo šc najprej odkriti slabe strani visečega belega središča); 19. lfl—el. Le4xd3; 20. De2Xd3. TeS dS (črni hoče s S16- d7 pregnati neprijetnega belega konja na c5); 21. Lb2—cl. DI4 - h4 (boljše je bilo Df5. toda črni niti sanjal ni. da bo dami na Ii4 pretila kaka nevarnost); '22. Dd.3 -c2! TdS—c8? (tu bi bilo boljše S!6 d7 ali pa Sa5—c<>. Euvve sc je /bal grožnej Sxf7. ki pa ni bila tako nevarna kol druga grožnja, ki jo ie Aljehin na skrivaj pripravil in io jc Euvve popolnoma pregledal); 23. g2—g4!! (grozi Kg2 in Sf3. proti čemur črni nima pametne obrambe. N. pr. Dxh3, Td3, DM4. Tg3 t grožnjo SI3), Sa5-c6 (zdaj jc preložilo in bi bilo boljše li7—li5); 24 Kgl- g2. Sc6 ■ c5' 25. d4Xe5 (beli dobi zdaj figuro iu s leni zmago). SI6—Ii5; 26. g4vli5. Tc8Xc4; 27. De2 13, TeS fS; 28. h5-h6, f7 15; 29. Df3 g). Dh4xg3; 30. I2XC3. Tf8—cS; 31. h6Xg7. Tc4-c24 ; 32. Kg2 -f3, Tc2—c3+; 33. Lcl-e3, Tc3xa3; 34. Tdl —d7, Tc8— c4; 35. Kf3-2f. Tc4-c2+; 36. Tel-e2. Ta3—a2; 37. Te2Xc2. Ta2Xc2+; 38. Kf2-f3, a7 - a5; 39. Le3 I16. Tc1- c8; 40. Td7-e7 in črni se jc vdal. ker TXc0 i" TI6 takoj odloči. loko. 75. jiokrajina v nekdanji srednji Grčiji, 76. redek obrlnik. Navpično: 1. ena od deveterih muz, 2. nevestina oprema, 3. skrajšano žensko krstno ime, 4. podzemeljski hodnik. 5. vrh v Savinjskih planinah. 6. moško krstno ime, 7. tuja beseda za pisatelja, ki brani verske resnice, 8. šivalna potrebščina, Š). grška črka. 10. španski pisatelj, avtor »Majhnosti (1851—1915), 11. tuja beseda za prispodobo, 12. jugoslovansko mesto v srednji Srbiji ,13. trgovski izraz za predplačilo, 14. glavna reka v Češkoslovaški. 15. tuja beseda za sveto jx)dobo, 24. bližnja sorodnica, 25. lahkoatletska panoga, 26. tuja beseda za upraviteljstvo, 27. tuja beseda za glas, 28. nadležna žuželka, 29. glasbeno orodje, pevsko znamenje, 31. druga beseda za sliko, 33. večje indijsko mesto ob reki Kavi. 34. čistilno sredstvo, 35. druga beseda za obrtnika, 36. levi pritok Donave v Romuniji, 38. moška oseba iz Kreftove »Velike punlarijer, 41. nemški kraj na Koroškem pod Remšnikom, 42. vrsta kovine, 45. nekdanje mesto v Beoci.ji. 46. večjo mesto v Romuniji, -18. tuja beseda za zavetišče. 49. skrajšano ime za najvažnejši jugoslovanski zaliv, 51. črnogorsko moško krstno ime. 52. ženska oseba iz svetega pisma. 54. vrsta renesančnega umetniškega sloga, 55. žensko krslno ime, 56. francoska politična osebnost. 57. vrsta zdravnika. 59, ena od treh božjih čednosti, 63. ničvredna cunja, 65. udomačena žival, 60. ud družine, 67. manj rabljena beseda z.a bilje, 68. tuja beseda za smučke, 69. turški naslov, 70. druga beseda za kovanje. Rešiiev križanke z dne 7. novembra Vodoravno: 1. in 92. Dnevnik Slovcncc.: novic jc studenec!, 16. oer. 17. Nin, 18 utu, 19. čop. 20. Ida, 21. mogul. 22. ej>olia. 23. liter, 24. Umi, 26. kos. 28. Ha. 30. kor. 32. A11I, 34. idila, 37. Kokra. 40. liana, 43. med, 44. lzo, lo. Noe, 16. red, 47. ras. 48. Avala, 49. lepak, 50. greda. 51. Mirim, 54. Elija, 57. pirit, 60. i ca, 61. jen, 62. Aca, 63. dej, 64. užo, 65. La-ban, 66. Osaka, 67. kanal, 68. eta, 70. Kum, 72. Oka. 74 boh. 76. osa, 78. bedak, 81. opeka, 84. koleb. 87. oje, 88. Dol. 89. oko, 90. Kač, 91. Ala, 92. glej 1. vodoravno! Navpično: 1. Dom. 2. neon, 3. erg. 4. vnuk, 5. Nil, 6. Ines. 7. kup. 8. stol, 9. Lah, 10. očak. It. vol, 12. Epir. 13 nit, 14. Eden, 15. car. 21. nima. 25. Aida, 27 oaza, 28. Tone. 29. area, 31. Oleg. 32. Aare, 33. lasa, 35. Devica, 36. lilija. 37. koleno. 38. kopica, 39. arkada, 41. Idrija. 42. Nadiža, 51. Milo, 52. Raba, 53. menil, 55. laso. 56. .laka, 57. peko. 58. runo, 59. tola, 69. Tejo, 70. kadi. 71. molj, 7,3. koks, 74. Bakli, 75! Hoče, 77. Sele, 78. bon. 79. Dev, 80. Koc. 82. Poe 83 kot, 84. kad, 85. lan, 86. bac. Razvezano snopje Slovenska beseda: Prvič nap sana Slovenski jezik govori do 1.750.006 Slovencev, če všlejcmo še one izza naših meja. V leni jeziku imamo že skoraj pred 1000 le 1 i napisano prvič našo besaJo. Prav lo nam dokazuje, da smo žc takrat zaživeli svoje lastno narodno življenje, zlasti če se oziramo na to. da je najvišja odlika 111 največja značilnost slovenskega naroda njegov je/ik. slovenski jezik. Ta naša |)rva beseda nam izpričuje naše pravo za vstop med narode za tvorbo svoje lastne kulture. Ud tedaj do danes je ravno jezik ona nepretrgana vez iu notranja sila. pa tudi zu nanj i izraz, ki nam dajejo pravico priznanja svoje lastne samobitnosti, svoje lastne kulture, svojega lastnega jaza. Prvi so Brižinski spomeniki. Nastali so oko; eta 1000. Ta spomenik nas nehote zavaja, da 111 io I i liio da je moralo biti napisanega več' v slovenskem je/iku v oni dobi. Zob časa jc moral uničili ui v toku zgodovine se je moralo ninogo-kaj izgubiti. Ti Brižinski spomeniki obsegajo: 1. Obrazec splošne izpovedi, kakršnega jc duhovnik molil pred verniki joo pridigi; 2. Kratko pridigo o grehu in pokori in 3. novo obliko splošne izjjo-vedi. h spomeniki kažejo, da smo imeli še nekaj raznih starih staroslovenskih oblik in da je bil naš jezik že takrat bogat 111 čist Drugi tak pomembnejši spomenik našega je zika je Stiski rokopis iz leta 1428. imenovani po stiškem samostanu. K (emu rokopisu je pripisal še drugi sliški duhovnik v letu 1-140 velikonočno pesem in obrazec za splošno izpoved, prvi pa obsega molitev pred pridigo in jiesem Salve regiua. Tretji rokopis pa je Celovški iz I. 1430. Tu imamo v slovenskem jeziku očenaš. avemarijo in vero. Ti rokopisi so služili samo tujemu duhovniku. da te laže pripravljal in učil narod. Poleg teli imamo še nekaj drugih manjših pisanih dokumentov iz te dobe, kakor n. pr.: osnutke za pridige. osnutke za Marijino pesem.o Beneški Sloveniji prvi zgled slovenskega pravnega spomenika, Seznamek ustanovnih maš v Crnjevu. Ti trije rokopisi v tako zgodnji dobi slovenskega življenja so naša legitimacija zn vstop v samostojno narodno življenje, so priča našega duha in naše biti, ki nam dajeta vso pravico za zavedno in odkrito priznanje našega slovenskega jezika Jezik, ki ne raste, jc mrtev, ta jezik slovenski pa raste. živi. se dviga v svojem razvoju vedno višje tako. da je vedno bogatejši in lepši Od za-čelka njegove pismene izpričanesti rasle do danes. Zato no more nikdar umreti Živel bo. dokler bo slovenski narod živel. Stevilnica 10 1 13 1 7 2 7 4 14 15 12 10 16 7 0 1 2 5 13 7 4 7 12 7 2 francoski romanopisec 4 druga beseda za oddelek 3 mlečni izdelek Glavna zaloga za Ljubljano: Prognrija ..Adrija" Mr. Ph. Borčii1, Šelenburgova 1. KO-OP" hotel Palače v Starem Kaštelu Najlepša lega na Kaštelski revieri. Neposredna bližina Splita. Moderni konifort. Cene zmerne. Hotel jo odprt vse leio. Hotel „K0-0P" v Gozd-Nartullku Neposredna bližina Kranjske gore. Hotel leži pod prekrasno Martuljkovo skupino. Vse vrste zimskega športa. Najmodernejši komfort. V sobab hladna in topla voda. Cene zmerne. Hotel jc odprl vse leto. Hotel „X0-0P" v Vriuački banji Sprejema goste vse leto. Centralna kurjava, V sobah hladna in topla voda. Cene zmerne. Vse informacije daje Hotelska akcijska družba „K0-0P" za vods'vo gostinskih obratov Beograd, Poenkareova ulica 21 ZASTOPNIKI - POTNIMI za Dravsko banovino potrebuje firma Vlada MIIIČ i I»ral Pismene ponudbe na poštni predal 210 Beograd PUH IDC SINFONIJSKA SERIJA 38 rmLirj JE VIŠEK RADIO TEHNIKE O NAJBOLJŠA KAKOVOST! • LEPA OBLIKA! # NIZKE CENE1 0 PLAČILA NA 18 MESECEV! OGLED IN PREDVAJANJE BREZOBVEZNO IN BREZPLAČNO PRI Philips Radio ZASTOPSTVO obrokov po Din 225-- H. SUTriVER, Ljubljana, Aleksandrova 6 BARK ARO L A 161 t-fl superposicijski prejemnik-skala z izpisanimi imeni postaj — selektivnost 9 kHz-0 Wattna končna pentoda — 3 valovna območja: 1(>.7—r>1 ni, 195—585 ni, 720-2000 m. Naplačtlo 333— in IS Gudi * Prisilna dražba hiše, (last tt. Koroian d. d., Prevalje) se bo vršila 27. novembra t 1. ob 0 uri dopoldne pri okrajnem sodišču v Pro valjab, soba štev. (j. Na dražbi nova enonadst ropna hiša, stavbišče kat. štev. 172—173, stavbišče, žaga, skladišče kal št. 1-11/2 davč. občina Parna vas, vložek šl. 08, vse z Inventarjem, lokomobila, eirkul. žage, I velik m I mali jarnienik i. t. d. Najnižja pradfoa Din 190.930'- Natančna pojasnila pri okr. sodišču. Prevalje spis I 303/37-8. HERSAN ČAJ DELUJE O I. A J S U J K UBLAŽUJE ODSTRANJUJE Uep. S. hr. 193830/933. dobro pri obolenju želodca, jeter iu Icdviu Pomaga pri arteriosklerozi in hemoroidih, muke in bolečine pri revmatizmu in protinu. bolečine pri mesečnem perilu iu meni. motnje debelenja ler napravi vitko. Dobiva »c v rseli lekarnah Agues Giinther: 142 Dušica - Rožamarija »Ljubi oče,« ga je prekinil Harro,« fi vendar nc moreš vsega zbora sprejeti v Bratinecku in lo še z orkestrom! Kje pa boš nastanil vse te ljudi?« »To naj bo moja skrb, Harro,« mu je odgovoril knez. »To bi 6eveda ne bilo najvažnejše, pa pomisliti moraš, da bi se moral za to vnaprej določiti dan. Stanje Rožamarije 6e pa tako izpre-minja, da nastane vprašanje, ali bo dovolj čvrsta, da zdrži prevoz v Brauneck in potem še v cerkev.« »No, Harro, toliko mi pa že smeš zaupati, da sem vse to dobro premislil. Rožamarija pride nekaj dni prej v Brauneck, saj mi je itak že obljubila svoj obisk. In če bo že tam, potem sc bo v treh dneh vendar mogel najti primeren čas.« »Ne zameri oče, jaz vendar še ne veni, če ei si v tej zadevi docela na jasnem! Ivan, kaj bi pa moglo približno 6tati vse to?« Ivan Friderik je povesil glavo nad krožnik, pričel premikati hruške in nož za sadje in kravato in kozarec ter vprašal: »Brez solistov Harro?« Knez se jc nasmehljal ler mu porinil nazaj mož za sadje in kozarec z vinoin ter rekel: »Prištejte tudi stroške za sopran in bariton!« Naš umetnik jc dvignil glavo in vzkliknil: mo premoženje!« jjavil šum. Stara dama farro je zmajal z ra- >PresvetIi, to bi stalo cel' V sosednji 6obi se je poj; je vstala ter odšla tja ... Ha meni ler posegel vmes: »Ta stvar ostane še vendar kočljiva. Treba ie tudi pomisliti, če bi to še bolj ne vznemirilo Rožamarije.« Zdaici 6e je dvignil knez ter odšel v sosednjo Sobo. Harro iti Ivan Friderik sla pa ostala v obed niči. »Ivan. lo jc nemogoča zadeva,« je rekel pritajeno Harro. »Mojemu tastu, ki je sicer zelo previden star gospod jc videti, kot bi se hotel vreči v to dogodivščino. Pomisli na vse te ljudi v malem Bratinecku!« »No, mogli bi zahtevali visoke vstopnine. Seveda bi bilo vse lo le napitnina. Koliko ljudi pa ima prostora v cerkvi?« »Okoli osem sto. Toda ne verjamem, da bi meščani hoteli kaj plačati. Jim nili tia um jie pride. Kar pride iz gradu, to morajo imeti zastonj, sicer bi se razburjali, da bi si mi morali zatakniti ušesa Imenuj že vendar. Ivančck, svoje premoženje!« »No jaz mislim štirideset tisoč mark. Harro... Toda, če bi žc imela ljudi skupaj, bi ne predvajali le -nekaj zborov, marveč celo skladbo. Čarobno, pravljično kot v snu bi vse to bilo. Harro! Povej, kje pa počiva ta stari Braunecker?« »Seveda leži v grobnici, v cerkvi! Kje bi sicer naj bil?« — »Pomisli Harro. če bi temu gospodu ki nikdar ni slišal svoje lastne glasbe, ki je vso svojo vnemo, ljubezen in bolest pogreznil varno, zdaj po dve sto letih zadonelo nad grobnico njegovo življenjsko delo! Verujem v božjo pravičnost in mislim, da me sliši Bog. Veš. kaj pomenja mrtva, poko-jjana glasba, ki leži za večno v svoji papirnati grobnici?« Morda! Mojc najlepše slike tudi nc vitli živ človek.« »Nc Harro. lega li nc veš! Svojo sliko imaš pred seboj ter si se uaužil pred njo vseli radosti in boles i umetnika. Tvoja slika sloji pred teboj. Ta ubogi glasbenik pa ni nikdar tnogel zbuditi k življenju svojega lastnega umotvora. Svojo radostno. silno in sončno dušo jc tu notri pokopal, in zdai bi naj hipoma oživela! Naj bi se rado-vala, se dvigala, naj bi potegnila za seboj človeške duše ter jih ponesla na svojih krilih pred Večnega. In kako iejx> bi bilo, kak praznik duše, če bi mogel uživati V60 to glasbo brez vsake zemeljske primesi, v podoželski cerkvi, ki je polna zbranih vernikov! Dragi Harro, jaz moram vendar poznati moža, s katerim 6e ukvarjam neprestano že šest mesecev. Tako si je bil vse to zamislil. — Koncertne dvorane in to še moderne, s poklicnimi ocenjevalci iu s potrebnimi prostaškimi poslušalci — tega ti ne poznaš. Ilarro! — Ta skladba na primer je prirejena za sodelovanje vernikov To je v njej najlepše mesto, kjer pojejo verniki staroznano cerkveno pesem, nad katero jilava čarobni gkus pevke. Zahteva se od tc. da nadvladuje orkester, mestoma tudi orgle, vernike in zbor...« Zdajci se jc dotaknil njegove ramo knez, ki se jc bil neopažen vrnil. Imel je v roki kos papirja. katerega mu je podržal pred očmi. Na njem |e bilo napisano neko število. Bi to zadostovalo?« Ivana Friderika jc oblila rdečica. »To bi bilo več ko zadosti. Toda, presvetli, |x>teni pa že celo skladbo!« »Seveda... seveda! Toda zdaj se ne govorite o leni |>red Rožamarijo!... To naj bo moje darilo u njen rojstni dan. Molči, Harro! Res jc že minil, toda smel sem ji podariti le nekaj malenkosti. Bili ste prestrogi z menoj. Zaradi tega sem bil takoj sklenil, da jo hočem za lo oškodovati. Kaj hočeš Ilarro? Nekoliko oblek iz Pariza, šc drugi avto...« Skomizgnil jc z rameni in odšel v sosednjo sobo. Sluga ie brezšumno pospravil mizo v red. Ilarro je obsedel na čelu se mu je pojavil črn oblak. Ko sta bila z Ivanom Friderikom sama, mu je ta rekel: »Harro, tebi vendar vse lo ni všeč!« Harro si je podpiral glavo z rokami ter strmci pred se .. . »Prav za prav moj last tic more dati svoji hčeri tolikega darila k rojstnemu dnevu. Za kakega amerikanskega svinjskega trgovca ali velikega lovarnaria b' to biio primerno Toda takšnega darila ne 6me pokloniti nemški knez, ki ima toliko starih obveznosti, katerih nepoučen človek niti nc jioziia. Seveda privoščim 6voji soprogi vsako radost. posebno če jo more tudi uživati. Siccr bi imela od nje le srčno bol. Toda, duši me... Kaj takšnega se more podarili satno enkrat... Boli me, da vsi s tem računajo.« Zdajci je Ilarro vslal in planil na verando. Počasi mu je sledil prijatelj... Bilo jo videli, da ga je Harro pričakoval. Položil mu je roko na. ramo ler rekel: •Doumcš, Ivan, kako mi mora lo stiskati srce, da vsi s tem računajo, da L»o to poslednjikral? Ivan Friderik je zadrlitel in odgovoril: »Ne. Harro... nc!« Nad njima je sijalo kra6no zvezdnato nebo, kol temna, strnjena skupina se jc razprostiral go/d pred njima. Po dolini so se vlekle bele megle in le nejasno se jc videlo lesketanje reke. Svetel utrinek je prerezal ozračje... Harro je prijateno nadaljeval: »Ivanček, vem. da bo domneval slari gCr.|>od, tla sem jaz malenkosten ali da se brigam za bran-rieško mošnjo... On pa nc ve. kako bi že pokazal svojo ljubezen. Jaz sem jioslal že docela oduren in marsikaj boš- moral pretrpeli 7 menoj. Zelo sem srečen, da le imam pri sebi, toda le pripravi sc! Da se pokažem svoji Roži v najlepši luči, to jc vse. kar hipno premorem Cisto sem žc zmešan od same zaskrbljenosti. Pa pravkar si izustil nekoliko besed, ki 6e nič prav uc skladajo s tvojo prejšnjo svobodomiselnostjo!« »Moja svobodomiselnost, če jo žc hočeš (ako imenovati, je več ali manj umetna berlinska rastlina. Z mojo lastno dušo sc ni nič prav razumela. Ccslokra' je |>lakala kot majhen otrok in z ničemer jc nisem mogel |x>miriti. Zdaj pa sem nehal * trpinčenjem samega sebe ter sem svoji glavi za-povcdal, da prihrani duši nadaljnje muke in glado-vanie. OJtedaj se pa počuliui tu notri znatno boije iu pri srcu mi je. kol bi bil pravi knez.« »Žrtev razuma torej, Ivan?« Naočniki, ki se ne dajo razbili. Ta dama si prizadeva, da bi razbila sleklo na naočnikih, ki je zanje iznašel novo steklo neki ameriški iznajditelj po večletnih poskusih. Doslej se še ui posrečilo, da bi bil kdo to steklo razbil. Novo steklo je mnogo bolj prozorno kakor navadno Kolobocija s porokami in ločitvami Znano je, da je žena vojvode Windsorekega poprej bila žena gospoda Simpsona. Ko sta se Simpso-nova ločila, se je ona poročila z vojvodom VVindsor-skini. Gospod Simpeon pa je ostal sam. Sedaj pa poročajo, da se bo gospod Simpeon vnovič oženil, in sicer si je izbral sošolko svoje prejšnje žene, gospo Marijo Raffray, ki sedaj prebiva v Renu, v ameriški državi Nevada. Ta je bila doslej poročena z new-yorškim borzijancem Jacquesom Raffreyjem in se sedaj obravnava pred sodišči njuna ločitev. Kakor hitro bosta Raffreyjeva dva ločena, bo ona postala gospa Simpson. Toda Raffrey noče ostati kar tako, marveč že misli na drugo ženitev, kakor hitro bo njegov prvi zakon ločen. Za nevesto si je že izbral .gospo Connie de Power, ki tudi živi v Renu in ki 6e je dni pravkar ločuje od svojega dosedanjega moža. Pa recite, če ni vse to več kakor kolobocija. Kako bi človek temu in takemu rekel? Resnična pripovedka iz današnjih dni V neki ribiški vasi blizu mesta Ayr na zahodni obali Škotske na Angleškem se je te dni zgodila tale zgodba, ki je na las podobna pripovedkam iz starih časov, kakršne smo prebirali nekdaj v šolskih knjigah. Star ribič je umrl in zapustil dva sinova, ki sta bila navdušena ribiča. Oče je poleg hiše imel še nekaj posestva, katero jo obdeloval s svojo ženo in hlapcem. Malo pred ribičevo smrtjo pa je zbolela še njegova žena, tako da je bilo 6edaj skoraj nemogoče polje pravilno obdelovati. Sinova pa nista imela veselja do kmetije, temveč sta se raje vozila na globoko morje, kjer sta lovila ribe. Najhuje za starčka pa je bilo to, da se sinova nista razumela. Odkar pa 6e je starejši oženil, je bilo še hujše. Tako nista niti več hodila na lov v istem čolnu, temveč se je oče vozil na lov v svojem čolnu in z njim starejši sin, medtem ko se je mlajši dal najeti na sosedov čoln. Ko se je torej očetu približala zadnja ura, je moral razdeliti svoje premoženje med oba sinova. Da bi bil obema skupaj izročil čoln in posestvo. ni šlo, ker nista hotela skupaj loviti ne skupaj delati. Zato je enemu zapustil posestvo, in nekaj ribiškega dobička poleg, drugemu pa čoln za ribolov, od katerega pa je moral majhen del odstopiti bratu, ker kmetija sama ni mogla preživljati družine. Pač pa bi oni, ki je dobil čoln, 6inel stanovati v hiši. Po stari navadi sta sedaj brata žrebala, kdo dobi en delež, kdo pa drugi. In mlajši brat je v svojo veliko nevoljo potegnil tisti delež s kmetijo, starejši brat je pa dobil čoln in ribištvo. Tako je po očetovi smrti mlajši sin začel vendar le kmetovati, orati in sejati, čeprav za to delo ni imel doslej ni-kakega veselja. Kajpada kmetija ni dovolj nesla, zato bi brez tistega malega priboljška od bratovega ribištva ne bil mogel živeti. Letošnjo jesen pa se je vse spremenilo. V letošnjih jesenskih viharjih na morju 6e je namreč ribiški čoln starejšega brata razbil in vse naprave ribiške zadruge so bile obenem uničene. Ker pa menda čoln in naprave niso bile pred viharjem dovolj zavarovane, tudi zavarovalnica noče izplačati zava- rovalnine. Napravili so prošnjo na vlado za pomoč, toda od tam še ni odgovora in se zaradi tega rie ve, ali bo vlada pomagala ali ne. Žalostni so sedeli ribiči v svojih hišah, ker ribolov zadnjih dni avgusta ni bil bogat ter je zaradi tega pri njih sedaj v jeseni nastala velika stiska. Pod pritiskom le nesreče pa sta se oba brata začela vendar le bolj bratovsko gledati. Saj sta bila oba močno prizadeta in drug na drugega navezana. Mlajši brat je sedaj z večjo vnemo obdeloval svoje zemljišče. In starejši brat, ki jo prebival v njegovi liiši, mu je začel pomagati. Nekega dne to jesen 6ta oba začela kopati nov vodnjak pred hišo. Pri kopanju v globočini sta se menjavala. Naenkrat pa je starejši brat globoko v zemlji s svojo lopato zadel na nekaj lesenega. Izpod lesa je dvignil plesnivo kovi-nasto posodo, iz katere so se naenkrat pokazale čudne sponke, palčice in posode. Vse to se je umazano-rumeno svetlikalo. Vse je lepo zložil na kup ter zvečer pokazal vaškemu. Ta je takoj spoznal, da je ribič izkopal star galski zlati in srebrni zaklad. Drugi dan opoldne je bila pred vodnjakom že zbrana komisija strokovnjakov, ki so izkopane predmete natančno pregledali in to-le ugotoviii: Ta zaklad je iz tistih časov, ko so se Škoti še vojskovali zoper angleške vsiljivce. Hilo je to nekako leta 1310. Zaklad je bil najbrže nekdaj last škotskega kralja Roberta Bruce 1. Bilo je namizno po-sodje, katero je kralj tamkaj dal zakopati, ko je premagan bežal pred Angleži. Spočetka sta brata mislila. da bosla zaklad morala oddati državi. Toda, ker sta zaklad našla na svojem zemljišču, sta smela obdržati polovico. Svoj del sta torej prodala muzeju v Edinbourghu ter zanj dobila 12.000 funtov šterlingov, kar je v našem denarju nekako 3 milijone dinarjev. S tem denarjem sta sklenila kupiti novo lepo ribiško ladjo ter začeti samostojno ribiško trgovino. Obenem pa hočeta oba skupaj še naprej pridno obdelovati polje in kopati zemljo. Japonski vojaki se vesele, ko so zasedli po hudih in krvavih bojih severni šanghajski kolodvor v Časnikar padel na šanghajjshem bojišču »Saj si vedno hotela imeti hišo ob vodi.. Neprijetnosti vojvode Windsorskega Te dni so v Parizu obhajali spominski dan obletnice, ko se je sklenilo premirje in je bila 6 tistim dnem končana svetovna vojna, i e spominske slovesnosti 60 bile tudi po cerkvah. Tako slovesnost je priredila v pariški anglikanski cerkvi tudi angleška kolonija v Parizu. Te slovesnosti se je hotel udeležiti tudi vojvoda Windsoreki. Ko pa je župnik anglikanske cerkve, kanonik Dart. izvedel, da se namerava tudi W:ndsor udeležiti cerkvene slovesnosti, je vojvodi poslal tole sporočilo: Rajši bi videl, ko bi se vojvoda te slovesnosti v cerkvi ne udeležil. Sicer ga globoko spoštuje kot bivšega angleškega kralja ter nekdanjega bojevnika, vendar pa tmi mora povedati, da anglikanska cerkev ne priznava ločitve zakona in nove poroke. Ce torej >'ojvcda vkljub temu pride v cerkev, bc sicer preskrbel zanj častni sedež, kakršen se spodobi za angleškega vojvodo, vendar ga iz zgoraj omenjenih razlogov ne bo mogel niti z besedico [»zdraviti. Nato je vojvoda Witidsorski sklenil, da 6e ne bo udeležil ne spominske slavnosti v anglikanski cerkvi, niti drugih slovesnosti zunaj ter tudi ne slovesnosti, ko bo Britanska legija odkrila pred katedralo Notre Dame spominsko ploščo. Posebni poročevalec londonskega lista »Dailv Telegrapha« v japonsko-k i tajski vojni Pembroke Stephens je padel zadet od japonskih krogel. Padel je torej na polju dela in izvrševanja dolžnosti. O njegovi 6mrti poročajo: V družbi več drugih tovarišev je angleški časnikar sedel na strehi vodnega stolpa v francoski koncesiji ter od daleč opazoval boje za Nantav. Naenkrat so Japonci z dvema strojnicami začeli streljati na ploščad na stolpu. Francoski časnikar Anietler in madžarski poročevalec Turansky sta bila hudo ranjena. Tri druge pa so jajKmske krogle le oplazile. Krogle so bile nalašč namerjene na streho vodnega stolpa v francoski koncesiji. Ta slolp je kakih 20 metrov visok in se je z njega dalo j>rav lejK) opazovati, kaj se. na fronti dogaja. Poslopje je seveda le kakih 50 metrov oddaljeno od bojišča. Ko so na streho začele padati japonske krogle, je.bilo na strehi devet inozemcev. Streha je bila cetnentirana in navadna ploščad brez kakega zaslona ali ograje, za katero bi se bili gledalci in opazovalci lahko skrili. Dva sta še pravočasno skočila k vratom in izginila s ploščadi, medtem ko drugi niso več imeli tega časa. Vrgli so se na tla ter čakali, kdaj jih bo kaj zadelo, še pravo čudo je, da ni vseh 7 bilo ustreljenih. Ta napad je trajal čelih 20 minut. Japonci so v leni času na ploščad izstrelili več sto krogel. Francoski zdravnik dr. Richter, ki je ležal poleg Stephenea, je slišal, kako je la zavpil: - Zadet sem k Ko ga je zdravnik vprašal, kam je zadet, ni dobil več odgovora. Stephens je bil že mrtev. Ena krogla ga je zadela v glavo, dve j>a v noge. Francoski časnikar Ametler je bil zadet v koleno. Zdravnik dr. Richter je vkljub temu. dasi 60 japonske krogle kar švigale okoli, naglo odpel svoj pas in svojega rojaka za silo obvezal.. Siromaki ki so bili vsi ranjeni, so morali tam ždeti in čakati konca skoraj pol ure. Ko se je nazadnje boj začel obračati v drugo smer. so si šele upali zlezti s ploščadi. Vso to stvar jc medlem še z višjega mesta opazoval poročevalec, londonskega lista Times«, ki j>a je bil na stolpiču bolj zavarovan, pač pa so krogle nanj tiasule jiolno peska, prahu in cementa. Nobenega dvoma ni, da so Japonci nalašč in naravnost streljali na vodni stolp. Francoski zdrav-I nik dr. Richter misli, da so se Japonci zaradi vijugastega kanala zmotili in mislili, da je tisti stolp še Novo letalo, ki ima tri kolesa, so te dni preskušali na angleškem letališču v Crovdonu. Letalo ima •noter s 125 kontnimi silami, Na nosu ima letalo še Iretie kolo. da se tako preprečijo nesreče pri nrislajanju Potovanje po stratosferi Profesor Piccard predava, kako bomo kmalu lahko v nehaj urah v Ameriki na kitajski strani. Ljudi na stolpu eo imeli za kitajske ostrostrelce. Ko je za nekaj hipov prenehal sovražni ogenj, je neki francoski vojak vkljub smrtni nevarnosti planil na stolp in tamkaj razvil francosko,zastavo. Takoj nalo so Jaj»onci nehali streljali na stolj). Konec pasijonshih iger? Kakor poroča »Salzbtirger Chronik«, nemški narodni socializem namerava odpraviti tudi sloveče pasijonske igre v Obcrammergau. V ta namen se jc poslužil odpadlega duhovnika Stip-pergerja, ki je pristopil k narodnim socialistom in ki sedaj pripravlja reorganizacijo teli iger v tem smislu, da bo za igre poskrbel novo besedilo in novo glasbo. Namestil pasi jonskih iger, naj bi *za naprej Oberammcrgauci igrali staro davno germansko pogansko versko igro. Kajpada bodo to novo pogansko ;rcrmailsko igro igrali docela novi igralci, ker o krščanskem pa-sijonu poslej ne sme biti več sledu. Ta le modni zimski plašč za ženske je precej dr« gocen. Ovratnik in žepi tega plašča so iz pravega perzijanskega krzna Znani zrakoplovec profesor Avgust Piccard iz Bruslja je v torek 9. novembra predaval v avstrijskem kulturnem društvu na Dunaju o stratosferi, v kateri se bo v prihodnje razvijal ves potniški [iromet na daljavo. Predavanje je bilo dovolj zanimivo, da se ej>lača, če o letu jioročanio tudi mi: Stratosfera je tista zračna plast, ki ni več iz]>o-stavljena vplivom dnevnega vremena. Njena meja je navadno 12.000 metrov visoko, včasih pa tudi samo 5.000 metrov, včasih se pa zgodi, da je meja šele pri 16.000 metrih visoko. V teh velikih višinah je povprečno 10 do 70 stopinj mraza. Ker pa je tam zgoraj zrak že silno razredčen, zato more tam gori letalo leteti z mnogo večjo hitrostjo, saj zračni odpor letala pri lelu nikakor več ne ovira. Letalo z navadnimi letalskimi motorji bi v stratosferi v eni uri preletelo lahko 7000 km. To pomeni, da bi zjutraj ob solnčnem vzhodu lahko odleteli iz Evrope, pa bi bili za kosilo ojKildne že v Ameriki. Druga prednost takega leta bi bila la. da bi letalo letelo docela lahko in mirno. V stratosferi letalo nikjer ne skače in ne pada, ker tam ni nikakih zračnih vrtincev in struj. Polet skozi stratosfero bi bil tudi zaradi tega mnogo mirnejši, ker tam nc bi bilo vremenskih sprememb. Pač pa bi letalo z zemlje brezžično dobivalo navodila za svojo orientacijo. Seveda so tudi težave takega poleta velike. Toda moderna tehnika vse te težave lahko premaga. Stratosfera je polna vodne pare. Ker pa tamkaj ni prahu, zalo se para ne zbira v kaplje in zaradi lega tam ui padavin. Toda letalo prinaša s seboj nekaj prahu. Zato se vlaga kaj rada začenja nabirali na letalu ali zrakoplovu. Ker je seveda silno mrzlo, se vsa vlaga takoj spremeni v led, nakar letalo lahko docela zamrzne in ne more več leteti. Ko se je profesor Piccard dvigal v svojem zrakoplovu, je zapazil cel oblak ledene megle, ki je neprestano spremljala balon ler je bil la steber včasih do 30 metrov visok. Zalo bodo morali zgraditi tak letalski motor, ki bo tudi v slanjšaneni zraku lahko mirno letel. Dosedanji (»skusi so bili kaj tnalo ugodni, ker jo pač manjkalo potrebne doslednosti in odločnosti. Da stisnemo zrak za motor, se poslužujemo ventilatorja ali pa kompresorja, ki je vdelan v cilinder. To tehnično vprašanje se bo dalo po mnenju pre-davatelja rešiti samo tako, da bodo uporabljali oba načina. Zadaj pri izpuhu bi bilo treba napraviti jiosebiio turbino, katera bi zopet pridobila nazaj večji del jx>rabljene sile. Najbolj je doslej plašilo ljudi ludi to, da v taki višini ne morejo dihati. Imamo pač na razpolago maske s kisikom iu pa zaprte obleke. Toda to vse je le nedoslaten, če ne kar nevaren pripomoček. Za prihodnje potele po stratosferi prihaja v jx>štev le zaprta kabina. Ta je le malo težja, kakor viseča gondola. Tehničnih težav pri konstruiranju take kabine pa dandanes ui več. Tudi preskrba z zrakom je dandanes urejena in zagotovljena. Saj je konstrukcija podmorskih čolnov važna tudi za stratosferska letala. Dandanes je treba odstraniti Ie izdihano ogljikovo kislino ter nadomeščali le k iei k. Kar pa je še drugih težav, se bodo dale s smo-trenim delom odstraniti, zalo smemo upati, da bo stratosfera kaj kmalu odprta za promet na daljavo. Tako la učenjak. Ali pa bodo ljudje jx>lem kaj srečnejši, je drugo vprašanje. Predsednik republike Brazilija dr. Vargas. ki je odpravil ustavo, da se bo. kakor pravi, laže bori! zoper komunizem V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1"—; ženitovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasfh reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petitna vrstica po Din 2-50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko- mmmmmammmmmmmmm^ C i ' vi:-. • v v • Sluzbeiscejo Kuharica 7.H vse išče službo pri boljfii družini. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Poštena« 1832. Dekle z dežele itčo službo; najrajši v gostilni. Naslov v upravi sSlovepca« pod 18.101. a Šivilja iščo kakršnokoli službo sobarico ali kaj sličnega. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 18.024. (a) Absolventinja trgovske šole Išče službo blagajnlčarke alt v pisarni. - Naslov v upravi : Slovenca« pod 18.064. a Maser in pediker išče službo skladiščnika, inkasanta ali kaj sličnega, na željo gre tudi na dom. Naslov v upr. »SI.« pod St. 1S11S. (a) Gospodinja srednjih let, inteligentna, vajena gospodinjstva, želi službo pri starejši dami ali gospodu. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod š.t. 18209. (a) mmm Medičarskega vajenca takoj sprejmo R. Kraup-ner, Celje. (b) Kdo sprejme vajenko za strojno pletiljstvo. — Ponudbo upravi »Slov.« pod »Pridna in poštena« št. 18.103. (v) Mlad fant se želi izučiti za strojnega ključavničarja. — Slavko Osolin. Sp. Jarše št. 9, Domžale. (v) Učenec s 4. razr. gimnazije, bi se šel učit manufakture aH specerljo. Oskrba v hiši. Mencinger Miha, Radovljica. (v) Učenka bi so rada izučila frizersko obrti, najraje v Ljubljani ali v njeni okolici. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18206. (v) Trgovski vajenec absolvent Christofovega zavoda, z enoletno prakso - išče mesto v svrho na-daljnega učenja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18211. (v) tlužbodobe Mesarskega pomočnika takoj sprejmo Frelih Jožeta, Brezje 71, Gorenjsko. (b) Služkinjo kl zna nekoliko šivati, spreamom. Nualov v upr. »Slovenca« pod 18.122. b Hlapca vajenega konj ln poljskega dela, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.049. (b) Zlatarja s tovarniško prakso, in izdelovalko verižic, sprejmem. B. Rangus, zlatar, Kranj. (b) Krojaškega pomočnika sprejmem v stalno službo. Prednost imajo oni, kl znajo tudi damsko. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.06S. (b) Postranski zaslužek! Do 1000 din in več na mosec si more vsakdo pridobiti s prevzemom zastopstva tn organizacijo ljudskega zavarovanja. -Ponudbe na Tiskarnlško pisarno Ošlak, Maribor. memma Pijte samo zdravilni MM 1Q fil j 1 CTffil č a j * plombiranih paketih po Din 20-- In Din 12- Apoteka Mr. Bahovec, Ljubljana Br. »WAC PLAN INKA ZDRAVILNI ČAJ Trgovski pomočnik e večletno prakso, verzl-ran v mešani stroki, išče službo. Gre tudi za začasno pomoč. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Izvežban prodajalec« št. 18.202, (a) Prodajalka verna, marljiva, poštena, stara 20 let, žoll mesto v trgovini z meš. blagom. Pri vstopu položi 2000 din kavcijo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 17908. (a) Absolventka meščanske šolo in trgov, tečaja, z dobrimi spričevali, bi želela nastopiti mesto pisarniške pralctl-kantinje ali mesto blagaj-ničarke kot začetnica. — Naslov v upravi »Slov.« pod »Pridna« št. 18047. Dobre kuharice služkinje, sobarice ln kot sobarice in druge pomožne moči v gospodinjstvu dobite v Zavodu sv. Marte, Streliška ulica št. 2. Spoštovanim gospem in gospodinjam vljudno priporočamo naš zavod, (a) Dve revni dekleti K dožele, prosita službo. Starejša snažna, lepega vedenja, prosi za mesto preprosto gospodinje ali kaj sltčnega, druga izurjena v ročnem vezenju, prosi za delo na dom ali gro delati. Ivana Peterka, Barvarska steza štev. fi, LJubljana. (a) Absolvent kmet. šole v Mariboru, kl Jo pravkar odslužil svoj kadrskl rok in Ima že nekaj let pra Usc na velcposestvu, iščo in sprejme vsako službo. Odlična izpričevala. Blagohotne ponudbo upravi »Slovenca« pod »Služba« Et. 18.222. (a) HSC3 Osmošolec instruira zu. oskrbo ali honorar. Ponudbe v upravo »Slov.« pud »Dubiii pomoč« IomII Učenko pridno in pošteno, sprejmem v trgovino z meš. blagom. Pridnost Imajo z dežele. — A. LOZAK, Šoštanj. (v) Kleparskega vajenca sprejme Matija Jankovič, splošno kleparstvo, Rimska cesta 19. (v) iščem gospodinjo dobro, pošteno, srednjih ■ vedbo ramzniEBi Dani a promlora duhovite komedije v nemškem tezlKU Ljubezen na begu V gla»nin vlogah loan Crautord, Clark uable Mnogo razvediila iu prisrčen smeh' Danes ob doi 11. uri dopoldne predstava po znižanih cenah od 2-60 Din dal)e Haiduk fanošik Obenem predvajamo najnovejši žurnall 100.000 dinarjev posojila na prvo mesto iščem. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Gradič na Dolenjskem« 18.000. d Epohalno filmsko dalo lz zgodovine človeštva VESI ČLOVEŠTVA - ..mile Zola Paul M u ni freskrbite si vstopnice v predprodaji! MBHEI32M Prokrasnl veletllm v naravnih barvah „ R a m o n a" V glavnih vlogah:' Loreta Voung, Kent Taylor, Don Ameche. Nemški dialog Danes ob pol 11. uri dopoldne predstava po znižanih cenah. Deklico nad 14 let, z dobro vzgojo, boljših staršev, sprejmemo v popoldanskih urah k 6 letnemu fantku. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18177. (b) Krojaškega pomočnika sprejme takoj Dolinšek Ilarol, Kamnik. (b) Pisarniško moč z znanjem knjigovodstva, korespondence, sploh za vsa pisarn, dela - sprejmem. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Zmožna« št. 18212. (b) Pletilec vešč na razno motorne stroje Raschel, Jaquard, Nopu in Flach ter razne ročno stroje, kakor tudi leve - Išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18179. (b) Izvežbana negovalka kl govori nemško — so sprejmo za stalno k bolnemu otroku v Osijck. -Pismeno ponudbe z na-dosedanjega delo- Vajenca sprejme splošno mizarstvo Okretlč Vladimir, Rudnik št. 48, Ljubljana. (v) Učenko staro 15 let, z meščansko šolo, zdravo, sprejmem v trgovino. Pomagati mora pri gospodinjstvu. Oskrba v hiši. - Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Res delavna in poštena« 18.220. Trgovski vajenec star nad 15 let, krepak, marljiv, zdrav, dober računal-, z 2 razr. srednje šole, se takoj sprejme v trgovino z meš. blagom. Oskrba v hiši. Prednost kmečki sinovi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vajcnoe« 18.108. (v) Sprejmem učenca za. sedlarsko ln tapetniško obrt, 15 let starega, poštenih staršev, ki ima vesolje do te obrti. Peter Troger, sedlar, Mozirje. (v) Učenca s primerno šol. izobrazbo dobrih, poštenih staršev imajo prednost, sprojmem v trgovino z mešanim blagom. Lastnoročno pisane ponudbe v upr. »SI.« pod »Veselje do trgovine« št. 18144. (v) Zaslužek 1000 dinarjev in tudi več lahko zaslužite s primerno majhnim investiranjem, mesečno delom doma. Pošljem material, prevzamem goto ve izdelke. — Zahtevajte prospekte, priložite znamko. »HEMIPA«, Pančevo, Braue JovanovlO br. 20 let, ki ima veselje do otrok in gospodinjskega vodstva. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju pod št. 18.079. (b) Dekle v vseh ozirih pošteno in zdravo, vajeno vseh hišnih del, tudi malo šivanja, takoj sprejmem. — Ponudbe na Pivk Kristina, profesorica, Požare-vac, Uglješina. (b) Prodajalka mešane stroke, dobra ma-nufakturistinja, in bla-gajničarka s srednješolsko izobrazbo, uporabna tudi za pisarniška dela — se sprejmeta. Ponudbe z referencami upravi »Slov.« pod št. 18.015, brez prilogo znamk. (b) Dekle 18—19 let staro, za vsa lažja hišna dela v pomoč gospodinji v trgovski hiši na deželi, so sprejme. Revnih staršev ali brez Imajo prednost. Vprašati upravo »Slovenca« pod »Pridna in poštena 118« št. 18.107. (b) vanja v upravo pod št. 18053. »Slov.« (b) Blagajničarko za dnevno blagajno v trgovini, veščo knjigo vodstva in nemškega je zika, dobro računarico, sprejme 1. januarja 193S Ivan Grosek, trgovina mešanim blagom in deželnimi pridelki, Trebnje na Dolenjskem. (b) Kino-operaterja prvovrstno moč, z dolgoletno prakso, treznega — sprejme za takoj kino-podjetjo v Sloveniji. Pismene ponudbe s sliko, vsemi podatki in zahtevo plače je poslati v upravo »Slov.« pod »Samostojna moč« št. 18087. (b) Uradnika (-co) ki je dober knjigovodja in korespondent v slovenskem, nemškem ln italijanskem ali pa v francoskem jeziku, sprejmemo za takojšen nastop. Ponudbo z navedbo referenc pod šifro »Trezen in zanesljiv« 18063 v upravo »Slovenca«. (b) čevljarskega pomočnika sprejme šter Peter, Križe pri Tržiču. (b) Čevljarskega pomočnika takoj sprejmem. Plačani dobro. Kristan, Celovška cesta S5. (b) Urarskega pomočnika zanesljivega, sprejme Josip Janko, Maribor, Jurčičeva 8. (b) Steklarskega pomočnika mlajšo moč, sprejmem takoj. Vsa oskrba v hiši. Zvonlto Turnšek, Jesenice Hlapca pridnega, vajenega losa, domačih del, sprejmem. -Ljubijana, Prule 8. (b) Dobra šivilja za perilo, dobi delo dom. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Stalno delo št. 18158. (b) Dekle zdravo, pošteno, sprejme tričlanska družina. Pisati z navedbo dosedanje služ bo na Ivostevc, poštni predal 231, Ljubljana, b ViniČarja •t—5 delovnih moči, dva moška, po možnosti s svojo žlvtno — sprejmo s 1. febr. 1938 Rak, Kamnika pri Mariboru (Roš-poh 163). (b) Vrednostne papirje vseh vrst kupuje Slovenska banka v Ljubljani, Krekov trg 10. Tol. 37-62 Kompanjona (-ko) nekaj gotovino iščem brivsko-frizerski salon, Ul ima tudi podružnico. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod Frizer« IS.513. (dl Al. Planinšek Ljubljana, Beethovnova 14 Telefon 36-10. Izposlujo vse bančne In kreditno pošlo, nakup in prodajo hranilnih vlog -najugodneje proti takojšnjemu plačilu. Družabnika (-co) U mesariji - iščem. Lahko s knjižico. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18129. (d) Hranilno knjižico Ljudske posojilnice celjsko takoj kupim in plačam največ. Pismeno ponudbo na Milko Bodo Mostni trg, Ljubljana. Ureditev dolgov potom sodnih ln izvensodnih poravnav Nasveti v konkurznlh zadevali In vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovno knjigovodsko revizije, sestava ln apro- bacija bilanc. PRESKRBA KREDITOV vsi posli KMEČKE ZAŠČITE Edina konceslonirana komercialna pisarna Lojze Zaje Ljubljana, Gledališka ul. 7 Telefon 38-18. Sedlarski pomočnik z 2000—3000 din so sprejmo za kompanjona. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod št. 1829. (d Sprejmem družabnika z 150—200.000 din za ma-nufakturno trgovino in trgovino z galanterijo na debelo, event. za izdelavo srajc ali pletenin. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Slovenija — severe št. 1S150. (d) Žaga v na judobnejšem kraju, lotne produkcije ca, 3000 kub. metrov - sprejme to stroko sotrudnlka, 500.000 din, voščega. v inozemstvu, event. naprodaj. — Ponudbe upravi »Slov.« pod 1.250.000« št. 18152. Hranilne vloge Kmetske posojlntce ljubljansko, Ljubljansko kreditno banko, Kmečkega hranil, in posojil, doma, Hranilnice In posojlntce v Kamniku, Posojilnice Stari trg pri Ložu, Kmečke posojilnice na Igu in večje zneske članice Zadružno zveze ima naprodaj Al. Planinšek, Ljubljana. Beethovnova, ulica št. 14/1. Telefon 35-10. d BANČNO KOM. ZAVOD in MENJALNICA MARIBOR Aleksandrova ulica št. 40 vnovčujo II R A N I LN E VLOGE bank in hranilnic, k u p u j o vrednostne papirje, valute In zlatnike po najvišji dnovni ceni. Vsakovrstno ilafo kupuje po najvišjih cenab CERNE, juvelir, Ljubljana VVolfova ulica št. 8 Univerz, mizarski stroj malo rabljen, kupi Jožo Benila, Trnove, p. Rečica ob Savinji. (k) Kupim vsako množino čistega,-svežega, kravjega maslu, in namiznih jabolk. - L,' Nousak, Bos. Dublca. (k)] 100 stolov kupim za v dvorano. Ponudbo poslati pod »Takojšnje plačilo« na Anton Strojnn, Stari dvor 27,; Skofja Loka. (k)l Voziček k ponyju žc rabljen, toda dobro ohranjen, kupim. Ponudbe v upravo »Slovenca.« pod »Voziček« št. 18130; Električni motor 5 in pol IIP, dobro ohranjen, kupim takoj. - Ponudbo v uprnvo »SI.« poti »Motor« št. .18125. ) Glavno skladišče za Jugoslavllo: Hinko Mayer i drug, parf. oddelek, Zagreb Posojila vsakovrstna, proti zaznambi, vknjižbi, na hranilne knjižico Itd. preskrbtm v najkrajšem času. Točno in strogo solidno poslovanje. Vnovčevanje hranilnih Knjižic proti takojšnji gotovini. Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. - Priložite znamke za 3 din. Zopet novost »RADIONE"! Izšel ie mali, lahko prenosni Stirielektron-ski super. ki ima vse dobre lastnosti velikih aparatov, meri pa le 290X190X187 mm in tehta le 5 kg. Ima seveda vse valovne dolžine ter dinamični zvočnik. :f\adionei „RADIO", rezgo"dr- Miklošičeva cesta 7 Tipa 5038 U za vse vrste električnega l°ka Din 3900 — Tipa 503S B za baterije Din 3200 — v Ljubljani telefon 3190 Staro zimo, zlato zofeovfe in srebrne hrone kupujem oo iiaiviSiib dnevnih cenah. A. KAJFEŽ Ljubljana, urar Miklošičeva 14 Otroški voziček globokf rabljen, kupim. -Naslov v upravi »Slov.« poti št. 18180. (k) Slamoreznico na motorni pogon ali na gopolj, kupim. Jožcl«, VI-kerčo 3, Modvode. (U) Stare šivalne stroje pokvarjene — kupim za vsako ceno. Ponudbo pod »Krika« št. 18207 v upr. »Slov.«, fk) Mizarski skobelni stroj 2e rabljen — za ugodilo ceno kupim. Ponudbe na upravo »Slovenca« Celje pod »Stroj« 18.51«. (k) Svinjsko mast Industrijsko, kakor od poginulih prašičev, In toplem loj - kupujem stalno vsako množino, - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Industrijska mast« st. lšliis. ' • filiig značaj« 18.043, (iJJ Kupujte pri naših inserentih Vinograd proda za 1000 din Janez Blažlč, lJobračeva 10, p. žili.

V Dupljah pri Tržiču ob državni cesti in blizu kolodvora prodani dvosta-novanjsko hišo s sadnim vrtom, njivo in gozdom. Hiša jo primerna za obrt. Lukanc, kolar, Tržič, (p Posestvo 2 (i oralov, s krneč, mlinom ol> stalni vodi, ca. 3 km o«) postaje Ilimske Toplice, naprodaj. - Cena po dogovoru. - Roza Matek, f-reta IS. Uimske toplice. Boljše kmečko posestvo v obsegu 24 oralov, blizu ■ železniške postaje, prodam. Pojasnila daje Posredovalnica Ivan Godina. Maribor, Aleksandrova cesta 30. (P) Posestvo v trgu Šmarje pri Jelšah. 10 minut od postaje, 12.000 m: zemljišča, prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« Trbovlje pod št. 18.011. <1>) Stanovanjsko hišo 2 velikimi tovarniškimi prostori ter obsežnim dvoriščem,- primerno za vsako ver jo obrt. ugodno prodam. Velika čolnarska ulica 10. (P) Večje posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, v centru Litije št. ."!I, naprodaj. V liiši se nahaja dobro Idoča gostilna In mesarija. — Ponudbo v upravo -Slov.« pod Litija št. 18213. (p) Stanovanjsko hišo zelo solidno, komfortno izdelano, novo, ob centru, letni donos 6S.000 din — prodam. Ponudbe v upr. >Slov.< pod »Brez posredovalca« št. 18204. (p) Lepa stavbisča in hiša v Ljubljani K a jlra/.bi dne -5. nov. t. 1. ob 10 dopoldne pri ereskem sodišču v Ljubljani se bo prodalo osem stavbišč in posebej hiša, vse v Strossma \erjevi ulici, torej sredi mesta. Interesenti naj vpogleda -jo izvršilni spis V a I o!KJ —oC> sreskega sodišču v "Ljubljani, koder so razvidni vsi pogoji. (o) Manjše posestvo v Spodnji. Hajdini št. 76 pri Ptuju ob glavni cesti Ptuj — Pragersko — naprodaj. Lopa hiša : 2 sobi, 2 ku-Iiin.il, klot; svinjak, lepo dvorišče, sadno drevje in brajdo, vrt in njiva pri liiši. Vprašati: .1. Horvat, Zagreb. Klaonlčka 15/1. V Brežicah in okolici so naprodaj lilše, krasna stavbišča, vinogradi, sadovnjaki ln gozdovi ter zaokroženi doli Attemsovega vele-posestva. - Pojasnila pri Inž. Miklau Otmar, Brežice. (p) Stavbne parcele ob Dolenjski cesti - prodani. Naslov v upr. S1. pod št. 1817G. (p) Parcele pri bežigrajski šoli, prometni kraj, ugodno naprodaj. Poizve se »Pri Makedoncu«, Kolodvorska ulica. (p) Vila s posestvom ob glavni cesti, v bližini šmarjeških Toplic — naprodaj. - Naslov v vseli poslovalnicah »Slovenca-: pod št. 18.507. fp) Ugodna prilika! Hišo s parno pekarno, lokalom € in 15 stanovanji prodam po ugodni ceni v Ljubljani. - Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod -Pekarna« 17.820. p Posestvo pet oralov z vinogradom ca. 1500 trt. 300 sadnih dreves, blizu rudnika in blizu postaje, naprodaj. Anka žužek, Krmolj 10. Dolenjsko. (p) Dražba Pri sodišču v Mokronogu bo dne 2. decembra t. 1. v sobi št. 2 ob 8 zjutraj dražba hiše št. 87 v Mokronogu in raznih parcel. ki spadajo k tej novi hiši z vpeljano gostilno, trgovino in sodavičarno. Del kupnine za hišo ali za posamezne parcele se b« > lahko pod ugodnimi pogoji kreditiral. Natančnejše informacijo daje Mestna hranilnica v Novem mestu. (p) Prodam graditi Eno-Bledu blizu indu-Alari- llenomirano gostilno na prometni točki ob glavni cesti v Šiški. Komfortno vilo za Bežigradom s centralno kurjavo, lepo urejenim vrtom in garažo. Dvonadstropno 0 stanovanjsko, solidno novo. zidano hišo v Ljubljani. -Knostanovanjsko hišo v Krakovem. Vilo ob morju v Dalmaciji z inventarjem. Enonadstropno hišo v centru mesta na zelo lepi točki; na zemljišču je možno z ! nadstropno hišo. stanovanj, hišo na z gozdom: hiša .K »Suvobora. Veliko strijsko poslopje v boru. Lepo posestvo blizu Maribora, II oralov sveta. njive, travniki, gozd in vinograd. Lepo posestvo blizu Trsta v Italiji, lS!-j ha sveta, — posestvo .ie v letoviškem kraju. Mlin in žago s stalno vodo na Gorenjskem. Vodno moč 800 do 1500 KS na Gorenjskem blizu Kranja. Mlin, gostilno, gospodarska poslopja v večjem kraju na Dolenjskem. Lepo posestvo 1(5 ha z gostilno blizu Ljubljane, na izletniški točki. Parcelo na Mirju. 50 m od Rimskega, zidu. Parcele za Bežigradom od 500 m2 naprej m5 od G0 din naprej. Parcelo na Mirju, ca. 700 ni5 po 120 din. — Velika izbira hiš in parcel v vseh predelih mesta. KU N A V E M L U D V I K, realitclna pisarna, Ljubljana, Cesta 2!». oktobra št. 6; telefon 37-33. (p) USOfC v šcvro-u boksu, laku, kožice za rokavice v vseh barvah. — Prvovrstne podplate. pitiinge, krom na drobno in debelo, čevljarske potrebščine, zgornje dele, damske torbice. pa-sovc, kovčke in drugo Vam nudi po najnižjih cenah FRANC ERJAVEC, zaloga usnla LfuDiiana, Stari (r0 18 Tvrdka Anton Scjjuskr Ljubljana, Mestni trg 25 razprodaja radi opustitve trgovine vso $alogo manufakt urnega blaga Globoko znižane cene! Novo zidano hišo z vpeljano trgovino ln trafiko, na prometnem kraju, v bližini večje tovarne, prodam. - Vse tozadevne informacije pri firmi Franjo Ccrnc v l.a dcOali. (p) IŠČEJO: Prazno sobo ali enosobno stanovanje iščem z decembrom na Sv. Petra cesti. Ponudbe v upr. »SI.« pod »Pripravilo« št. 17991. (c) Sobo za pisarno iščemo v centru. Ponudbe upravi »Slovenca« ?od »Pisarna« 18.102. (s) Sobo v centru v novi hiši. sopari rano, boljše opremljeno, s souporabo kopalnice, išče mlajši gospod. Ponudbo upravi Slovenca« pod Stalen 18.070. (s) ODDAJO: Sobo z dvema posteljama oddam. Naslov v upravi Slov. pilil št. 18117. (s) Lepo sončno sobo oddam eni ali dvema osebama. Čopova c. 21-11.. levo. (s) Opremljeno sobo tudi z oskrbo, oddam. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18140. (s) Sobo in kuhinjo v podpritličju, oddani. — Isto ta m majno sobo. Podlih lščakova 27. (s) Dva gospoda sprejmem v lepo, mirno solni, y;.\ študij zelo primerno, v centru, poleg 'ItlvropC' . Naslov v upr. »Slov.« pud št. 181S5. (s) Lepo sobo »parirano s kopalnico, ob sodni ji, v novi palači, takoj oddam. Informacije Renljova cesta. 4. (s) Akademiku oddam opremljeno sobo s posebnim vhodom za 170 din. — Naslov v upravi Slovnica pod 18.230. s Katera dobra mamica bi podarila S letni sifotici ponosen plašček? Naslov: Vidovdanska 2, v mlekarni. (z) Antikvarij »Umetnost« prodaja in kupuje stare slike, kipe, okvirje, kozarec, porcelan — sploh umetnine. — Ljubljana, Mestni trg 17. (r) \umn\ Zaradi opustitve -kmetije naprodaj vsa živina. Graščina Kodeljevo, Moste, Ljubljana. (j) Nočem postelje v sobi: samo J AtiROV spalni KANAPK, COUCH, katerih prednosti si oglejte pri j^p fR^ LltlDLJANA, Sv. Petra cesta 17 telefon 20-42 Ka zalogi ima pa tudi veliko izbiro modro cev, otonian ter veliko Izbiro blaga za prevleko pohištva! Nizke cene! Solidna izdelava! V Frančiškanski ulici sc priporočajo cenjenim bralcem naslednje elitne domače tvrdke: Modo za gospode in dame zastopa odlični modni salon K. Pučnik Velika izbera blaga za vse! Ivan Krivic Tvrdka osnovana 18.3. Špecerijsko, kolonialno in materialno blago. — Telefon 39-15, Frančiškanska ulica 10. Tvrdka »Nada« je predstavnica odlične parfumerije. kozmetike, umetne obrti in galanterije. Cvetličarna »Roža« ima vedno veliko izbero 6vežega cvetja, vencev, aranžmajev in prevzema cvetlične dekoracije. Božič - Bazelj Briljanli, zlatnina, ure, srebrnina in sodobni nakit. Specialna delavnica za popravilo ur. Strokovna postrežba. Glasbila DORJATH JAKOB Špccialna delavnica in zaloga vseh potrebščin, popravila in uglaševanje klavirjev. Graverstvo Sitar & Svetek izdeluje štampiljke, etikete in vse v stroko spadajoče predmete. Tvrdka »Jelka« ic nova odlična modna trgovina zlasti za prvovrstno moderno perilo za gospode. Tvrdka Perko ima čevlje najmodernejših oblik, prvovrstnega izdelka in veliko izbero rokavic in nogavic. specialna trgovina Čokolade, deseriov, peciva, biskvitov, kave, iaja in likerjev Prepričajte se o kvaliteti! »Mocca« Telefon 37-87. Tvrdka Stane Cuznar nudi cenjenemu občinstvu galanterijo, damsko in moško perilo in usnjene izdelke po najnižjih cenah. V hotelu »Slon« nemoteno obratujejo hotel, kopališče in bulfcl. — Vhod v Frančiškanski ul. Matek & Mikeš Vezenje monogramov, perila, oblek Preoblečenje gumbov, plisiranie, tamburiranje, cntel. ažur, predtisk ženskih ročnih del. Krznarsivo Krašnja nudi lepo izbero kožuhovinc in vseh vrst krzna po solidno nizkih cenah. Vtujinska 9ratika 1938 V vseli trgovinah v mestih in na deželi se že dobiva Druž. Pratika 1938 po ceni Din 5-— za izvod brez poštnine. Segajte po njci in tekmujte pri razpisani nagradni uganki 1 Če je ne dobite v domačem kraju, pišite Jugoslovanski knjigarni ali pa Proda-talui Ničinan v L ubljani, kjer Vam bodo točno postregli. Stanovanja IŠČEJO: Trisobno stanovanje komfortno, v centru, išče zakonski par brez otrok za 1. januar. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Inžonjer« 18.100, (c) ODDAJO: Trisobno stanovanje oddam s 1. decembrom. -Vrliovčeva ulica 12. (0) Dvosobno stanovanje poceni oddani z dccein-brom. Dolenjska e. 92. (č Enosobno stanovanje oddam s 1. decembrom ob Zeleni jami 17, Moste, (č) Dvosobno stanovanje s kopalnico, oddam. Naslov v upravi »Slovcnca< pod št. 18132. (0) Dvosobno stanovanje oddam za 3nO din s 1. januarjem. Poizve so pri (lauptnian. Krekov trg št. 10/11. (č) Dvosobno stanovanje kabinet, kopalnica, vrt, oddam pri novi bežigrajski gimnaziji. Informacijo ('ara Dušana 1 I. priti. 0 V novi hiši oddam stanovanji- s 3 sobami. kulilnjo in z vsemi pritiklinaml ,y Žirovnici št. "2Ž na Ciort-iijskem. (č Dvosobno stanovanje na Dolenjski cesti, oddam ■i decembrom. Hiša nova pred 1. leti. Pojasnila v upr. »Slov. pod 18127. (č Dvosobno stanovanje lepo, z velik, kabinetom, kopalnico, plinom itd., v novi hiši oddam s 1. decembrom. Pojasnila daje Tavčar. Ilirska 8, priti. 3 dvosobna stanovanja z modernim komfortom, obstoječa iz 10 prostorov, oddani s 1. decembrom v Pleteršnlkovl ulici. - Al. P I a 11 i n šok. Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1. (č) IŠČEJO: Hišico na periferiji Ljubljane, po možnosti z nekaj zemljišča, vzamem v najem. Naslov v upravi »Slov.<-pod št. 18151. (m) ODDAJO: Gostilno na prometnem kraju oddam v najem ali prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod »Dobro idoča*< IS.002. Mizarsko delavnico pripravno za vsako obrt. s stanovanjem, oddani v najem aH prodam, lier-gaiit, Dravlje. (n) Lokal oddam v najprometnejšem kraju Savinjske doline. Vprašali v upravi »Slovenca« v Celju. (n) Oddam ali prodam specerljsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe upr. »Slov,- pod »Ob centru« št. 18208. (n) Usnjarno na električni pogon dam takoj v najem ali tudi ugodno prodani. Veliko zaledje brez konkurence. Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod št. 1831. (n Lokal tri sobe, kuhinjo, oddani v najem. Zelo primerno za. zobozdravnika ali zo-botebnika, ki ga ni v celem okraju. — Stainmcn, Orntož, Cerkveni trg 8«. Čitajte in širite »Slovenca* I AMiotor Tovorni avto I 2 lil pol do 3 tone, dobro ohranjen, kupi Jelenič, Ljubljana, šHi.inierjcva 1. IESEE3I Loewe radio-aparati so že lani navduševali vse poslušalce Tipi za loto 1938 so še odličnejši ln vendar smo jim še znižali cene. Večjo zalogo smo že doDll). Dovolite, da Vam predvajamo brez-obvezno nov aparat. — Samoprodaja: Klein-dlenst & Poseli, Maribor, Aleksandrova 44. Stanovanje dvo- ali štirisobno, v liiši pod Rožnikom nad kapelico, event. cclo hišo z 2 stanovanjlnui, ugodno oddani. Pojasnila v trgovini Verbič, Stritarjeva ul. (č Trisobno stanovanje parketirano, s kopalnico, predsobo itd., sončno in suho, ugodno oddani na Cesti 29. oktobra (Rimski ccsti) št. 23; za takoj ali pozneje. (č) radijske aparate S 1. decembrom oddam lepo stanovanje v I. nadstropju : 2 sobi, kabinet, kopalnica, 2 balkona, vos komfort; poleg Produkta ob Tyrševi cesti. Poizve sc: l'-iga r, Vbšn.iakova 6. »RADIO « r. z. z o. z. Ljubljana. Miklošičeva 7 Barvanje las specialno Izvršuje \ vseli nlansah frizerski salon • Rakar«, Prešernova ulica 7. nasproti slaščičarne • Košak«. (t) Nove peči štedilnike, oblogo popra, vila: kličite telefon 33-57. A. Kovačič • LJubljana, Viška ulica 3. 8RECPLAČEN POUK V U5RAN3U/ liarmomiks 7AHTEVAJTE BKi^LiCEN CENTH! MEIHEI/HEROLD & "s/oSf/^MARIBOR št. 102 Klavir Stelzhiiiner, In VVertheim blagajno, zaradi selitve ugodno prodani. Kersnikova ulica 7-1., levo. (1) Diat. harmoniko dobro, nemško, kupim, -Ponudbo upravi »Slov.« pod »Lahka« 18.231. (g) Oramofonske plošče slovensko pette. harmonika, plesni in filmski šlagerli samo oo Din 30-Vzamemo v račun tudi stare pjošSel Harmonije Izdeluje in uglašujc gla-sovirje »poceni priznana tvrdka glasbil F r a n l <• Medvode. (g) Zaloga klavirjev F. BODNER — Maribor. Gosposka 40 — nudi najl-modernejše klavirje^ po najnižjih cenalu — Tudi na obroke. Plošče in gramofone bivše tvrdke A. Kasber-ger, v največji izbiri, po l-azprodajnih cenah, dobite v Dalmatinova ulici 1 I. nasproti hotela štrukelj. Harmoniko hroma lično, štirivrstno. z registrom, 1U0 basov, do.-bro ohranjeno, prodam. Hišnik, Slomškova št. 1'J, od 7—JU in od 2—0. (g) Upravo »Slovenca« raartbor Koroška cesta i Podružnica: Aleksandrova >■ Sprejemajo se oglasi in naročniki lista izvršujejo vsi uprava, posli in daiejc pojasnila, ki spadajo v delokron uprav ništva lista. Vse strojne dele sirove in obdelane iz sive in temper litine dobavlja v najboljši kvaliteti in v najkrajšem času po zmernih cenah LIVARNA TITAN S: - KAMNIK Železna peč skoraj nova, znotraj obzidana, ugodno naprodaj. LJubljana, Zaloška 15-1. Lepo in poceni tu obiečete, če naročite obleko, suknjo ali površnik pri Antonu Bobnarju, Godešič, škofja Loka. (1) Orehova jedrca in cvetlični med nudi najceneje J. Menart, Domžale. Fige rlnfuza, odlično blago — dobite v »Zalogi južnega sadja«, Ljubljana, Tyrše-va 48. (1) Linhof kamera 10X15 h teleobjektivom in a šlrokokotnim objektivom in z raznimi pri-tikllnaml naprodaj, even-tuelno so zamenja za kaj drugega v župnišču Vu-hred. (1) Modroce posteljno mrože, železne Eložljivo postelje, otoma-ne, divane in tapetniške Izdelke nudi najcencjc RUDOLF RADOVAN tapetnik - Mestni trg 13. Ugoden n a k u p morske trave, žimo, evilha za modroco in blaga za prevleke pohištva. Trgovina strojev, delov in strojnega orodja Dovžan Ivan Ljubljana, Celovška 34 velika izbira orodja za mizarske itroje Obveščam cenj. stranke, da nisem več družabnik tv. Pater Angelo druZba z. o. z. in prosim, da mi poŠto pravilno naslavljajo-Trgovino sem preselil v Si^ko poleg Keršica na CelovSko cesto St. 34. ter priporočani vsakemu, da se prepriča o kakovosti mojega cenenega in strokovnjaško izbranega blaga. Dalje si dovoljujem obvestiti tudi one. ki nameravajo nabaviti mizarski ali drugovrsten stroj za obdelavo lesa, tlaodpol njem prav te dni v eno najboljših tovarn tovrstnih stroiev. vNemčijo, radi zaključka prodajne pogodbe in bom čez par tednov v stanju nuditi naiboljše od najboljšega za kratko* roino dobavo. — Prosim ceni. vprašanj. Kratek moški kožuh temen, suknen, naprodaj. Vodmat, Ribniška ul. IU, od 10—15. (1) Sodavičarsko obrt dobro vpeljano, prodam. Naslov v upravi *Slov.« pod St. 18.101. (i) PERJE mešano po 8 Din, kemično čiščeno po 25 Din. prvovrstno od 45 Din dalje dobile najceneje pri „LUNA", Maribor, samo Glavni trg št. 24 Poročne prstane ure, verižico, uhanu, kakor tudi očala, kupite najbolj ugodno pri Josipu JANKO, urarju v Kamniku, šutna, nasproti farne ecrkvo. Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8. (1 Kompletni stroji 7.n, izdelavo ladijskega poda iti parketov, cirku-larjt, volik brus, dyna-mo za razsvetljavo, se-salkc, železne jermenlee vseli dimenzij, transmi-slje, ležajt Itd. naprodaj Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 1S.08S. (1) Umrl je naš dobri bral, svak in stric, gospod JOSIP ANDRES tajnik sodišča OUZD in rezervni kapetan 1. ki. Pogreb dragega )x>kojnika bo v nedeljo, dne 14. novembra ob 11 dopoldno iz mrtvaške veže Zavetišča sv. Jožefa, Vidovdaii-ska cesta, do mitnice ua Dolenjski cesti, od koder ga bomo prepeljali v Novo mesto in pokopali istega dne ob pol 5 popoldne na tamošnjem pokopališču. L j u b 1 j a n a - N o v o mesto, dne 13. novembra 1037. Andres-Bajuk. Avtomatični bufet »Rio« zaradi bolezni zelo ugodno naprodaj. Potrobni kapital 60.000 din, ostalo po dogovoru. (p) Valvasorja kompletnega, štiri knjige, prav dobro ohranjenega, poceni prodam. - Ponudbo v upravo Slovenca« pod i,Valvasor- St. 1S1H4. (1) Jedrca I a.., 5 kg SS dtn, 10 kg IV i din, 35 kg 420 dtn, franko voznina, razpošilja — G. Drechsler, Tuzla. (i) Potrli globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je snoči ob J-Jll za vselej zapustil naš iskreno ljubljeni sin iu brat, gosjiod FRANC ROBAS absolvent srednje tehniške šole previden s svetimi zakramenti za umirajoče. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo. 14. novembra ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Tacen (50. na župno pokopališče v Šmartnem. Blagega rajnika priporočamo v pobožen spomin! Tacen pod Šmarno goro. dne. 13. novembra 1987., Žalujoča rodbina Roba sova in ostalo sorodstvo. Zahvala Ob priliki težke izgube naše 'ljubljene žene, mamice, hčerke in sestre, gospo Berte Hostnik roj. Zadravec izrekamo najiskrenejšo zalivalo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebej se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev ter vsem. ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji puli. Celje, dne 12. novembra 1937. Žalujoči družini Hostnik in Zadravec. '•''* ' i-' I Spalnica orehova korenina, nova, z " letno saraneljo - naprodaj. Ivan Porenta, Za-\oglje, Dobrunje. (č) Lepa jedilnica naprodaj. - Vpnisatt pri »llerkules - Ljubljana, Majstrovu Ulica 10. telefon 37-60. (s) Pohištvo dobro ohranjeno, poceni prodam. OosposVotska c. fat. 10/11., druga vrata na hodniku. (š> VEalno leto = gnili krompir! Producenli, trgovci, konsuinenti zavarujte, se proti izgubi krompirja vsled zunanje gnilobe krompirja v kleteh, skladiščih in podsipnicab s -ON Sigurno delovanje, enostavna in ekonomična uporaba, nestrupeno in ne uiiiaže krompirju. Enostavno razprušenjo. KARSAN je pakovan v dozah po ft00 gr in po 1 kg. - 1'akovauo za gospodinjstvo v dozah po 100 gr. za 250 do 500 kg krompirja- KAKSAN Si; DOBIVA PRI: ScheringA. G., Berlin I Kmetijski družbi v Ljubljani njenih skladiščih v Novem mestu, v Celju, v Slov. Konjicah in v Mariboru Širite »Slovenca«! Stran 20' »SLOVENEC,;, ti nc 14. novembru 1957. Stev. 262. KUPIT Din 25.- 20-22 Otroške 1'ilc copate v črni iu modri barvi s krom podplati. 27-30 Tople otroške copate, izdelane iz toplega volnenega dubleja. — Ženske Din 39.—, moške Din 49— Din 39.- Priljubljene ženske copate, izdelane iz toplega volnenega dubleja, s ko-kardo. Din 49.- Visoke tople copale grejejo Vaše noge tudi nad členkom. Imajo topel filo med podplatom. PREHOD Z LEPEGA VREMENA NA ZIMO IN BROZGO PRIDE NAGLO JE ZA ZDRAVJE NEVAREN. Din 49.- £ Din 59.- Din 59.- 27-30 Snežni čevlji za otroke, toplo podloženi. Varujejo Vaše otroke pred vlago iu prehladom. Od št. 31-35 Din 59.—. 23-26 Tople otroške copate, izdelane iz finega usnja in obšite s lino kožuho-vino. 27-30 Močni čevlji iz kravine z usnjenimi podplati. Prikladni za razposajene otroke. Od št. 31-31 Din 09__, od št. 35-38 Din 79 —. Din 79.- 27-39 Močni otroški čevlji, izdelani iz močnega boksa, z usnjenimi podplati, v, rjavi barvi. Od št. 31-34 Din 89___ od št. 35-38 Din 99.—. ZATO KUPITE SE DANES ZIMSKO OBUTEV IN NOGAVICE. Din 69.- Din 69.- Din 99.- Najnovejši -.Diftin čevlji za dame, izdelujejo sc z nizko, polnizko in visoko peto. Gumijasti snežni čevlji, podloženi loplo flanelo. Za sneg in brozgo. Damski snežni čevljj, z okraskom, ki se zapenjajo na dva gumba. V teh čevljih Vam bodo noge kakor v peči. Izdelani so iz toplega 1'ilca ler obšiti z usnjem. IZKORISTITE JESEN ZA OGLED IN NAKUP. Čevlji za delo, iz mostne kravine. z gumijastimi elastičnimi podplati. Široka oblika, udobna hoja. Din 129 Elegantni visoki čevlji za gospodo z gumijastimi podpetniki in usnjenimi podplati. Din 129.- Noviteta leta 1938 so ti topli damski filc-čevlji z modernim okraskom na ristu. Za zimo iu mraz. Moški visoki čevlji šivani na rom. izdelani iz najfinejšega materiala. NE ČAKAJTE ZADNJEGA TRENUTKA. - NE ČAKAJTE, KO BO NAVAL, OBIŠČITE NAS ŠE DANES! Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Cel: Izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčič