Štev- 83 Izhaja vsik dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu lista. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne „Edinostivpisane zadruge « omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiškega št 20. Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24*— za poMeta......................._ za tri mesece........-........ J — Za nedeljsko Izdajo z* celo leto . ...... • za pol leta .............. V Trstu« ¥ soboto« 25. aprila 1914 Glasilo polltISfteoa druStva „Edinosti" za Primorsko , V edinosti je moč!" Lami! r:cxix Posamezne številke .Edinosti' se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti e-:e kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin- Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.............K 5*— vsaka nadaljna vrsta .............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnine in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno la upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškega št 20. — PoštnohranilniČni račun št. 841.652. Cesarjeva bolezen. Cesarjevo zdravstveno stanje nelzpremenjeno. DUNAJ 24. (Izv.) Pričakovano znatno zboljšanje cesarjevega zdravstvenega sta-nia žalibog danes še ni nastopilo. Danes ie imel cesar najslabšo noč vsega časa švoie bolezni. Od polnoči dalje cesar ni za-tisnil očesa. Mučil ga je hud kašelj in bolnik se je tudi težko odkašljeval. Cesar je ostal tudi nekoliko dalje časa v postelji, kakor navadno, a je vendar po nasvetu dr. Kerzla vstal še pred peto uro zjutraj ter se potem posvetil svojim dnevnim opravilom. Dopoldne je bil cesar zaradi slabe noci precej izmučen in ravno tako tudi precej nervozen. Tekom dopoldneva ga je pose-tila njegova hči, nadvojvodinja Marija Valerija, nato pa je sprejel cesar najvišjega dvornega maršala in pa ravnatelja kabinetne pisarne, ki sta mu poročala o tekočih stvareh. Dopoldne ie preiskal cesarja njegov telesni zdravnik dr. Kerzl in izdal poročilo, v katerem je konstatiral, da je bil nočni mir cesarjev moten vsled trajnega kašlja, v ostalem pa da ni zaznamenovati nikake izpremembe v njegovem zdravstvenem stanju. Opoldne je cesar obedoval s precejšnjim tekom in popoldne mu je znatno odleglo. Cesar se je nekaj časa izprehajal v veliki schonbrunnski galeriji, a to seveda ob zaprtih oknih, ker se je vreme na Dunaju poslabšalo in ni bilo mogoče izpostaviti cesarja neposrednemu vplivu solnč-nih žarkov. V zdravniških krogih se zatrjuje, da cesarjeva bolezen ni neposredno nevarna in to posebno zato ne, ker je pljučni katar popolnoma prešel in nadleguje cesarja le še bronhijalni katar. Vendar pa pristavljajo zdravniki, da se bo dal bronhijalni katar jako težko pregnati in je nevarnost, da postane katar kroničen. Kronični bronhijalni katar pa je zlasti pri starejših ljudeh, posebno z ozirom na srce, jako neprijetna stvar. Zdravniki bodo morali torej tej strani cesarjeve bolezni posvečati vso svoio pažnjo. Govori se, da bi zdravniki radi videli, da bi cesar izpremenil zrak, toda da sedanje razmere kaj takega še ne dopuščajo. Zdravstveno stanje neizpremenjeno. DUNAJ 24. (Kor.) O zdravstvenem stanju cesarja poroča »Korr. Wilhe!m« sledeče: Ponoči je motil cesarja neprestani kašelj, sicer pa ni opažati v splošnem nobene izpremembe. Tek, moči in splošno počutje zadovoljivo. DUNAJ. 24. (Izv.) Upanje, ki so ga gojili zdravniki, da bo pripomogel cesarju kra- tek popoldanski izprehod po z zelenjem okrašeni galeriji k mirnejšemu spanju ponoči, se ni uresničilo. Cesarja je nadlegoval celo noč kašelj. Potem takem se zdravstveno stanje monarha ni izpremenilo. — Cesar je bil po izprehodu po galeriji precej utrujen, vendar pa je bil dobre volje. Tekom današnjega dneva je bil pri cesarju zopet dvorni svetnik profesor dr. Ortner. Na dunajski borzi. DUNAJ 24. (Izv.) Današnja borza je bila vsled dopoldanskega oficijelnega sporočila o cesarjevem zdravstvenem stanju zelo rezervirana, in kupčija, ki je bila že včeraj silno zaspana, se nikakor ni mogla razviti. Posamezni špekulacijski papirji so precej izgubili v kurzih. DUNAJ 24. (Kor.) Dunajski listi pišejo: V včerajšnji seji dunajskega borznega društva, ki je bila zelo številno obiskana, je izjavil predsednik Brecher med splošnim in živahnim odobravanjem navzočih, da prisrčno pozdravlja zadnje vesti o stanju cesarja, ki so ugodne. V imenu društva in v imenu vseh dunajskih borz je izrazil govornik prisrčno željo, da bi cesar v kratkem popolnoma ozdravel in ostal še dolgo let čil in čvrst v blagor in dobrobit svojih narodov. Večernje oficijelno sporočilo. Zvečer se je vršil zdravniški konzilij in je bilo nato izdano sledeče oficijelno sporočilo: V objektivnem stanju cesarjevem ni opažati nikake bistvene izpremembe. Telesne moči, srce, tek je vse popolnoma zadovoljivo. Tudi danes se je cesar eno uro izprehajal v pokriti galeriji na solncu. — Podpisana: dr. Kerzl in prof. dr. Ortner. Iz dvornih krogov. DUNAJ 24. (Izv.) Iz dvornih krogov so prišla danes zvečer precej optimistična poročila o cesarjevem zdravstvenem stanju, iz neposredne okolice cesarjeve se namreč poroča, da je v nasprotju z raznimi vestmi treba vedno poudarjati, da se do-sedaj ni pojavil noben znak, iz katerega bi se dalo sklepati, da se je poslabšalo zdravstveno stanje sivolasega vladarja. Cesar je bil ves dan brez mrzlice, srce mu deluje brezhibno, tek je izvrsten, telesne moči so jako zadovoljive. Sploh se cesar subjektivno počuti jako dobro. Kar se tiče kašlja, ki je nadlegoval cesarja preteklo noč ni ta pojav popolnoma nič vznemirljiv, ker je kašelj le nujna posledica potrebneg: razredčevanja bronhijalnega sleza, in tn proces se vrši precej hitro. V ožji okolici cesarjevi upajo trdno, da cesar v kratkem ozdravi popolnoma. _ log pomanjkljiv. Grški predlog obstoja v tem, da se dovoli turškim konzulom in specijalnim komisarjem na otokih pravica, da nadzorujejo uvoz in da gledajo na to, da se otoki ne utrdijo. Turčija vztraja na svojem prvotnem stališču, da bi se zamenjala otoka Chios in Mytilene z otokom Dodekaneses, za kar bi dobila Grška kot kompenzacijo posebne trgovinske ugodnosti. Pogajanja v stvari orijentalskih železnic izpodletela. PARIZ 24. (Izv.) »Temps« javlja, da je stvar orijentalskih železnic tik pred negativnim zaključkom. Pogajanja med Avstrijo in Srbijo se najbrž razbijejo. Srbija vztraja na odkupu železnic. V Belgrad je že dospel ravnatelj oriientalske železniške družbe, ki se pogaja s srbsko vlado o ceni, za katero bi družba prepustila izkoriščanje svojih železnic srbski vladi. Avstrija in ItolUo znsefieta Albanijo ? BELGRAD 24. (Izv.) Iz Petrograda javljajo, da sta Avstrija in Italija obvestili rusko vlado, da bi bili vsled abnormalnih razmer v Albaniji prisilieni izvršiti okupacijo Jadranske obali. — V tukajšnjih političnih krogih smatrajo to vest za malo verjetno. _ Angieihfl kraljeva dvojica no Francoskem. Komunike političnih razgovorov v Parizu. PARIZ 24. (Kor.) »Agenze Havas« pri-občuje sledečo noto: Tekom političnih razgovorov, ki so se vršili med angleškim državnim tajnikom Edvardom Qrey-j e m in med francoskim ministrskim predsednikom Doumerguejem povodom obiska angleške kraljeve dvojice v Parizu, o različnih važnih vprašanjih, ki tangirajo obe vladi, se je ugotovilo, da vlada glede vseh vprašanj med obema vladama popoln sporazum. Po natančnem razmotrivanju uspehov, ki sta jih dosegli obe vladi sporazumno z Rusijo s svojo dosedanjo politiko, sta prišla oba državnika do prepričanja, da je nujno potrebno, da posvetijo vse moči za to, da se ohrani v Evropi ravnotežje in mir. PARIZ 24. (Kor.) Krglj Jurij je odlikoval francoskega ministrskega predsednika Proti poslovanjevanju fldrijc. RIM 24. (Izv.) Poslanca Federzoni in ^rot Foscari sta v italijanskem parlamentu vložila interpelacijo na zunanjega ministra Di San Giuliana, v kateri zahtevata pojasnila, kaj misli storiti minister, da prepreči nadaljnje motenje etnograiičnega ravnotežja ob Adriji v škodo italijanstvu. Interpelacija poudarja, da so se po slovanskem prodiranju izpremenile tisočletne etnografične razmere v škodo Italijanom in to zato, ker avstrijska vlada (»neka druga država ob jadranski obali«) na popolnoma nedopusten in nckulanten način podpira Slovane v Dalmaciji, Istri, Primorju in Furianiji. — Italijanski krogi so radovedni, kako odgovori Di San Giu-liano na to interpelacijo. Za vojske reserviste. DUNAJ 23. (Kor.) Vojno ministrstvo je izdalo poseben odlok, v katerem se natančno določa, koliko in katerih orožnih vaj se oproste oni vojaki reservlsti, ki so biti poklicani v letih 1912/13 k izjemnemu aktivnemu službovanju in k delni dopolnitvi armade. Natančneje določbe vojnega ministrstva priobčimo jutru Poljaki k položaju. DUNAJ 24. (Izv.) Poljski klub je sklenil v današnji seji, da se udeleži konference parlamentarnih načelnikov, če jo skliče zbornični predsednik. Izpremeniti pa se morajo prej parlamentarne razmere; se-danie so malo ugodne za skorajšnjo obnovitev zasedanja. — Klub se je tudi pečal s poljsko taktiko v delegacijah in sklenil spraviti na dnevni red gališke izšelieniške in vohunske afere. Poljski delegatje pozo-vejo vlado, naj posreduje v Petrr^radu. da opusti Rusija svoje špijonsko delovanje v Galiciji. Na dnevni red spravijo tudi preganjanje Poljakov na Pruskem ter vprašanje avstrijskih gospodarskih aspiracij v Ciliciji. V seji se je poudarjalo, da naj bi Avstrija z izvajanjem svoje gospodarske ekspanzije namesto v Cilicijo raje šla v Galicijo, kjer bi bilo to tako nujno potrebno. Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 24. (Kor.) V začetku seje se je bavii ministrski predsednik grof Tisza Doumergueja z velikim križcem reda Viktoria. CALAIS 24. (Kor.) Angleška kraljeva dvojica je dospela ob 3 popoldne iz Pariza in se vkrcala ob 3.45 na kraljevo jahto. Ukradena torpedna čolna. PARIZ 24. (Kor.) V francoskih krogih vzbuja veliko pozornost dejstvo, da sta izginila brez sledi dva torpedna čolna, ki sta odplula te dni iz Toulona in sta peljala na morje tarče. V Parizu se je razširila vest, da sta čolna ukradena. Mornariško ministrstvo je izjavilo, da ni d bilo o tem od toulonsk^ ga pomorskega prefekta še nobenega poročila. Grški milijonar in olimpijske igre v Berolinu. PARIZ 24. (Kor.) Grški milijonar Basil Zacharov, ki živi že dalje časa v Parizu, je podaril francoskemu špotnemu klubu 500.000 frankov z namenom, da bo francoska kolikor mogoče častno zastopana pri olimpijskih igrah, ki se bodo vršile 1. 19 6. v Berolinu in da se nudi francoskim atletom kolikor mogoče prilike, da se dobro izurijo za svoj nastop v Berolinu. Obsojen škof. LUKSENBURG 24 (Kor.) Na zadnjem katoliškem shodu v Metzu je napadel škof Koppes poslance levice. Ti so ga tožili zaradi razžaljenja časti in škof je bil obsojen na 200 frankov globe in mora plačati vsakemu tožniku, katerih je 21, po 200 frankov odškodnine. Škof Koppes se je proti razsodbi pritožil. Ponesrečena aviatika. DUNAJ 24. (Kor.) Aviatik Pitschmann, ki se je udeležil Schichtovega tekmovalnega poleta, se je dvignil danes zjutraj v spremstvu svojega brata pri Aspemu, da preleti prvo etapo. Pri Zwettlu je zašel aviatik v hude vetrove. Aparat je padel iz precejšne višine in se je razbil. Brata sta tešKo poškodovana, pilot Pi schiiiann je v smrtni nevarnosti. DUNAJ 24. (Kor.) Aviatik Pitsehman je umrl. TURIN 24. (Kor.) Na letalnem polju je padel danes aviatik poročnik Napoli z 1 pasažirjem iz precejšne višine. Oba ponesrečenca sta obh žala na mestu mrtva. zopet s panslavističnimi krogi in z ruskimi zvezami in je prebral v dokaz svojih trditev proti poslancu Vajdi neko vizitko, katero je dobil odvetniški kandidat Dulisko-vich od dr. Romana Gerovskega v Petro-gradu in ki ima sledečo vsebino: »Dr. R Gerovski priporoča odvetniškega kandidata Duliskovicha kot pridnega in popolnoma zanesljivega ogrskega Rusa. Poslanec Vajda je odgovoril, da imajo napadi ministrskega predsednika slabo podlago in da zelo obžaljuje, če vzdrži predsednik svoje včerajšnje napade proti njemu. Nato je prešla zbornica na dnevni red. Vršile so se volitve v delegacijo nakar se je pričelo posvetovanje glede budgeta notranjega ministrstva, ki je izpolnilo tudi popoldansko sejo. Ogrska opozicija odide v Petrograd. BUDIMPEŠTA 24. (Izv.) Grof Karolyi st je vrnil iz Amerike in izjavlja da vztraja Dri svoji nameri, da obišče svojo sestro n Petrogradu. Nova vohunska (?) afera. PRAGA 24. (Izv.) V Prerovu je dve 15. t. m. fotografira! neki češki tehnik tamošnji novi kolodvor. Kljub temu, da je izjavil, da fotografira kolodvor za nekega svojega pri jatelja, tudi tehnik^, zaradi stavbnih posebnosti zgradbe, so ga aretirali, danes pa tudi onega njegovega prijatelja v Pragi. Oba sta usumljena špijonstva. Srbsko posojilo. BELGRAD 24. (Izv.) „Pravda" javlja, da bodo pogamnja za najetje novega srbskega posojila 420 miljonov frankov skoraj končana. P.»s jilo -e uporabi za železniške zgradbe in oboroženje armade. Četaško gibanje v Macedonijt. BELGRAD 24. (Izv.) Ob srbsko-bolgarski in grško bolgarski meji se pojavlja živahno vs ašk-t gibanje. Po vesteh iz Štipa, je v okolici Menlika zbranih 15.000 bolgarskih čet šev. Srbija je že pred daljšim časom ojačil svoje obmejne čete in je storila sedaj tudi Gršk«:. Turčija je zavrnila grški predlog glede Egejskih otokov. CARiGRAD 24. (Kor.) V dobro informiranih diplomatičnih krogih se govori, da je porta zavrniia grški predlog glede ureditve vprašanja otokov, češ da je pred- |iiu 111UIA KUillllJ Hehikanski vstasi proti Amerikancem. LONDON 24. (Izv.) Stališče, katero je n zel general Caranza, vodja vstašev in eformnega gibanja v Mehiki napram Ame rikancem je vse ameriške Kroge silno ne-i ubo iznenadilo in je povzročilo celo napade na senat. Caranza je užival pri Ame-ikancih velike simpatije in je bil ameriškim "d-lnim krogom kot tak zelo priljubljen. Njemu na ljubo je razveljavil pred edmk 's n na prigovarjanje merodaio h krognv prepoved jtvoza ameriškega orožja v Mehiko. — če ostane general Cman /.a n svojem novem stališču, potem hodo vsr ši obrnili orožje, katero so dobili od ameriških držav, da uničijo Huerto, proti ameriškim državam. NEVV JOKK 24. (Izv.) Načelnik vstašev Zapata se je podvrgel Huerti. Žokeiski klub n skoro vsa aristokracja je daia na razpolago mehikanski vladi vse svoje avtomobile in druga vozila. V več krajih so napadi-Mehikanci ameriške državljane in jih pregnali iz njihovih bivališč. Mehikanske sovražnosti. WASHINGTON 24. (Kor) Konzul Ca-rotheas por ča iz Chihuahua, da je ostalo v tamošnji okolici večje število Amenkaricev n sicer zaradi tega, ker imajo tam večja posestva in so močno udeleženi pri trgovini in obrti. — Kljub temu, da so pop< Inoma mirni, so začeii Mehikanci rovati proti njim •n jih neprestano ogrožajo. Nevarnost je vsak dan večj^, sovražnosti se vedno bolj ostre n ti ljudje so v veliki nevarnosti. Spi h so postali Mehikanci tako vojaki ka-ljih in krajših zvezah z notranjim Balkanom. In tudi politično bi bila Avstrija pritegnila Srbijo k sebi. Danes je vse to — izgubljeno. Imamo pač svojo Albanijo, ki pa ni za nas nič druzega, nego dete skrbi, ogromnih žrtev in prihodnjih velikih nevarnosti. Mesto da bi nam bila Srbija zaveznica, smo dobili zaveznico, ki že sedaj plete svoje vezi z vsem, božjem svetom, da nam že sedaj izpodkopuje tla in da se čim bolje pripravi za prihodnji veliki boj — proti nam. Milanov, Aleksandrov, Stambulievov. in kakor so sc že zvali vsi tisti stebri avstrijske politike na Balkanu — teh ni več. Naredi na Balkanu pa so o-stali. Kako vse drugačen bi bil danes položaj naše monarhije, da smo iskali in si zagotovili prijateljstvo — narodov! Dneone vesti. Dr. Kramaf o problemu češke politike in vprašanje Jugoslovanov. »Narodny Listi« priobčujejo vuvodnem članku poslanca dr. Kramara, ki piše o problemu češke politike med drugim sledeče: Država, kakor je Avstro-Ogrska, ne sme podrejari svoje politike edino le nemškim in madžarskim ciljem. Največja napaka naših vodilnih krogov je ta, da dovoljujejo slovanskim narodom v Avstriji in na Ogrskem ti možje edino le to, kar si slovanski narodi naravnost pribore. Radovoljno in iz lastne inicijative se jim ne da nič, dasi imajo Slovani iste pravice in dasi tvorijo močan faktor v Avstriji. Jugoslovansko vprašanje je dozorelo, toda Cehi ne smejo pripustiti, da bi se rešilo v smislu trializ-ma. Cehi so vedno pripravljeni, pomagati povsod Jugoslovanom, da dosežejo nam- Udali mMn. Rors«. - Spisal Kaviar de Monttpln. Denar je prav tako glavna stvar za spletko, kakor za vojno. Da bi začel sovražnosti z malenkostno imovino, ki sem je bil gospodar, bi bila velika neumnost. Na vsak način nisem si moral preskrbeti denarja. Sel sem k ruleti. Da bi v takem trenutku. kakršen je bil tedaj, sploh mogel izgubljati. mi nikakor ni šlo v glavo. In res, dobiva! sem. Sreča mi je ostala trajno zvesta, in s svoto petnajstih do dvajsetih tisoč liver v žepu sem se vrnil domov. -— Vedeti hočem, kdo je tisti vaš gost, ki je pravkar vstopil. — Nisem pogledal, ker ni moja navada, da bi nadzoroval svoje goste, ko prihajajo v hišo in odhajajo. — Dragi gospod Butler, — je odgovoril neznanec z zopernini smehom, — bilo bi mi zelo neljubo, ko bi me prisilil, da bi moral naznaniti svoj- oblasti, da ste oteževal uradnikom varnostne policije izvrševanje njihovih težkih dolžnosti. Butler je pozvonil vratarju. — Kdo je bil oni gost, kateremu ste pravkar odprl vrata? — je vprašal došle-ga vratarja. — Baron Lascars, — je odgovoril le-ta. reč politično združenje vseh Jugoslovanov in neodvisnost v okviru monarhije, s čemer bodo dosegli to, kar upajo doseči s trializmom. Toda Cehi morajo zabraniti na vsak način, da ne bodo izročeni Jugoslovani nemški večini, ki bi nastala potom trializma. Najboljšo rešitev jugoslovanskega vprašanja smemo pričakovati v okviru federativne monarhije. Slovansko vprašanje je stopilo v ospredje posebno po balkanski vojni. Ce hočemo biti dobri Slovani, moramo gledati na to, v kar smo popolnoma opravičeni, namreč, da odstranimo samonemškomadžarski enačaj Avstro-Ogrske in da pripomoremo Avstriji, da se iznebi onega nezaupanja, ki je vko-reninjeno do nje v vseli srcih Slovanov. Mi ne gojimo avstroslavizma, mi ne zahtevamo slovanske Avstrije, zahtevamo pa tako Avstrijo, ki bo pravična napram vsem Slovanom. — Gospod Butler, — je začel zopet policijski uradnik ko je portir odšel, — prosim vas, da pač dobro pazite na to, kar vam povem sedaj: Jutri ob zori pride semkaj uradnik policije, da aretira barona Je Lascarsa. Saj veste, da pazim nanj že nekaj časa sem. Baron Lascars ne sluti ničesar. Sedaj je šel v svoje stanovanje in ne sme več iz njega. Pazite dobro nanj in da ne odide zopet iz hiše. Ali ste sam tu? — je vprašal gostilničar. — Spremljata me dva moja moža, ki čakata zunaj na cesti. — Potem lahko opraviti svojo stvar brez mene. Lovec ste in veste, kje se nahaja divjačina. Glejte pač, kako jo ujamete. Lahko noč! Komaj se je Butler iznebil neljube navzočnosti policijskega uradnika, pa se je ustavil pred »belim sokolom« kurir na ko-rir na konju in hrupno zahteval, da mu odprejo. Prišel je po nalogu svoje gospode, rodbine najvišjega plemstva, da naroči zanjo za prihodnji dan najboljše sobe. Butler, ki je v tem naročilu slutil znaten zaslužek, je takoj sklical svoje služabništvo in mu dal nalog, da urede sobe. Ni pa šel počivat, temveč je sam nadzoroval vse delo. Vrnimo se pa sedaj k baronici Lascar-sovi, da vidimo, kako je uboga gospa prebila čas, kar je bil njen soprog z doma. — Pisala je pismo in pisala je tako-le: — Moja dobra gospa Androuinova, Domače vesti. Zemljevid Mehike prinese naš list v jutrišnji, nedeljski, številki. Strahovita nesnažnost v mestni bolnišnici V mestnem občinskem svetu tržaškem se čujejo tupatam velikanska proslavljanja uprave mestne bolnišnice; na nasprotni strani pa zopet prihaja tožba na tožbo o stvareh, ki bi jih človek nikdar ne pričakoval v takem zavodu, kakor je mestna bolnišnica. Bolniki, ki jih zla usoda privaja v mestno bolnišnico, vedo pripovedovati n. pr. o strahoviti nesnagi, ki vlada v mestni bolnišnici. Pomisli si človek bolnika, ki je n. pr. prestal težko operacijo. Ležati mora dneve in dneve, cele tedne v postelji. Niti premikati se ne sme. Toda kako naj ima potrebni mir, kako naj si privošči krepilnega spanja, ko mu postelja kar mrgoli — stenic! To je vendar skrajna nemarnost in bila bi skrajna potreba, da se bi našel kdo, ki bi poskrbel za to, da se bolniki rešijo iz takih nevzdržlji-vih razmer. Znani so nam slučaji, ko so bolniki vkljub temu, da je bilo nujno potrebno. da bi ostali v bolniški oskrbi, morali takorekoč pobegniti iz bolnišnice, ker niso mogli več vzdržati zaradi preobilega mrčesa. Naj bi se torej gospodje od laško-Iiberalne večine v mestnem svetu, ko se bo v kratkem razpravljalo v mestnem svetu o proračunu mestne bolnišnice, nekoliko pobavili s stenicami v mestni bolnišnici. Ce ne drugega, naj vsaj sklenejo, da morajo vsi gospodje bolnišnične uprave z gospodom ravnateljem na čelu vsaj par noči preležati na bolniških posteljah. Prepričani smo, da potem gotovo po-skrbe, da izgine omenjena nesnaga iz bolnišnice. Strašna obsodba. »Zarja« je prinesla vest o obsodbi štirih vojakov, ki mora človeka pretresti. Nekaj vojakov 6. stotnije pešpolka št.17, ki garnizira sedaj v Celovcu, je izostalo čez deveto uro brez dovoljenja. Nekateri so se vrnili ponoči, drugi še le proti jutru. Vsi so bili vinjeni in so najbrže razgrajali po vojašnici. Zaslužili so kazen. Naj že sodimo o militarizmu kakor hočemo, ali dokler obstoji institucija vojaštva, moramo priznavati tudi potrebo discipline v njej in tudi potrebo kazni, če se kdo pregreša proti disciplini. Priznavajoč vse to, pa menimo, da tudi pri vojakih bi moralo veljati pravilo, da kazen bodi primerna pregrešku. Cujte pa, v kako kazen je obsodilo garnizijsko sodišče — glasom »Zarje« — one vojake! Ceto-vodja je dobil štiri leta trdnjavske ječe, desetnik istotako, poddesetnik tri leta trdnjavske ječe, 17 pešcev vsak po dve leti in en novinec devet mesecev težke ječe. Skupaj torej 45 let in 9 mesecev ječe. In ker bo moral vsak posameznik po do-stani kazni še odslužiti toliko let, kolikor jih je presedel v zaporu, se zviša skupna kazen na 93 let!! Degradacija podčastnikov se je izvršila na nenavaden način: na dvorišču vojašnice ob navzočnosti vsega moštva. »Slovenski Narod« dostavlja: »Zdi se, da je stvar gotovim krogom jako neprijetna, ker jo močno skrivajo. Na povelje polkovnega zapovedništva, je bila 6. stotnija razpuščena in na novo sestavljena iz moštva drugih stotnij. Prosimo prijatelje našega lista, ki imajo stike z ubogimi slovenskimi fanti, ki morajo služiti pri pešpolku št. 17 v Celovcu, naj moja druga mati, moja edina prava prijateljica na tem svetu! Vem, da vam napravim veliko žalost. Rada bi vam jo bila priliranila, toda moje srce je polno, da prekipeva, moram si dati oduška, dasiravno sem trdno sklenila, da ne izdam svoje žalostne usode nikomur. O, da bi me vendar smrt kmalu rešila moje težke boli! Saj me poznate, draga gospa Andoui-nova, in pač lahko presojate, koliko moram trpeti, če vidim, da se moram pritoževati proti onemu, čigar ime nosim in ki v nobenem pogledu • ni vreden moje ljubezni in mojega spoštovanja. Roland de Lascars me ni ljubil nikdar. Roman njegove ljubezni je laž in njegova dozdevna nesebičnost je bila Ie komedija. Mislila sem, da sem ubožna in brez imetja, on pa je vedel, da sem bila dedičinja vsega bogastva svojega umrlega strica, Filipa Talbota. Ko me je baron vodil pred oltar, je nosil s seboj v žepu oporoko mojega strica. V tej oporoki me je moj stric, ki ga je Lascars dal usmrtiti po nekem svojem pajdašu, postavil za edino dedičinjo svojega imetja. Vprašala boste, kako sem izvedela za to skrivnost. Sokrivec mojega soproga, ki se imenuje chevalier dela Morliere mi je razodel to v svoji jezi nad baronom, ki mu ni hotel več zadovoljevati njegovih neprestanih denarnih zahtev. Meč chevalierja de la Morličreja je vodila roka barona Ro- poizvedo kaj natančnejšega o tem strašnem dogodku, zlasti o stotniku razpušče-ne 6. kompanije, pa sploli o razmerah pri našem domačem polku. Vojaški krogi pritiskajo vedno na vojaštvo, da ne sme nič povedati, kaj se godi v vojašnicah in pri vajah. Pri nemških polkih to nič ne izdaja, ker je v vseh nemških polkih nekaj socijalnih demokratov, ki že vedo, kako stroge kontrole javnosti so potrebne vojaške razmere in kako dobro vpliva taka kontrola. Zato se godi pri nemških polkih vojakom dosti bolje, kajti naši fantje so krotki in ponižni, si ne znajo pomagati in zato javnost tako malo doznava o dostikrat prav čudnih razmerah pri vojaštvu.« Slovenska slabost. Naslednjega dne po zadnji mestni seji, ko je prišlo do tistega hudega spopada med italijansko večino in slovensko manjšino, oziroma govornikom te poslednje, svetovalcem dr.orn Wilfa-nom, so bili nekateri našinci zopet enkrat slovensko - rodoljubno — razburjeni. Vzrok je bil tudi to pot le v stari, posebni slovenski bolezni. Iz sebe so bili in niso se mogli potolažiti, da se je šla slovenska delegacija tako — osmešiti. Mi smo enega teh razburjenih gospodov vprašali, s čem, kako da se je naša manjšina tako osmešila?! Kaj ne veste? — se je razvnel — v mestni seji. Mi na to: Ali ste sami slišali in videli? On: To ne! Mi: Ali vam je povedal kdo naših, ki je bil navzoč? On: Tudi ne. Mi: Kako pa morete trditi tako apodiktično? On — skoro užaljen: Ali niste čitali v — »Piccolu«?! — Odleglo nam je in nasmehnili smo se. Ce ni drugih prič, nego edino »Piccolo«, potem ni hudega za poštenega Slovenca na zatožni klopi. Je že oproščen! Ali potem nas je vendar pogrelo, ker kaže tudi ta slučaj, da se nekateri našinci ne morejo rešiti od stare slovenske bolezni, ki se javlja v naglici in nepremišljenosti, s katero obsojajo svojca, ne da bi imeli toliko vstrpljivosti, da bi se prej poučili o stvari; in pa vslepi veri do tega, kar piše — sovražnik. Pa naj je to tudi »Piccolo«! In to je slabost, ki jo človek ne more oprostiti po tolikih in vsakdanjih izkustvih, ki jih imamo mi Slovenci ravno s tem glasilom laške hudobije, lažnjivosti in obrek-Ijivosti. Ce je v »Piccolu« — potem je res. Ker je bilo v »Piccolu«, da se je VVilfan osmešil, potem je bila za nekatere na-šince stvar gotova. »Piccolo« je govoril — Roma locuta, causa finita! Ko so pa potem čitali v našem listu stvarno in naj-vestneje sestavljeno poročilo o oni mestni seji, so seveda obmolknili, s čemer pa ni rečeno, da ne bodo o prvi priliki — zopet verjeli »Piccolu« in delali krivice svoj-ccm! In prav tistim, ki se izpostavljajo v boju, ki se trudijo, da po vseh svojili zmožnostih, po svojem najboljem izpozna-nju koristijo naši stvari, odbijajoč napade sovražnikov. Ali, kakor rečeno, uverjeni smo, da tudi ta lekcija ne bo koristila. Saj je oni že omenjeni gospod menil: O, saj vemo, da bo »Edinost« skušala zavijati! Seveda, ker »Piccolo« v vsem svojem lepem življenju ni nikoli nič zavijal! Je pač to stara slovenska slabost. Razmere na telefonski centrali. Pritožbe proti telefonskemu uradu na tukajšnjem poštnem ravnateljstvu so na dnevnem redu. Razmere, ki vladajo tam ne le glede poslovanja s strankami, ampak tudi postopanja s personalom, so bile že doslej kričeče; v zadnji čas pa so postale naravnost neznosne. V nedeljo zjutraj je začela poslovati nova centrala. Dasi so dobile telefonistinje vsaka po 20 številk manje (prej 140, sedaj 120), gre delo sedaj še enkrat počasneje in so stranke slabše po-strežene. In to ravno vsled novega ziste-ma. Poprej je lahko telefonistinja z eno stranko govorila in štirim, petim v tem času pozvonila; sedaj pa se more baviti e z eno stranko. To je za stranke, ki pošteno plačujejo telefonsko naročnino, zelo ■ prijetno! Vsaj gospodje na direkciji menda mislijo tako! Sobana, kjer so nastavljeni telefonični aparati, je tako prenapolnjena, da se komaj diha in je zrak popolnoma pokvarjen. Telefonistinje morajo sedeti sedaj s hrbtom prav blizo oken. Kaj bo poleti, ko bo pritiskala vročina, ali pa po zimi, ko bo brila mrzla burja?! Kako delo bo to?! Kaj bi rekla n. pr. kaka sanitetna komisija, ako bi si ogledala te lokale, napolnjene na tak način z aparati?! In landa Lascarsa. Dedičina mojega strica mi je prišla v roke omadeževana s krvjo. Kaj ne, to je sramotno in grozno? Toda poslušajte dalje, kajti povedala vam še nisem vsega. Ta milijonska dedščina se je raztopila v rokah mojega soproga, kakor sneg spomladi. Del imetja je zapravil z nezaslišanim, popolnoma brezprimernitn luk-susom, z igro in najraznovrstnejšimi razuzdanostmi, drugi del pa z najnespametnej-šimi špekulacijami, s katerimi je zopet hotel pokriti svoje izgube itd. Nazadnje je, preobložen z dolgovi, brez vseh sredstev, neprestano preganjan po biričih svojih upnikov, zasledovan kakor divja zver, moral pobegniti iz Francije in jaz sem morala žnjim. Bog mi je priča, da se prav nič ne tožim uboštva, ki me čaka; pač pa se bojim sramote, in neka slutnja mi pravi, da naju ta sramota doleti prav kmalu. K vsemu temu bridkemu in bolestnemu trpljenju pa prihaja še neka druga velikanska nesreča . . . Kmalu postanem mati. Pričakovanje tega dogodka bi me moralo navdajati z radostjo, toda kako neizrečno me boli, ko pomislim, da tega nesrečnega otroka, telo mojega telesa, dušo moje duše, ne čaka druga dedščina nego sramotno omadeževano ime njegovega očeta .... Se isto noč sem pisal Margereti pismo, v katerim sem jo obvestil o svojem pogo- kako bi bilo, če bi se kaj užgalo?! Kake se more odpirati večjo centralo brez pripravljenega že izurjenega personala?! V ponedeljek zjutraj, ko je začelo delo pritiskati, je več gospicam prišlo slabo vsled močnega toka, šumečega v ušesih. »Piccolo« je pisal, da je to nezgodo pripisati tudi razburjenju telefonistinj, ker je prihajalo gledat gospice več višjih uradnikov. To ni res. Marveč le težkemu delu, močnemu toku in nezdravemu zraku, ker je onega dne pihala burja in so morala biti okna zaprta.- Kriva je direkcija s svojim štedenjern. Noče dati zadostnega števila personala, in ne plačuje dela preko določenih uradnih ur, izgovarjajoč se, da »ministrstvo ne da«. Seveda, s tako izmučeno žensko, ki nima energije, da bi se uprla, morejo gospodje postopati kakor hočejo. Te kričeče razmere moramo ožigosati ravno mi, ki objavljamo neprestane pritožbe proti poslovanju na telefonu, ker iz opisanih razmer je razvidno, da niso uradnice toliko krive, kolikor vse graje vredno postopanje administracije. V resnici ni čuda, da taka ženska v umljivi vedni ner-voznosti včasih neuljudno odgovarja strankam. Zato imajo te pravico zahtevati, da se te razmere izpremene primerno za čim boljše poslovanje telefona in tako, da bodo odgovarjale tudi človekoljubju. V interesu javnosti je, da tem kričečim razmeram posvetijo svojo pozornost tudi gg. poslanci obeh narodnosti ter da zahtevajo, da se napravi konec nesrečnemu zistemu pri naši poštni, brzojavni in telefonski upravi. Le ven na plan! Začenjajo se krasni pomladanski dnevi. Po mestu je polno prahu, dima in razne nesnage. Vse to zelo slabo vpliva na človeško pljuča in na ves človeški organizem. Posebno slabo vpliva mestni zrak na otroke in na mladino. V novejših časih se je začelo pretresovati vprašanje, kako bi se naj uredile učilnice na planem in to osobito za otroke bolj šibkega zdravja. Ker se učilnice na prostem še dolgo ne vdomače, je potrebno, da starši sami skrbe za to, da otroci in mladina sploh, zahaja čim več ven iz mesta, na sveži in čisti zrak. Porabljajte vsako najmanjšo priliko in vodite mladino v hribe! S početka pojde težko. Trudnost bo igrala svojo ulogo, a po par izletih odpade ta ovira in mladini bo s tem zelo pomagano. Ne mislimo pa, da bi ljudje hodili iz mesta zato, da bi na hribih zahajali v gostilne ter tam čepeli. Ne, kdor je šel na izprehod z namenom, da se vsaj začasno izogne slabemu mestnemu ozračju, naj si uredi vse tako, da bo na planem jedel in tudi pil po potrebi. Razume se, da moramo otroke in mladino sploh naučiti, da ne bo delala škode kmetom, ker bi v tem slučaju koristili sebi, drugim bi pa škodovali! Otroci naj se po možnosti vodijo že zjutraj na deželo, da se tam do dobra navžijejo v lepi naravi in da postanejo krepkejši na telesu in na duhu. Kdor le more, naj opusti navado, izgubljati se, v svobodnih urah po mestnih nezdravih prostorih in naj beži ven, ven na plan! V Škedniu se bo vršil v nedeljo, 26. t. m., ob štirih popoldne v prostorili slovenske ljudske šole roditeljski sestanek. Predaval bo učitelj Kleinmayr o vprašanju: »Kako vzgojimo otroka k resnicoljubnosti?« Vabljeni so vsi starši, očetje in posebno matere. _ O dogodku na parniku »Afrika«. Tekom včerajšnjega dne smo izvedeli, da je policija prišla na sled tatovoma, ki sta okradla sobarja Rudolfa Votweja na parniku »Afrika« in to sta lJletni Karel Kosovel, stanujoč v ulici Media št. 9, in 14Ietni Alojzij Feriancich, stanujoč v ulici Capuano št. 2, oba sobarska vajenca na istem parniku. — Feriancich je priznal, da je on izvršil tatvino, in sicer zato, ker ga je k temu dejanju nagovarjal Kosovel. Povedal je, da je na Kosovelovo prigovarjanje že nekoč prej ukradel iz Vot\vejevega kovčega 5 kron od 125 kron. katere je bil našel v kovčegu, dalje, da je vzel iz istega kovčega amerikanski dolar in mehikanski bankovec. Kosovel in Feriancich sta bila oba aretirana. Obstrelii ga je. Včeraj popoldne so sc na Vrdeli—Scoglietto igrali otroci z neko pištolo, ki se je sprožila in je kroglja zadela 13Ietncga Ivana Frangelija ter ga ne- voru z Valentinom in sem si pripisoval veliko zaslugo, da sem iz ljubezni do nje prenašal njegove žalitve, ne da bi se bil maščeval zanje: »Vaš brat me lahko u-smrti vsak čas.« sem pisal, »toda jaz se ne bom branil; niti kapljice njegove krvi naj ne prolije moja roka; sodite po tem, Margareta, ali vas ljubim!« Prihodnji dan sem stopil v dotiko s hišno gospice von Kapellen. Seveda sem jo moral dobro plačati. Pripovedovala mi je o svoji zvestobi in vdanosti napram rodbini, ki jej je služila že nad dvajset let. Toda kako naj bi se ustavljala zapeljivosti svetlih zlatnikov, ki sem jej jih celo kopico nasul v naročje? Vendar pa je zahtevala kot pogoj, da moram zapustiti gostilno, v kateri sem se nastanil, in kamor ne sme priti, da se izogne vsaki sumnji, ter si dobiti zasebno stanovanje. To je torej bil vzrok, da sem si najel to hišo. Že drugi dan mi je prinesla hišna pismo, ki je vsebovalo jako žalosten opis bridkosti, ki jih je morala prestajati uboga deklica. Rodbina jo je poklicala predse kakor pred sodišče, mi je pisala, in ker je s svojim nemirom in zardevanjem izdala svojo ljubezen do mene, so ravnali žnjo kakor s kako zločinko. Ker jo strogo stra-žijo od vseh strani, ne upa, da jej bo še ke-daj mogoče, da bi me videla; ne pozabi pa da me nikoli itd. itd. Od tedaj sva si redno dopisovala danzadnevom (Dalje.) V Trstu, dne 25. aprila 1914. »EDINOST« ZL 83. Stran m. varno ranila. Odpeljati so ga morali v mestno bolnišnico. Neprevidnost z orožjem. Včeraj okoli pol dveh popoldne, ko se je 141etni Peter Guerel slučajno nahajal v bližini pclicij-skega inšpektorata v Skednju, je nenadoma, neznano kje, počil strel in kroglja je dečka zadela v prsi. Deček se je. takoj ves krvav, zgrudil brez zavesti na tla in ljudje, ki so priskočili k njemu, da mu nudijo svojo pomoč, so nemudoma telefoničnim potom pozvali zdravnika z zdravniške postaje, ki je res takoj prihitel na lice mesta z avtomobilom ter podal ranjenemu dečku najnujnejšo pomoč. Ko je pa videl, da je pa videl, da je kroglja prodrla v drob, je dal zdravnik dr. D* Ama dečka nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico, kjer sta ga zdravnika dr. Oliani in dr. Braun takoj operirala. Stanje ranjenega dečka je pa tudi po operaciji precej nevarno. — Redarstveni nadzornik ie pozneje izvede!, da je izstrelivši revolver, in sicer nehote ranil nesrečnega dečka neki Josip Godina, doma i z Skednja, ki je sprožil revolver pred nekim hlevom v svrho da poizkuša funkcijoniranje orožja. Seveda je bil neprevidni Godina aretiran. Samouinorilni poizkus. Okoli pol dveh popoldne si je včeraj 36letni mizar v ko-pelih »Manzoni« s samoumorilnim namenom prerezal z britvijo zapestno žilo na desni roki. Pozvan je bil k njemu na pomoč zdravnik z zdravniške postaje, ki je pa konstatiral. da je rana le površna, vendar ga je dal prenesti v mestno bolnišnico. »V gozdu najden mrtvec«. Pod tem naslovom smo včeraj poročali, da so predvčerajšnjim popoldne našli v gozdu barona Economo na Trsteniku mrtvo truplo nepoznanega človeka. Pozneje smo pa izvedeli. da je bil to neki Jakob Benčina, star 50 let. ki je že dve leti in pol prebival v neki špilii v gozdu ob cesti, ki vodi iz Ro-iana na Opčine, in ki jej pravijo Scaia Santa. Umreti je hotela. 15Ietna Alojzija Ple-terka, menda vsled nesreče v ljubezni in je v ta namen izpila nekaj karbolne kiseline. Prepeljali so jo v bolnišnico. Ogenj. Snoči v polienajstih je začelo v ulici Sv. Lazarja goreti v zalogi tvrdke Zankel in Sinovi. Ognjegasci so potrebovali -skoraj poldrugo uro. da so ogenj zadušili. Skoda je precej velika. Nesreča na delu. V LIoydovem parniku »Bukovini« je padel snoči pleskar Dominik Sedmak kakih 7 metrov globoko in se je težko poškodoval. — Karel Petros. težak v »Pastiticio 1 riestino«, stanujoč pri Sv. Mar. Magd. Zgornji št. 811, je na delu padel, si zlomil levo nogo in si prizadel še druge težke poškodbe. Oba so prepeljali v bolnišnico. Jugastamadii železničarji u Trstu in okolici! Vabimo vas na ki ga priredite podpisani organizaciji soboto, dne 25. aprila 1.1. ob 8 zvečer v ve.ikt dvorani Nar. doma v Trstu. DNE v NI RED: 1. Kongres „Lige slovanskih železničarskih organizacij v Krakovem. 2. Delo var je „Lige" v pretekli dobi. 3. Razno. Na shodu bosta govorila zastopnika „Lige** tovariša KELLER in PATLEJCH iz Prage. Na shod pride najbrže tudi poslanec VOJNA. Tovariši žele ničarji f Agitirajte za čim o-gromnejšo udeležbo na shodu. Vsi, kar vas je v soboto službe prostih, prihitite na shod, niti eden nai ne ostane doma. Sobotni shod bodi čim sijajneja manifestacija Jugoslovan skega žele/ničarstva v Trstu in okolici! V soboto vsi na shod! Orednja odbora „Društva jugoslovanskih železn. uradnikov** in „Zveze jugoslovanskih ie ezničarjev". Društveno uesti. Čfani „Delavskega podpornega društva* se vabijo na sestanek danes dne 25. t. m. ob 7 zvečer v društvenih prostorih v ul. G. Ga-latti št, 20 L v svrho sestave nove«™ odbora. Ker se bo vršil občni zbor že dne 3. majnika, se prosi, da se že pri tem sestanku ude'eži dovoljno število članov, da se bo m<~g!a sestaviti odborova lista za prihodnji odbor. Podružnica CM D v Skednju priredi dne 3. majnika na dvorišču „Gospodarskega društva" vrtno veselico s sodelovanjem pevskega društva „Velesile" in domače godbe. Vstopnina samo 20 vinarjev. Ker ie čisti dobiček namenjen za kuhinjo našega „Otroškega vrtca", se pričakuje obile udeležbe. V slučaju slabega vremena se bo veselica vršila 8 dni kasneje. Obenem se sporoča slavnemu občinstvu da bo dne 5 julija Ciril-Metodova veselica, kar naj blagovolijo bratska društva upoštevati. Podružnica CMD v Lonjerju je imela redni občni zbor 12. t. m. v „Konsumnem društvu". V odbor so bili izvoljeni oziroma potrjeni: Andrej Čok predsednik, Ivan M. Čok podpredsednik, Amalija Cok tajnica, Marija Čok blagajničarka; namestniki oz. odnorniki: Anton Cok, Andrej G mbač, Andrej Batič, Dragotin Cok, Ivan Maver, Ivan M Cok. — Za podružnico so darovali sorodniki pok. F. Živca 8 K (ostalo pri nakupu venca) V spomin pok. Karla Bišćaka nabrali pogrebci 5 K, Kari Sudič dodal v isti namen 1 K. Srčna hvala vsem darovalcem ! Pevsko društvo „Slavec41 v Ricmanjih nazn nja, da bo imelo dne 3. majnika ob 4 popoldne ples v prostorih Antona Švara. Ker je morebitni čisti dohodek namenjen v n rodne svrhe, se pričakuje obilne udeležbe. Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi na XX redni občni zbor, ki se bo vršil jutri, v nedeljo, ob 9 oziroma ob 10 dopoldne v prostorih „Narodnega doma" v Trstu s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsedn ka, 2) Ob dvajsetletnici ustanovitve družbe, 3) Poročilo tajnika, 4> Poročilo blagajnika, 5) Poročilo pregledoval-cev računov, 6) Volitev 3 odstopivših odbornikov, 7) Proračun za leto 1915., 8) Predlogi in nasveti. — Družbeni odbor. — Okoličanski kmetovalci! Ob dvajsetletnici ustanovitve družbe pridite na to slavnostno in tako važno zborovanje Vaše edine organizacije, ki je tekom dvajset I« t st« rila toliko za dobrobit in napredek oko-ličanskega kmetijstva, polnoštevilno. — G. namestnik princ Hohenlohe je bil po\a'?ljen na občni zb<»r ter obljubil svoj prihod, če ne bo z držan. Z < bilno udeležbo pokažite zastopniku vlade, da ste kmetovalci tržaške okol ce vsi na strani naše družbe in da daste po-, darka naš.m zahtevam za zboljšanje in n predek kmetijstva. Ta zbor naj bo impozantna manifestacija Vas, slovenskih kmetovalcev trždških. Pridite vsi! — Družbeni odbor. Kolesarsko društvo „Balkan** priredi iutri, v nedeljo, dirko juniorjov, navadna cesta, obenem celodnevni izlet v Komen. Odhod iz Trsta ob 7 30 zjutraj izpred kavarne „Minerva". Člani iz Briščikov lahko počakajo pri Obilisku ob 8. Narodno delavska organizacija. Delavce iz plavžev vabimo na društveni shO'), ki bo dan- s v soboto ob 7*30 zvečer v prostorih - Gospodarskega društva" v *kednju. Na dnevnem redu je več važnih vprašanj med drugim tudi praznovanje 1. majnika. Deželni odbor NDO sklicuje za jutri, v nedeljo, 26. t. m. ob 10 dopoldne društveni shod v društveno dvorano ul. Sv. Frančiška št. 2. Dnevni red: 1) Prvi majnik, 2) Slučajnosti. Na shod vabimo delavce vseh skupin, tudi ono iz šentjakobskega okraja in pre ste luke Poživljamo slovenske delavce, da se v obilnem številu udeleže jutrišnjega shoda. Zadnji hip je in je potrebno, da se glede I. ma nik definitivno domenimo. Važna pa je tudi točka slučajnosti in je potrebno, da se naši tovariši snidejo v častnem številu. Zidarji so na včerajšnjem sestanku sklenili, da se udeleže majn Škega obhoda tudi letos s svojo zastavo. Ob tej priliki poživljajo vse tržaške in okoličanske zidarje, da se potrudijo za čim večjo udeležbo majniške proslave. Darovi. — Za podružnico CMD v Skednju so darovali odbo«niki „Gospodarskega društva" K 10, g. Blaž Cestnik K 1, Anton Sancin-Čočo je zapustil K 4. Hvala! — Zavodu s v. Nikolaja je darovala potom g. S. Groma, gospa Lizika dr. Serjunova iz Tolmina 5 K. vsega goriškega meščanstva, vendar škrope goriške ulice z avtomobilom, za katerega je tudi država znatno prispevala Ali kako se vrši to škropljenje. Močni curki iz avtomobila mečejo vso nesnago iz jarkov ob trotoarju na trotoar, tam se posuše in vse škropljenje proti prahu je bilo pravzaprav odveč. Za avtomobilom bi moral iti drugi avtomobil, ki bi tudi vso nesnago" takoj odvažal, potem bi se tudi gotovo prah zmanjšal. Ali če se bo magistrat tudi poboljšal in drugače začel snažiti ulice, je pa drugo vprašanje. Trgovski minister je potrdil Josipa Ve-nutija za predsednika in Josipa Mulitscha za podpredsednika trgovske in obrtne zbornice. Pravico iavuosti je dobila dekliška šola ze ženska ročna dela, ki jo je ustanovila Elisa Frinta. Iz Vrtovina. Ko se je vračal Franc Čer-melj iz Vrtovina z vozom domov, je padel pri Rebkih v cestni jarek in se smrtno nevarno poškodoval. Našli so ga drugi dan mrtvega. Bil je vdovec, star 56 let in zapušča štiri sinove in dve hčerki v starosti od 6 do 26 let. Ponarejaiec menjic. Andel Fornici je hotel priti poceni brez dela do denarja. V ta namen je začel ponarejati menjice in jih eskomptirati pri Kmečki banki in Ljubljanski kreditni banki. Pa njegova sreča je kmalu minula. Prijeli so ga, oddali sodišču, kjer je dobil za svoje »delo« sedem mesecev ječe. Naj se spočije! Na naslov deželnega glavarja! O vino-rejskem kongresu je prinesel »L' Eco del Litorale« obširen štatut avstrijskega vi-norejskega kongresa. Pred statutom pa je bilo objavljeno pismo deželnega glavarja, kjer so podane še nekatere podrobnosti o nameravanem kongresu. V tem pismu apelira tudi deželni glavar na časopisje, da podpira delo kongresa. Proti vsem dobrim običajem pa je dobil podatke Ie »Eco«, glasilo glavarjeve stranke, dočim niso dobili slovenski listi prav nobenih informacij. Ali naj bo to le pomota ali pa kak poizkus! Prosimo v tem oziru pojasnila, ker dvojne mere ne bomo trpeli. M iz Goriške. Nesramnost se nadaljuje. Po goriških zidovih so se včeraj pokazali plakati laških dijakov, ki vabijo na nedeljski shod za laško vseučilišče v Trstu. Značilno je pač to, da še sedaj ne morejo pozabiti zasluženih batin, ki so jih dobili v Gradcu in da šele sedaj po dobrem pol letu sklicujejo shod. Pa toje njihova stvar, naj pre-bole batine, kakor hočejo. Ali na koncu poziva se pa nahaja tudi stavek, ki naravnost bengalično osvetljuje predrznost teh laskih študentov. Pravijo, da je tudi njihov shod v interesu vlade (!), ki se je ravnokar izjavila, da je treba zboljšati laško-avstrijske medsebojne oanošaje. Ta je pa lepa! Shod, o katerem že vrabci čivkajo, da naj bo demonstracija, tak shod naj bo v interesu vlade. Pripisujemo vladi sicer marsikatero brumno misel, ali da bi ona želela demonstracij nezrelih laških pobov, je pa malce le preveč. — Radovedni smo, če pripusti vlada tako zafr-kacijo nekaznovano. — Gospodje laški akademiki pa tudi čisto pozabljajo, da ni Avstrija samo laška, temveč da je, hvala bogu. še precej daleč čas, ko bo lahko vsak laški študent vodil avstrijsko politiko. In ti farizeji! Z umetnim hujskanjem hočejo zbolišati avstrijsko-laške odnošaje. Res nesramnost in predrznost je velika! »Novemu Času«. Veseli nas, da priznava »Novi Čas«, da ni bila njegova polemika z Dnevovim dopisnikom dostojna. Čudimo se pa, da tako naivno sprašuje, »kdaj bo neki ona (»Edinost«) obsodiia te surovosti v »Danu«? — Čisto na kratko bodi povedano »Novemu Času«, da je imela »Edinost« pač že več polemik z Dnevom, ko pa »Novi Čas» sam, da bi pa to lahko vedeli tudi pri »Novem času«. Protestirati pa moramo proti zadnjemu stavku »Novega Časa«, da je »Edinost« nadstran-karska le, v kolikor jej kaže. »Edinost« je pač s svojim dolgoletnim bojem dokazala, da vselej prav umeva nadstrankarstvo in da posebno od »Novega Časa« ne potrebuje prav nobenih lekcij. Grozno sovražijo nekateri frkolini slovenske plakate. Komaj vise par ur na zidu, že pride kak frkolin in ga odtrga. Da se pa ni treba tem paglavcem preveč mučiti, pa menda plakater nalašč lepi vse slovenske plakate kolikor mogoče nizko. Zadnji čas je, da dobimo slovenski pla-katerski zavod. Kako m ue laažtto idfce, oči goriški magistrat Po dolgem drezanln od strani Poslano31') Izjava. Podpisani Fr. Ks. Starč sem na slavnostnem zborovanju deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani dne 30. junija 1913. v svojem govoru ostro kritiziral vodstvo delavske zavarovalnice zoper nezgode v Trstu; očital sem zavarovalnici pristranost in zapravljivost. Imel sem pri tem pred očmi skrajno nezadovoljnost delavcev in podjetnikov na Kranjskem, da je sedež zavarovalnice v Trstu ter hotel opozoriti javnost in kompetentne faktorje na našo zahtevo, da se ustanovi posebna zavarovalnica ali pa podružnica iste s sedežem v Ljubljani. Čisto gotovo je, da so združene za kranjsko prebivalstvo posebne neprilike s tem, da nimamo zavarovalnice s sedežem v Ljubljani. Priznam pa, da na tem dejstvu, da nimamo na Kranjskem zavarovalnice s sedežem v Ljubljani, vodstvo delavske zavarovalnice v Trstu ni ničesar zakrivilo, marveč, da je temu kriva vlada, ki našim tolikokrat izraženim željam in zahtevam po ustanovitvi delavske zavarovalnice oziroma podružnice iste s sedežem v Ljubljani dosedaj še ni ustregla. Delavska zavarovalnica proti nezgodam v Trstu je v svoji kazenski zadevi proti meni pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani U III. 367/13 predložila obširen spis, v katerem je celo svoje poslovanje natančno pojasnila in označila. Na podlagi teh pojasnil sem se prepričal, da je vse poslovanje delavske zavarovalnice proti nezgodam v Trstu popolnoma pravilno, da postopa ista zlasti enako proti Slovencem, kakor proti Italijanom, da so torej moje obdolžitve v govoru, katerega sem imel dne 30. junija 1913. na slavnostnem zborovanju deželne zveze kranjskih obrtnih zadrug v Ljubljani neutemeljene, vsled česar iste lojalno pre-klicujem. V Ljubljani, dne 25. aprila 1914. _ FR. KSAV. STARE L r. *> Za članke pod tem naslovom odgovarja nredn:štvo le toliko, kolikor mu veleva zakon. i hteui morate znamko „Stoti"! Dobro ime, ki ti ga je pridobila „Emulzija Scc tt" iz ribjega jetrnega olja tudi na zdravniškem polju, je nudila in nudi tudi fie danes pri-I ko mnogim ponaredbam, ki bi bile enakoveljavre „Emulziji Scott . Je tedaj T Vašem lasnem in-teresu, da ostanete sresti origi-ginalni Emulziji Scott", ki je de ena iz rib j« ga jetrnega olja po Scott-ovem načinu in ki slovi po viem svetu skoraj Štiri desetletja. Vpra&ajte in kupajte utoni saano ..Emulzijo ScoU"! Cm originalni steklenici, U m dobiva v f*h lekarnah Kron 2*60. Ako m polije 60 liaaijet v znankah tndki „Seott * B tu O. m. b. H m., D. uaj ter m ob tej priliki »klicaj« aa ta oglas, f>ol).ino potom ena himni, In aicar mmo enkrat ■takl»nntraj i; b 6.45 popoldne, iz Krškega ob 7.30 zjutraj in ob 3.40 popoldne in prihajali v Krško ob 8.30 zjutraj in ob 8.45 zvečer, oziroma v Novomesto ob 9.30 predpoldne in ob 5.25 popoldne. Sedanje dnevno dvakratne poštne vožnje med tema poštnima uradoma se opuste s koncem 30. aprila t. 1. Kurzi in kartiranje na progo Rudolfovo-Krško ležečih poštnih službenih me*t in Železniških pošt, ki so v zvezi s poštnimi avtomohilnimi vožnjami na tej progi ter poštnih uradov in poštnih nabiraInic, kakor tudi krajevna dostavljanja pri poštrih uradih in poštnih nabira In ica h, ki prihajajo vpoštev, slednjič obhodi selskih listonoš pri tozadevnih poštnih uradih so se tem povodom primerno preuredili. Rožne vestL Avtomobilska nesreča pri gosposvet-skem polju. Theodor Dreher iz Gorice mrtev, šofer Mere težko ranjen. Iz Celovca je prišlo sledeče poročilo: Pred-snočnjim okoli polsedme ure je pripeljal po cesti proti gosposvetskem polju v smeri iz Štajerske avtomobil, ki je vozil s hitrostjo brzovlaka. V avtomobilu je bil samo en potnik. Naenkrat je trčil avtomobil v drevo ob cesti. Sunek je bil tajjo silen, da je izruval voz drevo s koreninami iz zemlje in se zaletel v drugo drevo, katero je v višini voza odlomil. Nato se je avtomobil parkrat prekucnil in obležal v jerku ob cesti. Cel prizor so gledali potniki iz vlaka, ki je vozil slučajno mimo. Videli so po nesreči, da sta obležali poleg avtomobila dve osebi, ki sta bili popolnoma zaliti s krvjo. Vlak je ustavil na progi, naložil oba ponesrečenca v službeni voz in jih je odpeljal v Celovec. Tam so jih prepeljali v bolnišnico, kjer se je izkazalo, da sta ponesrečenca Theodor Dreher iz Gorice, sin člana gosposke zbornice Antona Dreherja iz Dunaja in njegov šofer Mere. Ponesrečeni Dreher ima težke poškodbe na glavi, šofer pa ima razbito čeljust in zlomljeni roki. Ob %2 zjutraj je Theodor Dreher ne da bi se kaj zavedel umrl. Šofer Mere, ki se tudi še ni zavedel, je sicer težko poškodovan, vendar pa upajo zdravniki, da bo okreval. Kaj je povzročilo nesrečo, še ni znano. Ve se le, kar so videli potniki iz vlaka. Sumijo pa, da je zakrivila nesrečo neprevidnost in tista brezbrižno hitra in lahkomiselna vožnja, kar sklepajo prvič iz hitrosti, s katero je pripeljal avtomobil po cesti in drugič iz dejstva, da je dobila celovška policija ob polšestih zvečer brzojavko iz Neumarkta na Štajerskem, glasom katere bi bila morala policija ta avtomobil, ki je bil natančno signaliziran, ustaviti in si zapisati imena potnika in šoferja. Bržkone sta vozila celo pot silno naglo in sta povzročila v Neumarktu ali kje drugje kako nesrečo. Vesti, da je bil drugi ponesrečenec Dreherjev brat, niso resnične. Bil je šofer Mere. Aviatik Widmer trosi v Rimu letake za kinematograf. V sredo so uprizorili v gledališču Constanzi v Rimu novi film »Ga-biria« od Anunzija. Za reklamo te uprizoritve so bili najeti tudi trije aviatiki, ki so krožili nad mestom in trosili na tisoče letakov s svojih aeroplanov. Eden teh avia-tikov, ki so se udinjali kinematografski reklami, je bil tudi tržaški aviatik \V i d-m e r, katerega je občudoval baje tudi pa-paž, ki je pristopil k oknu, ko je plul čez Petrovo cerkvijo in čez Vatikan. Po izvršeni reklami jo brzojavil Widmer D' Anun-ziju, da si šteje v čast in srečo, da je pripomogel s svojim aeroplanom, ki nosi znak tržaške helebarde, vsaj nekoliko k uspehu dela velikega Italijana. Stavka zaradi prepovedi prodaje alkohola. V sredo je pričelo stavkati v Petro-gradu 8000 delavcev, češ, da so bili vsled prepovedi prodaje alkohola ob priliki velikonočnih praznikov prikrajšani pri običajnem praznovanju praznikov. S prepovedjo prodaje alkohola v velikonočnih praznikih je doživela vlada malo blamažo. Prvič so ljudje ravno tako pijančevali ob praznikih kakor običajno, samo s tem razločkom, da s opili v zasebnih hišah, kjer so imeli že pripravljeno pijačo. V Petro-gradu je pobrala policija na cesti v eni sami noči nad 500 do nezavesti pijanih ljudi. Drugič pa je povzročila še stavko, ki bo občutno zadela delodajalce in delavce. Krvavi boji z roparsko četo. Zloglasno roparsko četo roparja Daniela Szeferja še vedno brezuspešno preganjajo. Četa se je razdelila na več oddelkov in je s tem silno otežkočila preganjanje. Pri katerem oddelku se nahajaSzefer, ni znano. Poleg žandarmerije preganja roparske oddelke tudi vojaštvo in sicer pešci in konjeniki. Iz Varšave poročajo, da je naletelo vojaštvo na en oddelek roparjev, ki so se skrili v nek skedenj. Vojaki so napadli roparje, ki so se ljuto branili. Več vojakov je bilo težko ranjenih. Boj se je končal s tem, da je bilo več roparjev postreljenih, več pa so jih ujeli. Med vjetniki je tudi družina Szeferja, on sain pa je ali pobegnil, ali pa ni bil pri oddelku. Drugi dan se je pojavil Szefer z močno četo pred vasjo Petrikov. Obkolil je vas in zahteval od vaščanov odkupnino. Kmetje so se mu uprli in roparji so začeli streljati od vseh strani na vašča-ne. V kratkem je padel župan, ki obležal zadet v srce, mrtev na mestu. Več odbornikov in meščanov ter žensk in otrok pa so roparji več ali manj težko ranili. Nato so se vaščani udali. Izročili so roparjem svoje premoženje in dati so jim morali celo konje in vozove, na katerih so roparji odpeljali oropano blago. Princezinja — socijal demokratka. V Breslavu je umrla te dni soproga dr. Wil-lima, rojena princezinja Wiirttemberg. Princezinja se je seznanila s svojim soprogom ob smrtni postelji svoje matere. Po poroki z dr. VViilimom se je začela pečati s politiko in se je oklenila do oritisku in vsled vpliva svojega moža socijalnodemo-kratske stranke. Ponesrečeni ribiči. V bližini Theodosije se je potopil velik ribiški Čoln, v katerem je bilo 9 ribičev: Vsi ribiči so utonili. Maskirani roparjj. Na cesti iz Trapani v San Giuliano so napadli trije roparji, ki so bili črno oblečeni in so imeli zakrite obraze s črnimi krinkami, postni avtomobil, v katerem se je peljal tudi davčni nadzornik iz Trapani. Roparji so bili oboroženi s puškami in bodali. Ustavili so avtomobil in ukradli nadzorniku, ne da bi mu storili kaj hudega 150.000 lir denarja. Nato so pobegnili. Policija je aretirala kot osumljence tri občinske sluge iz Trapani. Deželno sodišče. Potajevanje nalezljive bolezni. Včeraj je sedel na zatožni klopi pred sodniki deželnega sodišča 521etni kmetovalec Fran Flandia, posestnik pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji. Obtožen je bil pre-greška proti § 393 kaz. zak., ker je namreč ko je lani meseca avgusta obolel za ošpicami, pritajeval svojo bolezen oblasti, v-sled česar sta od njega nalezla to bolezen njegova tašča Terezija Komarjeva in njegov hlapec Anton Kette, in prestopka proti § 360 kaz. zak., ker je Terezijo Komar-jevo in Antona Ketteja pustil tekom bolezni brez zdravniške oskrbe, dasiravno bi bil to oskrbo lahko dobil. Obtožnica je trdila, da je bilo to potajevanje nalezljive bolezni posebno nevarno, ker ima obtoženec vinsko klet, v kateri toči vino na drobno in ker je njegova soproga branjevka na trgu della Barriera vecchia, vsled česar prihajata on in njegova žena češče v dotiko z drugimi ljudmi in tako lahko za-neseta bolezen drugod. Razpravi je predsedoval višjesodni svetnik dr. Andrich, votantje so bili deželno-sodna svetnika Sbisa in baron Farfoglia ter sodnik dr. Benich. Državno pravdniš-tvo je zastopal sam prvi državni pravdnik, dvorni svetnik dr. Zencovich, a branil je obtoženca dr. Robba. V razlogih je obtožnica navajala sledeče? Meseca av gusta 1. 1913 je Fran Flandia obolel za ošpicami, katera bolezen je bila takrat zelo razširjena posebno pri Sv. Mariji Magdaleni zgornji. Mesto, da bi bil pozval zdravnika in prijavil svojo bolezen oblasti, je pa to zamolčal. Od njega sta pa to bolezen nalezla tudi njegova tašča Terezija Humar in njegov hlapec Anton Kette. Iti tudi ten dveh slučajev ni Flaudia prijavil oblasti, temveč je cel ooba bolnika pustil brez zdravniške oskrbe. Zdi se, da je od obtoženčeve družine nalezla ošpice tudi Ana Gregorič, dekla obtoženčevega soseda, posestnika Josipa Ukmar, ki je nato prvi prijavil oblasti vse omenjene slučaje bolezni. Ko so vsled te prijave prišli v obtoženčevo hišo uslužbenci mestnega fizikata, jim je skušal Flaudia preprečiti, da bi našli bolnega Antona Ketteja, ki je ležal na skednju. Vendar je pa zdravstveni redar Herbert Stradella našel Ketteja in šele tedaj je mogla zdravstvena oblast u-kreniti vse potrebno, da se prepreči razširjenje bolezni. Obtoženec Fran Flaudia je včeraj na razpravi trdil, da on sploh ni imel ošpic; imel je le par dni nekoliko mrzlice, ker ga je bolela noga, katero si je bil že pred več meseci zlomil. Sploh ni on smatral svoje bolezni ne za resno, ne za nevarno, še manj pa za nalezljivo. Priča dr. A h i 1 C o s t a n t i n i protofi-zik, je povedal, da so bile tedaj ošpice zelo razširjene v svetomagdalenskem okraju. Rekel je, da je moral Flaudia — po njegovem mnenju — izpoznati narav svoje bolezni, kakor tudi narav bolezni svoje tašče in svojega hlapca. Na vprašanje branitelja dr. Robba je pa povedal, da je gotovo, da tudi muhe iz bolnišnic raznašajo po okolici nalezljive bolezni, ker je konstatirano, da je največ slučajev takih bolezni ravno v najbližji o-kolici takih bolnišnic. Priča Terezija Komar, ki je mačeha obtoženčeve soproge, je rekla, da sploh ni imela ošpic; bila je le nekoliko slabotna, ker je ravno par dni prej pila ri-cinovo olje, kakor čistilno sredstvo. Ketteju je ona nosila hrano v hlev in potem na skedenj. Kette je bil sicer slaboten, a ona ni opazila, da bi bil imel ošpice. Njen zet, obtoženec Flaudia, pa sploh ni šel h Ketteju na skedenj, ker ne more po lestvi z zlomljeno nogo. Priča Herbert Stradella, zdravstveni redar, je povedal, kako je zvedel, da so v Flaudievi hiši bolni za ošpicami. Šel je torej z dvema uslužbencema mestnega fizikata v Flaudievo hišo in povedal, zakaj je prišel. Flaudia mu je pa rekel, da sc vsi zdravi. Ko je že hotel oditi, je eden uslužbencev, ki razume slovenski, slišal, da je Flaudia rekel neki deklici, naj ne pove, da Kette leži bolan na skednju. Uslužbenec mu je pa to povedal in nato je on šel na skedenj in tam res našel Ketteja, ki je bil že ves poln ošpic. Seveda je dal Ketteja takoj prenesti v bolnišnico. Priča AntonKette, je povedal, da je bil sicer vsega skupaj bolan 17 dni, a ležal je le tri dni. Ni pa vedel, da ima ošpice. Gospodar, obtoženec Flaudia, mu je sicer rekel, da. če hoče, pokliče zdravnika, a on ni hotel zdravnika k sebi, ker je smatral svojo bolezen za neznatno. Sodišče je obsodilo Frana Flaudia na plačilo globe v znesku 500 kron, odnosno, v slučaju neiztirljivosti globe, na mesec dni zapora. • e • Popravek. Pod naslovom .Krvav pretep na parniku" smo včeraj poročali o razpravi proti onim trem Špancem, ki so na parniku „Lapadu" ranili tri Arabce. V tem poročilu je pa tiskarski škrat kar sam na svojo r< »ko imenoval kazenskega branitelja dr Robba za okrajnega sodnika. Dotična razprava se je namreč vršila pred okrajnim sodnikom dr. Segnianom, a dr. Robba je le branil vse tri obtožene Spance. Okroino kazensko sodišče. Moralist. Ferdinand Zoppola stanuje v IV. nadstropju hiše št. 37 v ulici Nuova. Ta hiša pa ni prav na dobrem glasu, ker sta prvi dve nadstopji na razpolago raznim javnim in tajnim lahkoživkam. Ferdinand Zoppola je pa, vzlic temu, da stanuje v hiši tako dvomljivega značaja, človek, ki visoko spoštuje predpise morale: lahkoživke, kakršne obiskujejo prvi dve nadstopji hiše, v kateri stanuje, so mu naravnost peklenska bitja, katerih se je treba ogibati. Bog ne daj . da bi on prišel kakorsibodi v dotiko s takim peklenskim pojavom, za kakor-šnega on smatra vsako tako žensko. Bilo je dne 8. januarja t. 1. ob 11 ponoči. Ferdinand Zoppola, katerega je žena ves večer željno pričakovala domov, je počasi prijadral po ulici Nuova do hiše, v kateri stanuje. Ali, strah in groza: pred hišo ga je čakal sam zlodej v osebi neke mlade ženske, ki je imela v najemu sobo v enem prvih dveh nadstropij. Hišna vrata so bila zaklenjena, a Zoppola je imel v žepu hišni ključ. In ko se je s ključem v roki bribližal hišnim vratom, da bi jih odprl in šel svoji ženici, se mu je oni zlodej v osebi mlade ženske približal in ga z nežnim glaskom milo in prijazno poprosil: — Bodite tako prijazni, gospod, in dovolite, da uporabim priliko, ko ste odprl vrata, in grem spat. — Vade retro, Satana! — tako nekako je zavpil Zoppola v odgovor na stavljeno mu prošnjo. Nato je pa pristopil redar Vincencij Sau-lič, kterega je Zoppola že prej videl v pogovoru z ono mlado žensko, ki je zanj predstavljala hudiča, katerega ni smeti pustiti v hišo. In ta redar je skušal moralista Zoppolo pregovoriti, naj vendar pusti žensko v hišo. Zoppola je pa enostavno vprašal redarja, če je li njegova službena dolžnost braniti in zastopati lahkoživke ter se ž njimi pogovarjati po noči pod medlečimi plinskimi svetilkami na ulici. — In sicer — je dostavil Zoppola — grem jaz takoj na policijo, da se informiram, če so vam vaši predstojniki dali službene instrukcije v tem smislu, me smete siliti, naj bom sluga lahkoživk! In res je Zoppola krenil na policijo: a tam ga je čakalo razočaranje: Namesto, da bi bili tam poslušali njega in vzeli njegovo pritožbo na zapisnik, so mu napovedali prestopek, ki ga je zagrešil z razža-Ijenjem službo vršečega redarja, očitaje mu, da ne pozna svoje dolžnosti. Na podlagi ovadbe radi tega prestopka ga je tedanji okrajni sodnik dr. Ventrellla obsodil potom kazenske poslanice na 48 ur zapora, a Zoppola je proti temu rekuriral in je bil zato včeraj pozvan pred okrajnega sodnika dr. Pollanza. Tu je Zoppola povedal vse svoje ogorčenje, da je bil radi tako moralnega čina obsojen. Zaslišan je bil pa tudi redar Saulić, ki je potrdil ovadbo, vsled česar je sodnik, upoštevaje visoko Zoppolovo spoštovanje morale, iz-premenil Zoppoli kazen 48urnega zapora v globo v znesku 20 kron. Zopola pa niti s te mni bil zadovoljen ter je izjavil, da rekurira. Ko ga je sodnik opozoril, da bo morda v drugi instanci huje kaznovan, je Zoppola rekel? — To nič ne de! Tudi če plačam 50, ali pa 100 kron namesto 20, vendar mi moja vest ne dopušča sprejeti kazen zato, ker sem branil moralo. Trgonna in gospofeiuo. BORZNO POROČILO. dne 24. aprila 1914. Efektna borza. Dno a j, 1.20 pop Avstrij-ka renta papir 81., avstrijska srebrna renta «1.90. avstrijska kronska rent* S2.25. ogrska kronska renta 81 , kre-ditke 609.Anglobanka 331.75, Union 5S3.- , Lauderbank 500. - Bankverein 515.50 drž. žel. «fHUli OGILJIS fl sni jy Bi □□ □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno ti-kane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina znaSa 40 stotink. : □□ □□ □□ 69«.—, Lombardi 99.75, alpinke 812 2\ turSke srečke 223. , Napoleoni 19 14, marke papir 117.45. London kratko 24.02, Pariz 95.52. Mimo. Dunaj, 3.15 pop. Avstr. rent- papir 82.75, kre-ditke 609.50, Lloyd 594.—, drž. žel 697.—, Lo c-b rdi 99 50. alpinko 81«.—, turška srečke 223 —, cheques Pariz 95.52 Slabo. Trst, urad.) Francija 95.50 - 95.75, Nemčija 117.20 - 117.65, It. 95 05 - 95.35, London 24 01 - 24 07, 20 frankov 19.09 - 19-16, 20 mark 23.35 - 23.54, so-vereign 23.97 - 24.'>4. nemški papir 117 :0 -117.70, italijanski papir 95-95.40, avstr. zlata renta 101.V) 101.9", avstrijska kronska renta 82.--82.40, ogrska zlata renta 97.10 - 97 5", ogrska kronska renta -81.20, turške srečke 222 - 225.— diskont za menice do 3 mesecev 3a/4 - 4'/4%, nad 3 mesece 4'/4 - 4a/*° 0. Blagovna borza. Budimpešta, 24 apr. Pšenica za april 12.9=1 maj 12.89, oktober 11.71; r ž za april 10.61, oktober 9.07 ; o v e s za april 8 19. oktober 7 94; koruza za maj 6.91, juli 7 05 Ponudbe pšenico srednje, povpraševanje ravno tako. — Tendenca trdna. Prodaje 12 000 q, 5 vin. višje, trdno. Trst, 24. aprila. Kava. Santns good avera^e za m-j 54.75 - 55.25, za juli 55.50 - 56.50. september 56.50- 57—, december 57 25-57.50, marec 57.75 -58.25. Tendenca mirna. — Good Rio za maj —.-- .—, juli —.---, september —.— -—.—?~7le- cember .---.—, marec —.---.—. Sladkor. Centrifug; takoj 27.--28 maj a~°rust 273;4 - 28* novem.-marec - 28. /4 - 29—, melis takoj 28s/4 - 28T/a, maj-avgust 29V, 29.V, nov.-mar. 29 6/. - 29.75. concasse taknj 28T/„ - 29.3/g, kocke 29—30'/., kristal takoj 27^. - 273/t, maj. -avgust —.—, okt.-dec. 26a , - 26*/4 Mirno. „Učiteljica Št. r prosim takoj odgovor I 373 VntoJidDntnff letna v ova s 55000 K pre- lllLbli^&tillSU moženja se želi seznaniti z dobro situiranim inteligentnim gosp >dom iste starosti. Ponudb* Gorica I „Zvon'r-lava 7". 374 Trfovlna jesiuin pr odd. Edinosti lieKGiere sume tansi 11, II n. (pri ljudskem vrtu» 370 nnrvJia v Barkovliah, v modernem slogu, oaj-UvULt*l večji komfort, krasen razgled, blizu tramvajske postaje, 5 sob, izba, kopel. _kuhinja, kit-1, vrt in dvorišče se proda za K 250>0 — Saldo cena po dogovoru. — Pisati poste-restante T*»rgesteo pod „Dobra kapčija". 375 Mdslf^cind svet*a so^}a' s Prost^m v^od m sa vrata 4 takoj odda. Ulica G otto štev. H 378 SoMea notranja meblirana, s hrano. — Ulica Commerciale 5, lil, levo. 370 fAhff gospodska, jako solidna, in novo apUlilU JUmU kuhinjsko pohištvo se proda v ulici Montecucco št, 11, pritličje. 363 Mlfil/HMIH prodaio razučnih živil se odda a hlgilUnlU K 80 mesečno. — Pr merno tudi g 2 izbi. kuhi- eJysJiSj-j nja, klet itd. 165 sežnjev vrta. Najem n n niz Naslov pri In-i odd. Edin"S^i. 369 IrHl urad ik želi primeru* službe; spo o-3L l&llll ben, zna slovenski, srbsko-hrvateki, nemš-ct in nekoliko laški. Ponu ;be pod ,,Zadovo-n »t. '"65" - a I- s ndd Edinosti. »težemu in porce ane s« proda rivllUjUllIU tekom dneva po jako nizki ceni. Na io^ i.ri lus. od I Edinosti. 367 Učenke-vtašateljice sprejme takoj Tiskrnaa Edinost. ODLIKOVANA trž^a čevtjarna 7>st, uiica G esuć Carducci 21. Izbsra obuvala vsake vrste, najboljših tu in inozemskih tcaren po najzmer-nejših cenah. Biago jrve vrsta. Moderne oblike. Delo solidno in perfektno Lfl FILIALE DELLA BANCA „ONION" (Filiialka Banke Onion) u Trsta Glavnica in rezervni zakladi K 90,000.000 nm bavt z vsemi bančnimi in menJičnlml opera ijami. TekočI računi In raftunl na bandnl žiro T bwii ali v iBOMMfcik mdaoitfh po jako agodnlflri pogoji po dogovora. Uložno knjiiioe aa fttrim >witi «11 do|OT«^ut pi*4* Inkaal •faktor, itkuiaiMT, timktv Isirabaaik iratt. Kapo - prodaja laosMuUk TT«da»fc, rala* la dirto. Udajo hraailn« tafiSIca tor obrasta}« vlog« f — 3 '|4 °|o B5SŠ! lavafe «4 kmUaft vteg flaem« uvod um. Daje predujm* U Prejemui im hrami depoaHm la kmnle pvaikar Lli || tov jtk *otm+ »pn^a. Izdaja in kupuj« po dnovnom kurzu (pff vMktiteik aenJKnc vrednote neapeljske banke (Bane« di Napali), italijansko banke (Banca 4'Italia) in aicUjaneke banka (Bance di 8icWa). Odpira kredite t nozemstvo proti listinam. — Izdaja kreditna pisma ODDELEK ZA BLAGO. Dajo predujma || Odpira aarinake kredita. L 1 d. II Kapa)« in piadaja blage ▼ komla^L ODDELEK ZA 8LADKOR. msv