- Leto 2 / št. 44
SLOVENIJE
THE VOICE OF SLOVENIA
AVSTRALSKI SLOVKNSKI NEODVISNI INFORMATIVNI ČASNIK — 14-dncvnik, ccna S 2.00 — THE AUSTRALIAN SLOVENIAN INDEPENDENT INFORMATIVE NEWSPAPER
■■i^HH^^^BMH^^^H^^^^HHMHHHBHHHi^^H^HHHI^HHHHHi 1.2.1995 ■■■
8. FEBRUAR - PREŠERNOV DAN -SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Dr. France Prešeren (1800-1849) zavzema v razvoju slovenske književnosti izjemno mesto: bil je prvi, ki je suvereno prestopil meje provincialne, pretežno poučne Književnosti in poezijo konstituiral kot poezijo, to se pravi kot avtonomno umetnost. S tem je sprejel vanjo merila razvitih evropskih poezij. Bilje prvi slovenski pesnik, ki je dunovni svet svojih izpovedi gradil na novodobnem, v bistvu že modernem subjektu, odprtem "peklu in nebu" človekove osvobojene osebne eksistence. Tn ne nazadnje, bil je prvi, ki je vizijo slovenske svobode in enakopravnosti izpovedal kot samoumevno in jo postavil v okvir mednarodne demokracije...slovensko jezikovno individualnost je z mirno samozavestjo branil in ubranil tako proti germanizaciji kot proti ilirizmu, Kije Slovencem vsiljeval srbohrvašči no.
Boris Paternu
V TEJ ŠTEVILKI
—Iz dnevnika urednice
str .2 —Pišejo nam
str 2 in 3 —Obvestilo
Veleposlaništva str. 3
—To in ono iz Slovenije, str.4
— Slovenija moja dežela-
turizem, str.5_ —Po svetu-Zapisali so še v str.6
—Gospodarske novice
str./ —Kultura
str.8 —Med nami... str.9
—Angleška stran str. 10 in 11
i
OB 70-LETNTCI
Dušan Lajovic, naš rojak iz Sydneya, častni konzul RS za Novo Zelandijo, eden od ustanoviteljev in članov upravnega odbora Glasu Slovenije te dni praznuje svoj 70. rojstni dan.
Želimo mu še obilo poslovnega uspeha ter osebne sreče m da bi bil še dolgo let med nami.
Uredništvo
Na sliki desno spodaj Janko Deželak, desno zgoraj Zoran Thaler, levo melbournški rojak dr. Rihard Nemec v družbi z Zoranom Thalerjem v Canberri, septembra 1993
NOVA SLOVENSKA MINISTRA
Na izredni seji državnega zbora RS so potrdili kandidaturo Zorana Thalerja za zunanjega ministra in Janka Deželaka za ministra za ekonomske odnose in razvoj. Lojze Peterle je prevzel vodstvo parlamentarnega odbora za mednarodne odnose.
Slovenskemu društvu PLAN IN K A iz Queenslanda ob 40. obletnici delovanja in
Slovenskemu klubu PLANICA iz Wollongonga ob 25-letnici naše iskrene čestitke! Strani v našem časniku so tudi vaše! Uredništvo
English Pages for the whole family Page 10 and 11
Iz dnevnika Stanke Gregorič urednice
Pogled se mi ustavi na 29 strani Delovega Vikend Magazina in na naslovu "Zadnji čas je za Glas Slovenije"...seveda, nimamo Glasu Slovenije samo mi -avstralski Slovenci.
Delova priloga govori o projektu Glas Slovenije (The Voice of Slovema), ki bi ga naj vodilo ministrstvo za zunanje zadeve, govori se namreč o radijski oddaii. Pisec članka torej razmišlja o "radijskih glasovih' po svetu: Glas Amerike n.pr. in med drugim se ozre tudi v Srbijo, ki ima v svojem sestavu novosaaski in prištinski studio in dnevno oadaja celo vrsto oddaj v tujih jezikih. Radio Beograd ima vsak dan na kratkih valovih informativne oddaje v angleščini, nemščini, francoščini, španščini in arabščini....redne dnevne televizijske oddaje so v madžarščini, romunščini, bolgarščini in albanščini. Dobra medijska propaganda, ni kaj!
In Hrvaška? Preden pogledamo na samo Hrvaško, naj omenim, da so te dni dobili svojo hrvaško TV oddajo tudi melbournški Hrvatje. Na kanalu 31 oddajajo 50 minut vsak torek zvečer ob lOh in 10 minut - program se imenuje Hrvaška T V- Radia Vukovar (radio Vukovar oddaja v Melboumu na postaji 3 CR).
No, pa nazaj v Evropo. Tam ima hrvaški radio ves dan svoje oddaje v angleščini in nemščini, v madžarščini, češčini in italijanščini. Hrvaška televizija oddaja tudi Šest ur svojega satelitskega programa prek satelita Astra...v več jezikih.
Slovenije pa v teh medijskih sferah tako rekoč ni. Zadnji čas je, pravi pisec članka, da bi začela tudi Slovenija oddajati v jezikih svojih sosedov. Hrvaška, srbska in bošnjaška javnost so zdaj popolnoma neobveščene ne le o dogajanjih v Sloveniji, temveč tudi o stališčih Slovenije do pomembnih vprašanj svetovne politike...novemu projektu Slovenije naj oi torej rekli Glas Slovenije - The Voice of Slovema! Prav gotovo ga hočejo "preplonkati" od nas! če se malce pošalimo.
Pa to še ni vse. Pogled se mi ustavi na tisti strani Slovenca, kjer pišejo o narodnozabavni glasbi...spet Glas Slovenije! Narodnozabavni kvintet Glas Slovenije, Pod Plevno 57, 64220 Škofja Loka, Slovenija. Januarja 94 so prvič sedli za mizo in se odločili:"Začeli bomo znova!" V novi zasedbi. Uspeh za uspehom! Na Ptuju so si priigrali in pripeli bronastega Orfeja. Snemanje prve kasete pa bo •'Projekt 1995".
Glas Slovenije so (od leve proti desni): basist Blaž Mozetič, kitarist Tone Maček, pevka Mateja Feltrin, pevec Marjan Maček, trobentač Blaž Istenič harmonikar Boštjan Sedmak in klarinetist Aleš Drnovšek.
Nenavaden občutek te obdaja, če zagledaš v drugem časniku ime, ki je ime časnika, ki je del tebe, tvojega življenja in tvoje vsakdanjosti...saj se zdi, da pripada le tebi, tvojim sodelavcem in bralcem... morda kar majhna sebičnost!	^
Vaša Stanka
9*.

Spoštovana Stanka Gregorič!
Z veseljem ugotavljam, da mi redno pošiljate GLAS SLOVENIJE. Zelo rad ga preberem, ker imam po tem občutek, da sem blizu Vas m z Vami, svojimi rojaki, ki živite sicer tako daleč od domovine. Z GLASOM prihaja k Vam tudi glas iz Slovenije, torej tudi moj glas, in zato se počutim z Vami bolj povezan.
Prosim Vas, da vsem mojim slovenskim prijateljem in prijateljem Slovenije po tej poti prenesete lepe pozdrave in prisrčne želje ob prazničnih božičnih dneh m ob vstopu v novo leto 1995.
Pozdravom in željam se pridružuje tudi žena Sonja. Tone Kuntner, Ljubljana
*
Spoštovani!
Pošiljam Vam letno naročnino, oprostite, sem malo pozen, pošiljam Vam tudi $ 20.00 za pomoč Vašemu tisku, ki mi je zelo všeč, posebno novice iz stare domovine. Slišal sem, daje mogoče dobiti tukaj, v Avstraliji, video o slovenskih naravnih lepotah. Rad bi ga imel in sicer v angleščini ali pa tudi v slovenščini. Prosim sporočite mi, kje si ga lahko kupim? Prejmite najlepše pozdrave! Lepa prihodnost v letu 1995! Ivan Smole, NSW
Urednica: V našem časniku smo že poročali, da si avstralski Slovenci lahko naročijo vse vrste video kaset pri SLO-IMPEX-u iz Melbourna.
Na zalogi so med drugim še kasete SLOVENIA IS..., MOJA SLOVENIJA, in tudi nova video kaseta o Sloveniji je v pripravi.
SLO-IMPEX, telefon: (03) 589 6094 Fax: (03) 589 6085
*
Spoštovana urednica!
Najprej bi se rad opravičil za zamudo pri naročnini. Bil sem doma v Sloveniji na dopustu in zdaj sem se vrnil. Obenem Vam želim srečno, zdravo in uspiehov poino 1995. leto.
Prilagam nekaj za tiskovni sklad. Ivan Novosel, VIČ
*
Spoštovani!
Ob naročnini Vam pošiljava še najlepše pozdrave in želiva uspešno delo v letu 1995! Stanko in Tončka Heric
*
Želimo Vam veliko sreče, veselja in vsega lepega Breda Čebuli Sajko s sodelavci (Inštitut za slovensko izseljenstvo Ljubljana, Slovenija)
Draga Stanka,
všec mi je novi format in Tvoja zanimivo in privlačno. Helena Leber, VIC
*
'direktnost". Lepo branje.
Spoštovani!
Obračam se na Vas v zadnjem upanju, da nam po svojih močeh pomagate. Iščemo strica, kije v Vašo državo prišel leta 1963/64. Njegova zadnja pošta je iz leta 1967 - 21. avgust. Je poročen (poročil se je v Avstraliji), ima hči Alice.
Njegovi podatki so: VALENTIN ŽAKEU, rojen 7.2.1944 očetu Zakelj Matjažu (Matevžu), roj. 9.6. 1910, mami Jožefi, roj. Albreht 2.8.1912. Izučen je za tesarja. Njegov zadnji naslov: V.Ž. 82 Pitt Street, Red fern, Sydney. Leta 1964/65 je bil na naslovu 2 Bices Str. Trudle, NSW. Avstralija.
Mati ga pogreša od leta 1967, stara je 82 let in si močno
želi vesti od sina. Prosimo Vas, Vi ste naše edino upanje, poiščite njega ali njegovo družino! Za vsako vest se Vam močno zahvaljujem. Moj naslov: Marjana Žakelj Pesjak Cvibels 26, 68360 Žužemberk, Slovenija Telefon: 0011 386 68 817 512 Lep pozdrav iz domovine Slovenije Pesiak Mariana, Slovenija (Op. u.: informacije o pogrešanemu lahko pošljete ali sporočite tudu na naše uredništvo) Cvetko Falež odstopil kot podpredsednik SIM Cvetko Falež, razen Iva Leberja drugi avstralski predstavnik Slovenske izseljenske matice (SIM) in eden njenih podpredsednikov, je poslal SIM odstopno izjavo, izvršni odbor pa njegovih argumentov za odstop ni sprejel. Kot je znano se je januarja letos z odprtim odstopnim pismom v dnevniku Slovenec oglasil tudi dr. Jože Bernik, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa iz Chicaga. Predsedniku SIM dr. Mirku Juraku je pojasnil razloge za odstop. V Rodni grudi je bilo zaslediti informacijo, da so na decembrski seji izvršnega odbora SIM sklenili, da bo redni letni občni zbor SIM 15! februaija v Ljubljani. Dosedanjemu izvršnemu odboru in predsedniku poteče štiriletni mandat, zato bodo na naslednjem občnem zboru tudi volitve. Prvikrat za izseljenski svet - novost v reorganizaciji Matice. Kot smo že poročali, bo izseljenski svet sestavljen iz 20 članov, ki jih predlagajo slovenske skupnosti po svetu, in sicer po štiri iz Evrope, ZDA, Kanade, Latinske Amerike in Avstralije. Svet bo predstavljal organizacijsko povezavo slovenskih izseljenskih skupnosti s Slovenijo. Letošnji program SIM je odvisen od dotacij Ministrstva za kulturo. Dan ie bil predlog za pripravo koncepta kulturnih prireditev, ki bi jih izvajali v izseljenskih društvih. Rodna gruda tudi poroča, da so se člani izvršnega odbora seznanili z odstopnima izjavama podpredsednika Cvetka Faleža iz Avstralije in Jožeta Bemika iz ZDA. Odstopa sta bila z obžalovanjem sprejeta, predlagali pa so tudi, da se jima SIM pisno zahvali za opravljeno delo.	9 VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE CANBERRA OBVESTILO Veleposlaništvo Slovenije v Canberri sporoča, da je spored konzularnih dni v mesecu februaiju 1995 kot sledi: Melbourne, sreda, 22. februaria 1995 od 09 do 12.00 ure v prostorih SNS VIC v Verskem in kulturnem središču Kew od 15.00 do 18.00 ure v Slovenskem društvu Planica Sydney, četrtek, 23. februaija 1995 od 09 do 12.00 ure v Verskem in kulturnem središču Merrylands od 15.00 do 18.00 ure v Slovenskem društvu Sydney Wollongong, sobota, 25. februaria 1995 od 16.00 do 18.00 ure v Slovenskem klubu Planica Aljaž Gosnar, odpravnik poslov RS
	ŠE DVE ZANIMIVOSTI —Certifikati: število tistih, ki so prejeli certifikate v Avstraliji narašča. Žal je zaradi nekaterin slabosti v organizaciji v Sloveniji prišlo do zakasnitve pri pošiljanju certifikatov. Upamo, da bodo te pomanjkljivosti kmalu odpravljene in da bodo Slovenci v Avstraliji pravočasno prejeli certifikate. Ponavljamo, da je rok za vložitev certifikatov v podjetja 15. junij. —Bančni račun: v Sloveniji lahko pooblaščena oseba odpre bančni račun, pri tem pa gre za poseben postopek, ko je potrebno overoviti tudi podpis osebe, za katero se odpira račun. Aljaž Gosnar
OBVESTILO Novi naslov Stanke Gregorič in s tem tudi uredništva Glasu Slovenije: 4/316 Dorset Rd. Boronia VIC3155 Tel.-Fax: (03) 762 6830 Prosimo vse naročnike in dopisovalce, da v bodoče pošiljajo vso korespondenco na gornji naslov. Uprava in uredništvo	PA ŠE TO Tina Omahen, upravno konzularna referentka v slovenskem Veleposlaništvu v Canberri rada igra bridge. Pred kratkim je avstralski Grand Slam Bulletin predstavil najboljše igralce bridga za leto 1994. Med 35 "top rated players (63+) se je naša Tina uvrstila na 19. mesto. Čestitamo!
	VELEPOSLANIŠTVO REPUBLIKE SLOVENIJE EMBASSY OF SLOVENIA Advance Bank Centre-Le vd 6,60 Marcus Clarke sum, Canberra City, tel.:(06) 243 4830 fax:(06) 243 4827. Pisma in drago potto pofljile na naslov: Embassy ot Slovenia, P.O.Box 284. Civic Square, Canberra ACT 2608. Veleposlaništvo je odpito vse delovne dni od 9jOO-I7jOO ure: uradne ure pa so od 10.00-14.00 ure. Odpravnik poslov: Aljaž Gosnar upravno konzularni referent: Tina Omahen. KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE KONZULAT REPUBLIKE SLOVENIJE AVSTRALIJA (NSW ¡a V1C) NOVA ZELANDIJA Čatfai koral Alfred Bfdaik koral Dufan Lajoric Obisk urada izkljuiao po dogovora EaCam Hon Road. Pomare. Lower Hutt (By appoirtmeat ooJjr) (Welliagto«), tel j (02)314 3116; (04) 567 0027. fax: (04) 567 0024 fax: (02) 3996246 Poftai aaalov: ?OBm 30247 Lower Hut. NZ Poftn aadnv » Avttnliji: Peftai wk»: POBox 5 SnftMicM NSW 2164 PjOBo* 188 Coogee NSW 2034 • tel j (02) 604 5133; fax: (02) 604 009
TISKOVNI SKLAD GLASU SLOVENIJE $ 20.00 Ivan Smole; $ 10 Ivan Novosel. Hvala!	
Najnovejše s slovenske politične scene
Novi zunanjiminister RS Zoran Thaler član Drnovškove Liberalno demokratske stranke (LDS), je Škofjeločan in po izobrazbi mednarodni politolog. V Demosovi vladi je bil namestnik zunanjega ministra dr. Dimitrija Rupla, po volitvah, leta 1992 pa je prevzel vodenje zunanjepolitičnega odbora parlamenta. Thaler bo ta mesec napolnil 33 let. Janko Deželak, minister za ekonomske odnose in razvoj prihaja iz vrst Slovenskih krščanskih demokratov (SKD). Na tej poziciji je zamenjal Davorina Kračuna, ki je sporazumno odstopil. Z izvolitvijo omenjenih dveh ministrov je ohranjena vladajoča koalicija med LDS in SKD. Lojze Peterle pa je v vladi prevzel vodstvo parlamentarnega odbora za mednarodne odnose.
Obtožbe proti Drnovšku in Kacinu
Po obravnavi ustavne obtožbe, ki govori o domnevnih-kršitvah ustave m zakonov predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, zagrešenih med pogajanji z Italijo, je opozicija zbrala 17 glasov, dr. Drnovšek pa 56 glasov. Po obravnavi interpelacije o domnevnih kršitvah zakonov in ustave, ki naj bi jih zgrešil obrambni minister Jelko Kacin v času vodenja obrambnega resoija, je bil rezultat 43:40 za Kacina.
Predsednik RS Milan Kučan v Auschwicu
Predsednik Slovenije Milan Kučan se je na prizorišču nekdanjega taborišča Auschwitz udeležil osrednje spominske slovesnosti pb 50-obletnici osvoboditve tega taborišča. Voditelji nacionalnih delegacij so podpisali skupno deklaracijo naslovljeno na narode vsega sveta s pozivom za mir v svetu.
Ljubljanski župan dr. Dimitrij Rupel v Sarajevu Ob tisočem dnevu vojne v BIH so v Sarajevu pripravili kolokvij županov evropskih mest, med njimi je bil tudi dr. Dimitrij Rupel.
Bavčar odstopil
Predsednik parlamentarne komisije za raziskavo političnega ozadja zadeve JBTZ (četverice: Janša,Borštner, Tasič, Zavrl) Igor Bavčar je odstopil. V odstopni izjavi je napovedal dva razloga: ker Janša komisiji ni dostavil potrebne dokumentacije in ker bo verjetno pred komisijo nastopil kot priča, vloga predsednika in priče pa ni združljiva.
Določen čas papeževega prihoda v Slovenijo Papež Janez Pavel II. je pisal predsedniku Slovenije Milanu Kučanu, da z zadovoljstvom sprejema vabilo za obisk v Sloveniji, kjer naj bi se, po pisanju Mladine, oglasil maja ali junija 19*96.
Proslava ob zmagi 13. in 14. maja, ob obletnici zmage nad fašizmom in nacizmom, se bo zgodila slavnostna seja državnega zbora, slovesna akademija, zahvalna maša v ljubljanski stolni cerkvi in celo vojaška parada. Na častnem odboru, ki pnpravlja proslavo pa so se že skregali, ker je predstavnik rimskokatoliške cerkve dr. Janez Gril predlagal, da bi v častni odbor povabili še predstavnika Nove slovenske zaveze in Zedinjene Slovenije iz Argentine. Ne eni ne drugi nimajo najboljšega mnenia o Narodno osvobodilni vojni (NOB). Grilov predlog, da bi v odboru sodeloval predstavnik Svetovnega slovenskega kongresa, je bil sprejet. Ker pa člani častnega odbora niso bili navaušeni, da bi v okviru praznovanja zmage nad fašizmom organizirali tudi slovesno mašo za pobite domobrance,
ie Gril zažugal, da bo RKC zapustila lastni odbor. Predlog predsednika Milana Kučana, da bi ob tej priložnosti postavili spomenik vsem , žrtvam vojne, je častni odbor sprejel.
Samo milijon nas je Državni zavod za statistiko sporoča, da je Slovenija sredi leta 1994 štela 1.988.850 prebivalcev. Takšnih z državljanstvom je bilo 1.968.161, torej 20.689 manj. Volilno pravico je imelo 1.506384 osebkov. Za delo sposobnih je bilo 1.319.581 ljudi. Januarja letos je posel iskalo 125.490 ljudi, iebniaria pajih bo, po nekaterih napovedih, 124.460, marca 123.030 in junija 120.530 oseb.
V Sloveniji zborovanje Mednarodnega sveta Amnesty . International Generalni sekretar Amnesty International Al Pierre Sane, sicer Senegalec po rodu, ie obiskal Slovenijo. Avgusta letos naj bi namreč bilo v Sloveniji zborovanje 500 aktivistov iz 80 držav Amnesty International organizacije, ki skrbi za človekove pravice (naj bi!). Ta dogodek bo prav gotovo naredil kaj tudi za splošno promocijo Slovenije.
Človekove pravice Po dobrih šestih letih je prenehal delovati Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, popularno imenovan Bavconov svet. Dr. Ljubo Bavcon je posle predal varuhu človekovih pravic Ivu Bizjaku. Ta ie že do konca decembra prejel 355 vlog.
Maša za diplomate V frančiškanski cerkvi Marijinega oznanenja pri Tromostovju v Ljubljani je bila v nedeljo, 8. januarja, zvečer maša za predstavnike tujih držav v R Sloveniji ter slovenske diplomate. Somaševanie je vodil nadškof dr. Alojzij Šuštar, ob njem pa so bili p. Polikarp Brolih, župnik in gvanujan p. Sil vin Krajnc, prof. dr. Edi Kovač ter vzgojitelj frančiškanskih bogoslovcev p. Ciril Božič. Maše so se udeležili diplomatski predstavniki 20 držav ter nekateri predstavniki slovenskega političnega življenja. Med evharističnim bogoslužjem v slovenskem jeziku je bilo slišati tudi angleški, francoski, nemški, italijanski in nrvaški jezik. Odslej bo "pri frančiškanih" maša za diplomate vsako nedeljo ob 11. uri.
Komisija za povojne poboje se bo posvetila povojnim procesom
Komisija je 13. januarja določila deset prič, ki iih bo v naslednjih tednih zaslišala. Gre za predstavnike Udbe, sodstva, tožilstva in obsojencev. Predsednik komisije je dr. Jože Pučnik.
160 mark po srbskih cestah Slovenski vozniki morajo plačati ob prestopu meje takoimenovane ZR Jugoslavije 160 nemških mark za cestno pristojbino in zavarovanje.
ŠPORT
Društvo slovenskih novinaijev podelilo nagrade najboljšim športnikom v letu 1994 Laskave nazive so za leto 1994 prejeli: atletinja Britta Biiač-športnica Slovenije, smučar Jure Košir-sportnik Slovenije, košarkaiii Smelta Olimpiie-moštvo v Kolektivnih športnih igrah in veslači blejskega Četverca-moštvo v individualnih športnih panogah.
Bukovčeva in Pegan osrečevala nagrajence Podanm-dobim
S prvim vmesnim žrebanjem se je 14. januarja začelo že enajsto leto najbolj uspešne slovenske športne akcije Podarim-dobim. Akcija ima letos dve pomembni novosti, s katerimi bodo osrečili še nekaj Slovencev več. Vsak dan namreč na drugem programu TV Slovenija izmed kartic, prispelih tistega dne, izžrebajo srečneža, ki je bogatejši za 160.000 tolarjev gotovine. Novost pa so tudi zlate kartice Podarim-dobim, te prejmejo naročniki kompletov. Slovenski gimnastični tandem Brigita Bukovec in Aljaž Pegan sta izmea 367.400 prispelih kartic iz bobna potegnila i 19 nagrajencev.
RADOVLJICA — Čeprav ponekod že lahko nabirajo teloh prihajajo na svoj račun še vedno tudi smučarji. Res je domačih malo, saj imajo po božično-novoletnih praznikih bolj tanke denarnice. V Kranjski gori so hoteli še vedno dokaj zasedeni, Kobla ima sneg, j Bred pa je turistično pust, gostov je malo, možnosti za smučanje pa so samo na Straži. Približno 1200 dolga proga je za zahtevnejše smučarje nezanimiva, 700 tolarjev za dopoldansko ali popoldansko karto pa je za domačine najbrž tudi preveč. Ce je Pokljuka poleti m jeseni raj za gooaije, naj bi bila pozimi^za smučarje tekače. Ta čas so urejene proge v bližini Športhotela (obratuje tudi vlečnica) in ta bo zaseden do konca marca.
BRNIK — Turistična zveza Slovenije je podelila priznanje letališču Ljubljana za prijaznost in urejenost. Lani so na letališču dobili novo zgradbo za dodatno zagotavljanje električne energije, kanalizacijo in vodovod ter posodobili restavracije, čakalnice, brezcarinske prodajalne, klimatizirali celotno letališko zgradbo ter še za dobrih 2.000 kvadratnih metrov povečali potniški terminal.
Letos bodo uredili delovne razmere za meteorološko službo, službo letalskih informacij in postavili navigacijsko opremo za pristajanje letal. Do leta 2005 pa nameravajo zgraditi nov potniški terminal, velik približno 18.000 kvadratnih metrov.
LJUBLJANA -
Decembra lani so se cene gostinskih storitev povečale v primerjavi s prejšnjim mesecem za 3,2 odstotka, glede na december 1993 pa so bile višje za 32,4 odstotka. Najbolj so se podražile pijače, alkoholne za 7 odstotkov, brezalkoholne za 4,2 odstotka. Med jedrni so se najbolj podražile pri kuhe ter solate.
SMLEDNIK, LJUBLJANA - Ob zgornjem delu Zbiljske°a jezera, natančneje v Valburgi pri Smledniku, so te dni odprli nov penzion Kanu.
Nova stavba s 16 sobami in 16 apartmaji že na zunaj s kovanimi balkonskimi ograjami in zaobljenimi nadstreski kaže domačnost in urejenost. V restavraciji je sto sedežev, zunaj na pokriti terasi s fontano pa jih bo od pomladi dalje še enkrat toliko. Odprli bodo tudi dva bazena, Arboretum Volčji potok pa bo dokončno uredil okolico. Lastnik je Roman Prosen, ki gaje naložba stala 5 milijonov nemških mark.
MEŽICA — V Rudniku Mežica so izključili vodne črpalke in tako začeli potapljati rudniške rove od 300 do 417 m nadmorske višine. Voda bo v treh letih zalila okoli 150 od skupno 800 km rovov, kjer so v 330 letih izkopali milijon ton svinčeve in pol toliko cinkove rude. Zadeva je za mežiške knape zelo boleča. Po drugi strani pa se bo na tem koncu Slovenije razvil turizem, saj je rudnik že uvrščen v slovensko turistično jamsko transverzalo, zato bodo nekaj rovov namenili za obiske turistov, ki bodo v njih lahko spoznavali zgodovino in tehnologijo dela mežiškega rudnika.
POSTOJNA — Petnajst upravnikov enaindvajsetih turističnih jam v Sloveniji - med njimi tudi dveh urejenih rudniških rovov - je v Jamskem dvorcu v Postojni podpisalo pogodbo o sodelovanju v gospodarskem interesnem združenju Turistične jame Slovenije. Ali poznate slovenske jame? Pogodbo so podpisale Ivanška jama, Vilenica, Dimnice, Sveta jama pri Socerbu, Škocjanske jame, Postojnska jama, Pivka, Črna, Potoška in Planinska jama, Jama pod Predjamskirn gradom, Zelške jame (Rakov Skocjan), Križna jama, Železna^ jama na Gorjuši, Pekel. Rotovnikova jama pri Šoštanju, Kostanjeviška, Županova, Snežna jama na Raduhi in Ravenska jama.
1 ŠMARTNO NA POHORJU -
Tu je začela rasti turistična kmetija, na kateri naj bi bila konjereja osrednja dejavnost. Na Črešnjevcu, dobrih deset kilometrov stran pa naj bi zrasel velik kmetij-sko-turističniletalski center.
MARIBOR - Kaj bo Z
mariborskim Slomškovim trgom? Mariborski Kulturni forum je organiziral o tem vprašanju okroglo mizo. Ob preselitvi rektorata mariborske Univerze iz sedanjih prostorov v zgradbi nekdan je Mestne hranilnice na Slomškovem trgu so se namreč pojavile govorice o grobem posegu v ta . zgodovinsko zaščiteni prostor s starimi zgradbami in parkom. Današnja oblika Slomškovega trga je nastala po zamisli Jožefa Plečnika in v realizaciji mariborskega arhitekta Rocmuta, ki je za ureditev prejel tudi Plečnikovo nagrado.
LENDAVA — Lendavski grad, ki ima dolgo in bogato zgodovino, je dobil novo preobleko na zunanjih zidovih, v grajskih prostorih pa sta danes lendavska galerija in muzej.
KRANJ -
Tudi s kranjskim bazenom Slovenija končno v Evropi. Z dnevom odprtih vrat so končali tridnevne slovesnosti ob odprtju kranjskega pokritega olimpijskega bazena. Plavalcem in vaterpolistom prinaša povsem nove razmere za delo, Kranju in z njim Sloveniji pa tudi prvi objekt, ki izpolnjuje vse zahteve za organizacijo mednarodnih tekmovanj.
SEŽANA — V Sežani so pred kratkim izdali ličen barvni prospekt sežanskega botaničnega parka, ki ga je začel urejati 1. 1848 Scaramanga, rastlinjak pa od 1. 1890. Družina Scaramanga je v parku zasadila rastline z različnih koncev sveta in med njimi srečamo atlantsko cedro, kavkaško jelko, mamutovca, različne ciprese itn. V parku so zasadili listavce z Japonske in Severne Amerike, iglavce iz Azije in Evrope ter vedno zelene rastline s Sredozemlja. Dndanašnji je lep tudi park, ki sta ga ob nekdanji vili Stock ¡(dan. Jadran) zasadila 1. 1860 Grka Motta in Paximadi. Svojevrstni Dodnebni pogoji in pravšnja mera padavin omogočajo Krasu, zlasti v njegovem zahodnem delu, ki se odpira proti Jadranu, dokaj bujno vegetacijo, pri čemer Sežana z okolico izstopa po bogatem in raznolikem rastlinstvu (kraška flora).
CHICAGO
Alain Wendt, veleposlanik ZDA v Sloveniji je obiskal Chicago, kjer je uspešno predstavil državo Slovenijo (nekaterim poslovnežem in pravnikom), ki jo večina njegovih rojakov tako slabo pozna. Sešel se je tudi z nekaterimi Slovenci in se z njimi pogovarjal o svoiem delu v Sloveniji. Pokazal je, da odlično pozna državo v kateri službuje in da je njen dober prijatelj in prepričljiv zagovornik njene samostojnosti.
V	Clevelandu se je udeležil še poslovne konference za države Srednje in Vhodne Evrope.
COLUMBUS	Alain Wen*
"Pozdrav raznolikosti Ohia" je bilo geslo inavguralne slovesnosti v Columbusu, glavnemu mestu zvezne ameriške države Ohio, na kateri je prisegel vnovič izvoljeni republikanski guverner in naš rojak (po materi Slovenec) George Voinovich. Slovenijo je uradno predstavljal častni generalni konzul dr. Kari Bonutti iz Clevelanda. Guverner je prisegel pred slovenskim škofom dr. Edwardom Pevcem, na slovesnosti pa so igrali med drugim tudi slovensko polko. Voinovicna nekateri omenjajo kot republikanskega Kandidata za predsedniške volitve leta 1996, in to za podpredsedniško mesto, če ne morda celo za predsedniško.
UTRECHT
V	Utrechtu na Nizozemskem je bil sredi januaija velik turistični sejem, na katerem so se uspešno predstavila slovenska podjetja in turistično hotelijerske organizacije. Posebna značilnost sejma je bila, da so na njem nastopili turistični ponudniki z vseh koncev sveta. Obiskal ga je tudi slovenski veleposlanik v državah Beneluksa Jaša Zlobec. Obiskovalci sejma Slovenije niso več povezovali z vojno na Balkanu pa tudi ne zamenjevali za Slovaško. Glede na različne poslovne dogovore je mogoče zaključiti, da bo prihodnja turistična sezona v Sloveniji uspešna.
ITALIJA
Slovenski raziskovalni inštitut v Italiji je praznoval dvajsetletnico delovanja. V tem času se je razvil v pomembno in priznano ustanovo. Z njegovo pomočjo je slovenska manjšina v Italiji reševala številna žgoča vprašanja. Pomembno je prispeval tudi k obravnavanju slovenskega narodnega ozemlja od Kanalske doline do Mili kot celote. Ima kar več sedežev - v Trstu, Gorici, Čedadu in Ukvah in pokriva več znanstvenih področij. Ravnatelj inštituta je Emidij Susič.
ISTRA
Ali je res ofenziva za Istro pred vrati? Ob koncu lanskega leta je na tiskovni konferenci v Trstu Mirko Tremaglia, predstavnik Narodnega zavezništva (neofašistov) in hkrati predsednik zunanjepolitične komisije poslanske zbornice izjavil, da je v teku pobuda, da bi Istra (slovenska in hrvaška) z Reko in Dalmacijo "postala čezmejna avtonomna pokrajina s posebnim statutom po zgledu Južne Tirolske"; zagotovila naj bi enakopravno obravnavo oziroma varstvo italijanske manjšine in njeno svobodno gibanje.
DUNAJ
V Avstraliji živeči dunajski arhitekt Harry Seidler bo v prihodnjih letih zgradil na Dunaju luksuzno stanovanjsko naselje "Nova Donava". V naselju bo 2.500 stanovanj, podzemne garaže za tisoč avtomobilov in vsa stanovanja bodo imela rzgled na Donavo in na vseh poslopjih bodo vrtovi. Naselje bodo začeli graditi aprila letos. Pravijo mu kar "novi Dunaj".
MLADINA
Stanislav Kovač pod naslovom "Neosamosvojena Slovenija" med drugim piše:
Zaprta seja državnega zbora prejšnji teden, na kateri so razpravljali o odplačevanju dolgov komercialnim bankam, je opozorila, da bo pot do finančne in s tem dokončne samostojnosti Slovenije lahko še zelo težka in dolga. Največja ovira pri tem je vse močnejša navzočnost srbskega lobija v konzorciju komercialnih bank in na ženevskih pogajanjih o delitvi jugoslovanskega premoženja...
Do danes je bilo po podatkih Banke Slovenije kupljenih za nekaj manj kot 500 milijonov dolariev terjatev. Od tega jih je Združena beograjska banka kupila kar za 300 milijonov dolarjev. Hkrati v domačih finančnih krogih prevladuje mnenje, da srbski kapital prek nekaterih ruskih, ciprskih in francoskih bank nadzoruje še okoli pol milijarde dolarjev terjatev, to pa pomeni, da gre skupaj kar za približno milijardo dolarjev terjatev pod srbskim vplivom. Ne glede na točno vrednost "srbskih" terjatev je res, in tega se zaveda tudi slovenska pogajalska skupina, daje Srbija prek svojih bank in drugih finančnih posrednikov postala drugi največji upnik med komercialnimi bankami.
SLOVENEC
V	januarski številki Slovenca je pod rubriko Tako mislim objavljeno odprto pismo predsednika Svetovnega slovenskega kongresa dr. Jožeta Bernika iz Chicaga, naslovljeno na predsednika Slovenske izseljenske matice dr. Mirka Juraka. V pismu dr. Bernik pojasnjuje zakaj odstopa kot član izvršnega odbora SIM. Pismo lahko v celoti preberete v januarski številki Misli.
EL PAIS
V	prilogi madridskega dnevnika E1 Pais je izšla obširna, s fotografijami opremljena reportaža o Sloveniji. Slovenijo opisujejo kot mirno mlado srednjeevropsko državo, ki temelji na tisočletnih alpsko-sreaozemskih kulturah in ohranja ilirske, keltske in rimljanske sledove. Poseben odstavek ie posvečen razlogom za osamosvojitev Slovenije. Ko se to državo obtožuje, "da je bila šiv, po katerem je počila jugoslovanska federacija", je odgovor zelo jedrnat: 'Jugoslavija je nehala obstajati, ko je Beograd okvire jugoslovanske federacije začel uporabljati za ustvarjanje velike Srbije." Nooene rešitve ni bilo in Slovenija se je junija 1991 odločila za osamosvojitev, pri čemer so seji postavili po robu tanki zvezne vojske.
THE OBSERVER
V	uglednem britanskem nedeljskem časopisu po dolgem času zopet nekaj o Sloveniji. Dne 8. januarja 1995 ie bil lO v prilogi zapisano pod naslovom "Starodavno srce Balkana" izpod peresa enega najbolj znanih novinaijev te zvrsti J oh na Ardagha. Naslov je razburil slovenski del britanske javnosti in potrdil, da Britanci sploh ne vedo kje je Slovenija. Članek se namreč končuje s citatom visokega britanskega ministra, da je glavno mesto Slovenije Bratislava. O Slovencih avtor pravi, da so so na samovšečen, filistrski način distancirali od jugokatastrofe. Sicer pa ga Sovenci spominjajo na Irce: so družabni, radi ga piiejo in radi pojejo, so domiselni sogovorniki, melanholični, strastni ljudski pesniki... Slovenci so izjemno odprti za tuje kulture in prijazni do obiskovalcev, piše avtor članka dalje in pravi, da so Slovenci "vizualno površni" in da se bo z vstopom v Evropo Slovenija morala odpovedati nekaterim protekcionalističnim navadam.
PICCOLO
Primerja današnjo mejo med Novo Gorico in Gorico z berlinskim zidom. Podpira prizadevanja za tesnejše sodelovanje med mestoma in ugotavlja, da so za zrušitev zidu ljudje, stranke in Cerkev in da bo le tako Gorica spet začela živeti.
TEČAJNA LISTA - slov. tolarjev (SIT) Februar 1995
DRŽAVA
VALUTA
NAKUPNI PRODAJNI
Avstralija
Nemčija
ZDA
1 AUD 1 DEM 1 USD
95.0599 81.5649 124.9820
95.6319 82.0558 125.7342
v
Živahno mednarodno trgovanje Slovenije Slovenija je s petodstotnim povečanjem BDP v Evropi prav na vrhu lestvice
Za 1994 sta značilni oživljajoča gospodrska dinamika in ponovna rast proizvodnje
Natančni podatki o gospodarjenju v Sloveniji in po svetu v minulem letu še dlje časa ne bodo znani, že po predhodnih kazalcih pa je možno ugotoviti, daje bila za leto 1994 značilna oživljajoča gospodarska dinamika ob ponovni rasti proizvodnje in ob skokovitem napredku zunanje trgovine. To vefja z nekaj posebnostmi tudi za slovensko gospodarstvo.
Napovedi In njihovo uresničevanje (v letu 1994)			
za proizvodnjo in izvoz razvitih držav			
' Driiava	rastproizv. (%)	rast Izvoza (%)	•država
Irska	5,0	17.0	Španija
Dajiska	4.7	10,2	Kanada
Kanada	4,1	9,6	Italija
. ZIDA	3,9	.8.2-	V. Britanija
V. Britanija	3.5	7,9 •	Nemčija
Nemčija	. 2,8	' 7,8	ZDA
Nizozemska	2,5	7i0	Irska
Belgija	2,3	6.4	Portugal.
Italija	2,2	6,4	Belgija
Francija	2,2	6,0	Nizozem.
Španija	1.7	5,8	Danska
Portugalska	1,0 ■	5.1	Francija-
Japonska	1.0	4,3	Japonska
.Graia		3,2	Grčija
. Povprečje	2,7	7,5	Povprečje
Slovenija	5,0	7,5	Slovenija
VmOI-CD inZMAR
Lastninjenje znova na prepihu
Ker se slovenska vlada še vedno ni opredelila do predlaganih srememb denacionalizacijskega zakona, so člani komisije za spremljanje in nadzor lastninskega preoblikovanja družbene lastnine sklenili, da zakona ne oodo 'spustili' na poslanske klopi, dokler vlada ne bo našla 'skupnega jezika' z vsemi prizadetimi in na podlagi soglasja izdelala svojega mnenja.
Kocijančičeva, levo usmerjena stranka Združena lista socialnih demokratov namreč meni, da je sedanji način izvajanja zakona o denacionalizaciji nesprejemljiv, gospodrasko škodljiv in bo povzročil dolgoročno nepopravljivo škodo. Zato poslanska skupina te stranke predlaga spremembo zakona o denacionalizaciji. Janševi Socialdemokrati pa so opozorili na veliko stisko ljudi, ki so jim po vojni večinoma nasilno odvzeli prostore, ki so zdaj v denacionalizaciiskem postopku. Bilo je tudi nekaj protestov, češ, da vlada z zakonom namerno zavlačuje.
Razprodaje zimskih oblačil in obutve
Popusti so precejšnji, saj slovenski potrošniki lahko kupijo blago tudi za 30, 40 ali morda celo več odstotkov nižje cene. Vseeno pa posebnih gneč v trgovinah ni.
Zanimivo branje — Poslovni almanah o uspešnih podjetjih
Gospodarski vestnik je izdal knjižico "Poslovni almanah"s 170 stranmi. Bralci bodo zanesljivo izvedeli katera so bila lani najuspešnejša podjetja v Sloveniji, kdo so bili najuspešnješi direktorji, kako je Slovenija trgovala s svetom, kakšna so bila °ospod.arska gibanja v Sloveniji, kako so se gibale cene, kakšne so bile plače in devizni tečaji najpomembnejših valut in kam se lahko obrnejo za najpomembnejše poslovne informacije. Navedeno je 300 največjih slovenskih podjetij.
Velik načrt Telekoma
Že do začetka letošnje poletne sezone bodo na najbolj obiskanih točkah v Sloveniji (mejnih prehodih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah) namestili prvih 500 novih telefonskih govorilnic na kartice s čipi. Do konca leta naj bi bilo takih govorilnic 1.500, do leta 2.000 pa celo 4.000.
Še majhne zanimivosti
Medtem, ko so morali v Sloveniji odšteti januaria 1992 za sto nemških mark 37.330 tolarjev, je bila marka vredna oktobra lani 807,36 tolarja.
Leta 1991 so bili v Sloveniji po domačem brutoproizvodu na sedeminsedemdesetem mestu na svetu, po domačem brutoproizvodu na prebivalca, ki je znašal 6.037 dolarjev, pa na sedemintridesetem mestu na svetu.
Pregled letošnjih ljubljanskih sejemskih prireditev
Sredi februarja: 43 sejem Moda.
Marca: Prve dni 12. sejem Ribolov in lov, sledi 34. sejem Alpe-Adrija, Svoboda gibanja, mednarodni sejem turizma, gostinstva, prehrane in rekreacije. Konec meseca bodo hkrati trije sejmi: Informatika, Marketing Klub in Podjetniški sejem.
Aprila: Alpe-Adrija, Svoboda gibanja, 34. mednarodni sejem salonov, vse za dom in gospodinjstvo, hkrati pa še Fotostik, fotografski sejem, ki bo letos drugič. Konec meseca pa še Slovenski avtomobilski salon. Maja: 15. mednarodni sejem igre, vzgoje in izobraževanja, Mednarodno ocenjevanje vin in tudi 5. slovenski sejem Varovanje-Security. Junija: 41 vinarski sejem Vino.
Septembra: Narava-zdravje (ideje za zdravo življenje). Oktobra: Prve dni Sodobna elektronika, sledi Medilab, 4. mednarodni sejem medicinske opreme in storitev. Novembra: Hkrati bosta potekala Ljubljanski pohištveni sejem ir^AAF-Ars anticjuitas fair, sledi pa sejem športne opreme Šport in rekreacija, ki bo še v decembru. Dccember: v drugi polovici decembra bo do konca leta prodajni sejem Veseli december.
Na dvorišču soboške Mure: umetniška skulptura Bik, ki ga je Janez Boljka izdelal leta 1985, istega leta je bilo delo postavljeno na tovarniško dvorišče.
Nove slike v vladni sobi
V slovenski skupščini je zdaj soba, kjer je dovolj duha in svobode: zaenkrat vsaj na stenah. Soba številka 217 se ponaša s sedmimi deli sodobnih slovenskih likovnih ustvarjalcev Franceta Grudna, Živka Marusiča, Tuga Sušnika in Marjana Gumilaija. Po treh desetletjih se je namreč dogodil prvi večji nakup umetniških del v parlamentu.
Obletnica Goriške Mohorjeve družbe
Še pred koncem leta 94 so v Gorici predstavili knjige Goriške Mohorjeve družbe za leto 1995 in zaznamovali 70-letnico delovanja te pomembne založbe.
Predstavili so Koledar za leto 1995, sklepni 20. snopič Primorskega slovenskega bibliografskega leksikona ter dela Alojza Rebule Vinograd rimske cesarice in Zorka Jelinčiča Pod svinčenim nebom ali spomini tigrovskega voditelja. Slovesnosti se je udeležila cela vrsta uglednih gostov, med njimi tudi dr. Peter Vencelj in dr. Irene Mislej, predsednica svetovnega slovenskega kongresa Konference za Slovenijo ter Jože Sušmelj, generalni konzul RS v Trstu.
Knjižna bera te in sestrskih založb v Celju in Celovcu spominja na kritične čase med obema vojnama na Primorskem, na politično razdelitev Slovencev na matično domovino, manjšinske in izseljenske prostore ter nedvomno tudi na obdobje po drugi vojni
Monografijo "SLOVENIJA" izpod peresa Staneta Staniča bodo med drugimi knjigami predstavili v Mefboumu, 5. februaija 1995. Je izredno osvežujoče branje, polno novih, nenavadnih pogledov in razlag slovenske preteklosti. Miloš Mikelin je takole izrazil svoje mnenje o knjigi: "Knjiga je gotovo obogatitev vednosti Slovencev o sebi in svoji deželi, še bolj pa utegne biti s svojim modernim živahnim pristopom privlačna za tujega bralca, ki ga je treba od začetka do konca držati v naklonjeni napetosti - in to Stanič zanesljivo zna..."
Monografijo "SLOVENIJA" lahko naročite v Melbournu pri: SLO-IMPEX, 25 Reserve Rd. Beaumaris VIC 3193, telefon: (03) 589 6094 fax: (03) 589 6085
"Duša, le pojdi z mano"
Franci Petrič opisuje 42 slovenskih božjih poti. V knjigi so tudi naslovi, telefonske številke, opisi dostopa, datumi romarskih shodov. 87 barvnih fotografij, 42 podobic, zemljevidov... Cena 2500 SIT
Novi predsednik Društva slovenskih pisateljev
Društvo slovenskih pisateljev ima novega predsednika. Namesto Daneta Zajca bo DSP vodil Evald Flisar, leta 1945 rojeni dramatik, pesnik in pisatelj, kije velik del svoje kariere preživel v Londonu.
Murin park slovenske skulpture tudi za javnost
Redka so podjetja, ki z odkupi umetnin ustvaijajo lastno umetniško zbirko. Med vodilnimi je gotovo soboška Mura, njen projekt pa lahko postavimo ob bokpodobnim v zahodnem svetu. Tovarniško dvorišče premore devet skulptur slovenskih akademskih kiparjev, nekaj pa jih je tudi v prostorih tovarne. Zoirka je začela nastajati ob 60-letnici tovarne leta 1985. O bogati in raznovrstni Murini zbirki slikarskih del priča tudi več kot sto umetnin ter izdaja treh grafičnih map. Letos, ko bodo v Muri praznovali 70. letnico, načrtujejo, da bodo na prostem postavili vsaj še dve umetniški deli. Murin park slovenske sklupture naj bi bil odprt tudi za širši krog obiskovalcev.
Monografija "Slovenija"
Evald Flisar
Urad za zamjece in Slovence po svetu poziva k sodelovanju
Ohranimo spomine na osamosvajanje
V času slovenskega osamosvajanja in kasneje mednarodnega uveljavljanja oziroma priznavanja Slovenije je bil slovenski narod složen kot še nikoli, še posebej to velja za slovenske rojake zunaj meja današnje Slovenije. Brneli so telefoni, telefaksi so bruhali gore dopisov, pozivov, peticij, novic o dogajanju, vrstile so se demonstracije slovenskih rojakov po mnogih mestih po svetu. Nihče ne bo nikoli preštel ur, ki so jih požrtvovalni posamezniki porabili za to plemenito^ domoljubno delo in nihče jih nikoli ne bo mogel v celoti poplačati. Lahko pa Doskrbimo vsaj za to, da vsaj del tega prizadevanja ne bo utonil v pozabo.
Na uradu za zamejce in Slovence po svetu pri slovenskem zunanjem ministrstvu že nekaj časa načrtujejo oblikovanje arhiva, v katerem bi se zbirali dokumenti o slovenstvu v tujini.
Vodja urada dr. Peter Vencelj zato poziva vse Slovence po svetu, naj na urad pošljejo originale ali vsaj kopije dopisov, časopisnih izrezkov, fotografij itd....povezanin s časi boja za slovensko samostojnost in mednarodno priznanje. ZZ. Slovenec
■ ..Aljaž Gosnar, odpravnik poslov Veleposlaništva RS z Mavro Vodopivec na razstavi slovenskih znamk v Adelaidi. Za več informacij o načinu dobave slovenskih znamk lahko pokličete gospo Vodopivec na telefon: 08 346 3504...
Med nami...
...Letos bo slavilo queenslandsko slovensko društvo Planinka 40-obletnico obstoja...
...Srebrni jubilej, 25 let obstoja slavi letos, pod vodstvom predsednika Ivana Rudolfa slovenski klub Planica izWo\\ongonga...
...Rok vpisa za študij slovenščine na Macquarie univerzi v Sydneyu je pošel 2. februarja 1995; študij poteka direktno na univerzi ali pisno po pošti ne glede kje živi študent...
...V slovenskem društvu Planica iz Melbourna so pred dnevi priredili veliko medklubsko balinarsko tekmovanje za pokal Planice; pokal in trelje ter četrto mesto je pripadlo tekmovalcem Socialnega kluba Istra, drugo mesto Planičaijem...
...Planičaiji so proslavili ob tej priložnosti s kratkim kulturnim programom tudi rojstni dan Avstralije m slovenski kulturni praznik Prešernov dan...
...Te dni se je nahajal v Avstraliji novinar Aleksander Lucu iz Ljubljane poročevalec za slovenske oddaje na radiu SBS; v Melbournu je prisostvoval teniškemu tumiiju Ford Australia Open, srečal pa seje tudi s številnimi rojaki in med njimi prežive nekaj lepih, nepozabnih dni...
...Na teniškem turnirju Ford Australian Open je v prvem kolu tekmovanj igrala tudi Mariborčanka Tina Križan, srečala se je s kasnejšo zmagovalko turnirja Mary Pearce in čeprav je tekmo izgubila, je pokazala lepo igro; med mladinkami sta nastopili še Žana Zlebnik iz Maribora \n Nena Vukasovič iz Ptuja, izpadli sta v prvem kolu, v dvojicah pa v drugem kolu...
...Slovenski narodni svet Viktorije bo proslavil slovenski kulturni praznik v soboto, 4. januaija 95 v prostorih Verskega in kulturnega središča Kew...
..Avstralski zastopnik Slovenske izseljenske matice Ivo Leber sporoča, da bo v nedeljo, 5. februarja jx> deseti maši v dvorni Verskega sredisča Kew predstavitev knjige pesmi-haikujev Pavle Grudnove iz Sydneya. Zbirko je izdala SIM s pomočjo ministrstva za kulturo RS.
Istočasno bo tudi predstavitev drugih knjig, med njimi "Okopi" Janeza Janše in monografija Staneta Staniča "Slovenia", izšla v angleščini, slovenščini in nemščini. Izdala jo je Flint River Press iz Londona.
...Tamara Baloh, po očetu Slovenka, in njen partner Peter sta decembra lani na plesnem tekmovanju "Australian Dancesport Championship 94" v Melboumu v konkurenci sedemdesetih parov dosegla deveto, deseto in enajsto mesto...
...Avstralija je dobila svojo prvo blaženo - Marv MacKillop. V četrtek, 19. januaija 1995 je namreč papež Janez Pavel II. v Sydneyu slovesno proglasil prvo osebo, rojeno v Avstraliji, med blažene, in to je soustanoviteljica kongregacije sester sv. Jožefa od Srca Jezusovega, zdaj blažena Maiy MacKillop. Svečanosti je prisostvovalo veliko število Slovencev. Med številnimi uglednimi °osti (generalni guverner Avstralije Bili Hyden in ministrski predsednik Avstralije Paul Keating ter drugi) je bil tudi uradni zastopnik Slovenije, Alfred Brežnik, častni konzul RS. Med petstotimi razdelievalci obhaiil (250 duhovnikov), je bilo moč videti patra Valerijana Jenka iz Sydneya.
DEVELOPMENT PROJECTIONS
NEW DIRECTOR OF SLOVENE INTELLIGENCE-SECURITY AGENCY
Drago Fers was appointed director of the Slovene Intelligence-Security Agency (SOVA). Before this appointment, Drago Fers was the acting director of this institution.
SLOVENIA PRESIDES OVER ALPINE CONVENTION
In the future Slovenia will preside over the Alpine Convention. This was decided by ministers of Alpine countries at the third Alpine conference in the French city of Chambery. At the conference, three protocols were passed on the preservation of nature, landscape planning, farming in mountainous areas and permanent development. The ministers, Slovenia was represented by the minister of the environment Pavle Gantar, also passed directives for an observation system of the Alps and its implementation.
Weekly
SLOVENIA HAS ONE OF THE HIGHEST ECONOMIC GROWTH RATES IN EUROPE
Current economic trends point to good short-term prospects! Slovenia has one of the highest economic growth rates in Europe. After decades of lagging development there is now a real opportunity for sustained economic development on more healthy foundations. The target 5% growth rate for 1995, which Slovenia is estimated to be capable of achieving, would ensure easier and quicker solving of its accumulated problems from the past and accelerate the transition to a developed market economy system in a socially sustainable manner.
According to these projections, economic growth will be based primarily on export demand growing faster than GDf? with an even faster growth in imports, particularly intermediate goods and investment goods. The fastest growth in domestic demand will be in investment demand. A rapid, 13% growth in investments will be possible with a steadying of the growth in public and private consumption and with real wage and other incomes growth below the rise in labour productivity. The source of investment financing will be mainly domestic savings, based on the savings of households and the private business sector.
Achieving these goals will require a consistent macroeconomic policy, whose target in the coming period will be to establish a balance between measures aimed at further reducing inflation and measures to stimulate economic growth. Within this context, a timely agreement between the social partners on incomes and social policy will have a major impact on economic trends next year.
Assessments of development prospects forecast economic growth in all sectors of the economy. The trend towards a transition into a service economy will continue. Above average growth is promised in tourism, trade and transport as well as in the market services of health and education. One of the characteristics of the period from the beginning of the economic crisis until 1993
was that the growing share of services was mainly at the expense of a real decline in industrial sector in the wider sense. In 1995, however, the share of services is expected to grow at the same time as an above average growth in manufacturing. Also growing at an above average rate will be the construction. The growth in energy supply will be somewhat lower, despite the fact that considerable investment is already envisaged for this sector in 1994. But these investments are mainly intended to increase the reliability of the system. In agriculture, given the natural resources and price discrepancies, we forecast slower growth (2.5%) and the share in the value added to remain below 5%.
As regards the international macro-economic climate, the projections assume that next year the economies of the developed western countries, which are Slovenia's most important trading partners, will maintain their trend of rapid economic growth. According to the latest OECD forecasts, Slovenia's most important export markets should grow by somewhere around 7%. This would be a clear improvement on this year's 4.6%. Slovenia can also count on positive effects deriving from the extending of its trading area, both as far as the European Union is concerned as well as in the direction of central and eastern Europe. This will come about as a result of the widening of EU membership (the entry of Austria is particularly important for Slovenia) and the anticipated convergence of Slovenia towards these integrational trends. In 1995 Slovenia is set to sign an agreement on associate membership of the European Union. Next year, too, free-trade zone agreements with Poland, Switzerland, Lithuania and Estonia are set to be put into effect, as well as with countries that have similar agreements, such as Israel and Latvia. Agreements on economic relations with other countries that were formerly republics of Yugoslavia are expected to produce more than has been forthcoming in the past few years. Among these'countries, a free-trade zone agreement is still valid with Macedonia, while with Bosnia and Herzegovina reciprocal arrangements on
FOR SLOVENIA IN 1995
duty-free trade have been agreed, but an agreement as such has yet to be signed.
Given the favourable development of the international economic environment and the support of domestic economic policy, Slovenia's foreign trade coefficient could rise from 112% in 1 994 to 11 8% next year. In exports of goods and services we are counting on a growth of 6.5%; a 6% growth in exports of goods and a 9.5% growth in the export of services.
On the import side, a continuation of this year's dynamics is forecast as far as goods imports are concerned. These should grow faster than exports, at a level of 8%. As a consequence of the rise in output and intensive investment demand, the growth in imports of intermediate goods and investment goods will be considerably faster, while the growth in imports of consumer goods will continue to be moderate. With the slower growth in imports of services, the total imports of goods and services will grow in real terms by one percentage point more than total exports.
These projections estimate the trade deficit increasing from US$ 1 95 million, the forecast figure ior 1994, to some US$ 380 million. But this does not signify difficulties in the current account of the balance of payments. A current account surplus of around USS 210 million is anticipated, due for the most part to a surplus in services.
As far as employment is concerned, the number of people employed in industrial sector and agriculture will continue to fall in 1995, as labour productivity in these sectors is still too low. The continued above-average growth in services will lead to an increase in employment in this sector and to a positive growth in employment in the business sector as a whole. In the business sector employment growth somewhat slower than this year is expected. Also forecast is a continued decline in the level of temporary employment due to the continued effects of restrictive legislation in this field. The overall growth in employment (the total active population) should be around 1 %, while the growth in labour productivity (due to increased employment in service sectors) should be somewhat lower than this year, at around 4%.
The higher level of employment and the smaller number of people becoming unemployed will mean that the registered jobless total will fall on average by 8% in comparison with the forecast for 1994. This trend will see the figure falling to under 114,000 at the end of 1995. The unemployment rate, measured on the basis of official registration sources, will fall from 14.5% in 1994 to 13.3% on average in 1995, and 1 2.6% at the end of 1 995. The problem of structural unemployment will continue to be critical in 1995. Due to the increase in the level of employment there is also expected to be a fall in the unemployment rate measured by International Labour Organisation criteria.
In domestic demand, investments will record the fastest growth for the third year in succession. This is a vital precondition for stable, long-term growth. The low level of investment in Slovenia is increasingly a key problem for development. The current level of economic growth based on better capacity utilization may soon be exhausted, particularly as some of the available capacity, which is unable to generate marketable output, will have to be written off in the process of transition. Moreover, new investment is also urgently required because of the high level of old fixed assets and the demands for more rapid technological development.
The main generator of investment activity in 1995 will be the private business sector. Slovenia is also counting on greater investment in the economic infrastructure. In the total volume of investment, infrastructure investment is forecast at 24%, which is back to the level experienced between 1 981 and 1 985. In addition to the motorway construction begun this year, we are also anticipating a strong rise in the level of investment in railways and telecommunications. The total volume of investment will be around 13% more than this year, while its share of GDP will rise by as much as 21 %.
The projections for 1 995 assume a rise in total volume of wages of one percentage point less than GDP growth. With this assumption, average gross wages per employee could grow in real terms by 3%. Net
At the presentation of her first compact disc at the Slovene National Theatre in Maribor, Nataša Majer gave a performance of music by Mozart. The fourteen year old Maribor pianist is a first year student at music school in Cologne.
The Caudeamus chamber choir, with the help of the Students' Organisation of the University of Ljubljana, has invited Ward Swingle, founder of the legendary jazz group The Swingle Sisters, to Slovenia. Swingle will run a week-long course for the singers of the Gaudeamus choir, the choirmaster, individual musicians involved in jazz and many other music lovers.
Every February, Berlin stages its film festival, and this year if will include representatives from Slovenia. Director Andrei Mlakar will present his film, Halgato, in the official and competition programmes of the festival. The film, which depicts the life of the Romanies in the Slovenian region of Prekmurje, was based on a book by Feri Lainscek, In Place of Whom the Flower Blossoms.
Weekly
mi
AUSTRALIA
euro international
EURO FURNITURE
Wide range of colonial furniture from Slovenia Dining Settings	Bentwood Chairs
Rocking Chairs	Modern Bedrooms
Available at all leading furniture retail stores EURO TRADING
I com
equipment,
Trading with Slovenia in chemical commodities, pharmaceutical products, metals, machinery, sporting
ent, food products and a variety of other products
SHOWROOM ADRESS:	SYDNEY BRANCH:
3 Dalmore Drive	2 A Bessemer Street
Scoresby VIC 3152	Blacktown NSW 2148
Ph.: (03) 764 1900	Ph.: (02) 671 5999
Fax: (03) 764 1461	Fax:(02) 621 3213
A KONCU SE NASMEJTE...
Kovačev Jože sedi ves žalosten za šankom. "Kaj pa je s teboj?"
mojim najboljšim prijateljem," zastoka njega je moje življenje brez smisla."
'"Oprostite, dolžni ste mi 1.000 tolaijev!" "Že oproščeno!"	. ^
Gospa Murnova pravi:"Ali je vaš mož tudi tako vraževeren kot moj?"	...
"Pa še kako!" se baha gospa Novakova. "Moj pošlje celo trinajsto plačo nazaj!"	^
Kakšna je razlika med dvojčki in vodo?
Pri vodi rečemo H dva O, pri dvojčkih pa OH - dva!
rçoDOimxjcx —
Prešernov dan Šimen
VSE N^JfiOL'J S £
Cena posamezne Številke $ 2jOO; letna naročnina $ SOjOO; polletna $ 30XX); letna naročnina za prekomorske države vključno z letalsko poŠto) IOOjOO
(RAS SLOVENIJE Založnik: Založba GLAS LManoviCc(p:
Stanka Grcgorič, Alfred Biežmk. Dušan Lajovic in Štefan Maze/ Upravni odbor Alfred Brežnik, Dušan Lajovic in Stanka Gtcgorič Uredništvo - glavna in odgovorni urednica, tehnično oblikovanje, pnpiava sfiaui:
Stanka Gregorič, 4/316 Dorset Rd. Boroma 3155 Melbourne, Avstralija Telefon-fax: (03) 762 6830
Občasni ¡¡oddava:
Dr. Stanislav Frank, Draga Gdt, Jožica Goden, Lojxe KoSorok, Martha Magajna in Vinko Rizmal Logo: Frances Gdt; Distribucij* S Z. Gtcgorič Informacije: fax poročila. obvestila Veleposlaništva Republike Slovenije Canberra in Konzulata Republike Slovenije Sydney, Ddo, Slovenec, Mladina, Družina, Naša
Slovenija, Rodna gruda. Mladika, Slovenia Weekly, Upov list. Turist in druge turistične bmšuie iz Slovenije, RokPiess-Kipan iz Kalifornije, Radio SBS in 3 ZZZ ter posamezni poročevalci
1/ Naročam Glas Slovenije 2/ Obnavljam naročnino 3/ Prilagam za tiskovni sklad
NASLOV:
GLAS SLOVENIJE 4/316Dorset Rd. Boronia VIC 3156
1
Fodptsam(a) Ulica in kraj DrŽava .... Podpis .....
Foitna il.
Tisk:
Bounty Print. 65 Heatherdale Road. Ringwood, Vic. .1134