Pavi«In! Iranko v tfriavš SHS.
BV Posamična itev. 1 krono.
109. štev.
V (Jubilant, v sreda 12. mala 1920.
Lete IV.
Izhaja razen pon«Se?fka In dneva po prazniku v i a k dan op«Jdan.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulit a St. 6/1,, Učiteljska tieharna.
Dopise fraukirati in podpisati, sicer se jib ne priobči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi t Prostor 1 mm X 55 mm po K 1*20. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K l*b0. Pri večjem naročilu popust
Glasilo lusoslov. socilalno ■ demokrati^© stranke.
TeEefenska it. 312.
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na doin za celo leto K 180, za pol leta K 90, četrt eta K 45, za mesec K 15, Za Nemčijo celo leto K 210, za ostalo tujino in Ameriko K 240.
Reklamacije za ti st so poštnine proste.
Upravništvo (e v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6/L, Učiteljska tiskarna.
Klerikalni Jurij-,
Na visokem komu sede in v roki drže dolgo bodalo, ki smo mu časih rekli Jurijeva sulica. Pod njihovim konjem pa leži zmai. velik zmaj, v katerega glavi tiči sulica Jurij gleda ukolo sebe prešerno v samozavesti zmagovalca, ki ie tvezal svoie življenje za blagor — človeštva. Taka misel in spomin na podobo Sv. Jurija se zbudi v nas. kadar prelistavamo Jugoslovanske klerikalne liste in na Oovekarjeve članke v »Slovenskem Narodu«. Razlika ie le majhna - 'Klerikalci si umišljuieio. da so krepki te«* da se ustavijo vsem sociialnim orc-obiatom sami s krščansko, ne katoliško pravičnostjo, dočim ie Govekar mnogo boli zajčic narave in 12 prepričan, da potrebujemo tudi vo-iake in žandarie. ker ie vsaka misel lia souializem rop. tatvina, in bogve. kakšen greh še vse zoper liberalno moralo iz predkristovih časov.
Ako bi ne bila stvar resna, bi se Človek smeial. Resna ie s te strani, da ie v ieči v teh razmerah mnogo Hudi. čudna in smešna pa s te. da se Še danes nahalaio v kulturnem svetu liudie. ki menik). da se ideie in boi za absolutno pravico, daio zatirati s terorjem. voiaki in žandarji.
»Zmage pijani« klerikalci so prea volno In še ob preobratu govorili, da Ve nllb namen, spreobrniti pravoslavne jugoslovanske brate h katolicizmu. Še prej pred vojno so zlasti s tem agitira Droti jugoslovanski misli. ker so Srbi »razkolniki«. Danes te položaj drugačen, danes sme v eni državi, zato naglašaio v svoii p6h-tičiu previdnosti, da hočejo Širiti v Hrvaški jn SrbiH »krščanski socializem*. ki bo uvedel krščansko pravičnost. S tem so prestopili ti apostoli na poDoInoma politična tla iti zakrili svoie pravo lice s pajčolanom hinavstva.
Pomislimo le, koliko so pisali te dni o prevratu, o zaroti, koliko obtožb in koliko naših domačih Hudi Je za vratini ječ in v preiskovalni! zapo-
rih? Vso to igro so uprizorili z namenom, da zatro delav ki pokret, misleč. da bo beli teror preuredil možgane zatiranih sloiev. Dogodki \ Subotici, pravijo, so dokaz. Tam s » Madžari nekaj napravili in ker ie bila takrat stavka pri nas, ergo je to tudi akeiia. ki bo spravila Korošca. Pro-tiča in Brejca ob glavo. Tako, so sklepali gospodie. se nam bo posre čilo zadaviti delavski pokret, uzeti pokretu dobro Ime in pomagati sebi do političnein gospodarske moč;. Verovali so in menda še danes veru-ieio. da ie jugoslovansko ljudstvo še vedno tako naivno, da bo rrirno prenašalo udarce politične in gospodarske teakciie.
Udarimo, so si mislili, nastala bo panika, množice se razkrope in potem lih zouet polovimo in popeljemo k našim jaslim dušne paše. žive pa naj od drobtin. Udarih so res. Zlasti v Sloveniti se ie to zgodilo na neču-ven način. Ljudi v ječe. v zapore, omeiitev svobode govdra in tiska, stroge policijske odredbe, politično denunciiantstvo najgrše sorte, kakor ob nočetkn svetovne vojne In takrat so imeli paragrafe, danes lih nimajo, po katerih bi obsodili žrtve, ki so jih vtaknili v zapore.
Položaj ie tak. da bo vsa ta gonja dosegla velik fiasko. ker nimajo obtožnega inateriiala. Kljub temu Jahajo klerikalci Jurijevegakoniain se baha-Jo. da poneso svo:o »kulturo krščanske pravičnosti«, ki ie pravzaprav le demagogiia — na jug. Da. poskusite, tam dobite batine, take kakršne vam gredo.
In uri nas? Udarec, ki ea ie nameril beli teror, trmasta reakcija na proletarijat, nam mora dati šele pravi potrum. Čim huiša reakciia, tem hujši odpor. Ne bomo hodili na bari kade. ker bi se nam vi posmehali, a delali bomo kulturno, oreanizatorič-no in gospodarsko. Tak bo naš teror, vas pa bo strah in vaše demagogije konec!
Deseti mednarodni socijalistični in delavski
kongres.
3.	Internacionala zastopa In brani interese zatiranih narodov in plemen.
Na dnevnem redu nai bi bile naslednje točke *
Sprejem pravil Internacionale.
Vpiašanje mednarodne sloge.
Vprašanje odgovornosti.
Splošna mednarodna politika: a) mir in zveza narodov: b) demokracija in diktatura: c) sociializaciia: d J politični sistem socializma; e) delavska zakonodaja: f) koloniialna politi ka; g) preseljevanje in izseljevanje; h) draginja.
Organizacija delavskega tiska.
Z vabilom je poslalo tajništvo vsem socialističnim strankam daljše utemejevauie.vkaterem naglaša potrebo oživotvoiitve delavske sociia listične internacionale. 2e med vojno ie internacionala v marsikaterem primeru znatno vplivala na razvo). čeprav so Jo voiuioče države ovirale
v	delu. Glavni namen kongresa je združiti proletariat, ki se ie razcepil Kongres mora določiti, po kateri pot! naj hodi delavski pokret, ali je diktatura manjšine prava pot. Kongres se mora vršiti na najširši podlagi, zato. da združi ves proletarijat.
K sklicanemu koneresti je avstrijska socialna demokraciia zavzela povsem primerno stališče. V daljšem odgovoru naglaša načelstvo, da b*. bil kungres dne 31. itiliia 1920 v Gen-fu prei nevaren za obnovitev Internacionale kakor ugoden in se zara-ditega kongresa ne udeleži. Avstrijska socialna demokraciia ie že lani predlagala, da nai se ta kongres odloži za pol leta. kar se ie tudi zgodilo Toda razlogi, ki so bili takrat za to merodajni, še obstojajo. Načelstvo smatra, da genfski kongres ne more
biti pravo orodie. ki bi ustvarilo zopet enotnost v proletarski Internaci onali: nasprotno razlogi, da se nai kongres ne vrši. so postali Še odloči-neiši. Odgovor navala odklanjajoče stališče neodvisne nemške socialne demok radie na strankinem zboru v Franciii ter letne konference angleške neodvisne delavske stranke. Vse te stranke se nahajajo v enakem položaju kakor sociialJsti v Švici hi ne pripadalo sedaJ ne druei ne tretli Internacionali. Kongres, na katerem bi ne bile zastopane vse te stranke, in one, ki so se pridružile moskovski Internacionali, torel cele dežele, kakor predvsem Italiia in Francia. ali pa kvečiemu po neodgovornih osebnostih in delih, ne pa po mandatarjih strank, tak kongres hi ne bil primerno sredstvo, s katerim naj se vzposta
vi	InternaciJonala.
Istega mnenja kakor avstrijska sociiaina demokraciia smo. kitih do- j bremu namenu tajništva tudi mi. Za obnovitev Internacionale fe potreba Se neka! časa. Treba se te reformirati o položatu ter ustvariti novo internacionalo na podlaci izkustev to razmer, da proletarska stvar ne bo troefa pod drakoničnhni predpisi, marveč se razvijala na podlagi mednarodnega sporazuma in praktičnosti in trdnih načel.
Razpravljanje o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, je vaJno sicer, a objektivno In izčrpno pa ni mogoče, dokler se ne ustvari podlaga za stvarno razpravo domala po vsem svetu. Ne smemo pozabiti, da živimo v povsem nenormalnih razmerah, k! marsikoga prav lahko varajo s predsodki hi sugestilo.
Tajništvo mednarodne pisarne (s Huysmans) ie sklical v Genf kongres na 31 »uliia t. 1 Kogres bi se morai baviti z obširnim dnevnim redom ir. so bile vabljene nani vse stranke, ki se bistveno ne razločujejo po svojih načelih v nasledniem:
!r^?rn'tam-!allStlčl1' dn,2{*ne oblike m zagotovitev popolne osvoboditve
človeštva z osvoboditvijo politična
oblasti m socilalizaciio orodukciiskih
pomočkov ter zamenievalnih predmetov. To se tiče izpremembe kapitalističnega sistema v socijalistični ali komunistični-	;
2.	Mednarodha enota in akcija za organizacijo prave zveze narodov, ki bo zveza narodov in kos svoii sod-bini v boiu proti šovinizmu in imperializmu ter obenem za splošno in istočasno odpravo militarizma in režima oboroževanja, da zagotovi svetovni mir.
Pomirljivi poziv — zaplenijo!
Interpelacija nar. poslanca Antona Kristana na ministra za onutar-nie poslove Marka Trifkoviča.
Vprašanje 8urnega delovnika, sta rostnega in bolniškega zavarovanja pa ni odločilne važnosti samo za stavkajoče železničarje; to vprašanje je vitalnega pomena tudi za vse druge delavske kategorije. Razum-liivo Je tedaJ. če se čuti danes ves proletarijat solidaren s stavkajočimi brati, če jim skuša na vse ačine po rnagati.
Njihov boi ie naš boi!
Nikakršnega dvoma ni. da bo zmaga železničarjev imela blagodejne posledice na vse druge kategorije delavstva. Saj pritiska draginja na vse delavce enako. SaJ streme za tem. da se odpravi 8urni delovnik k vse delavske zavarovalne pridobitve tudi privatni delodajalci. 7ato vidimo. da ie danes kapitalistični razred složen v boju zoper železničar-
Gospod minister!
V	Ljubljani je bila v petek, 21 aprila proglašena generalna stavka. Strokovna komisija delavskih organizacij za Slovenilo je v ta namen izdala proklamacijo. ki se glasi ta kole:
Vsenin slovenskemu delavstvu!
(Tridnevna generalna stavka.)
Stanovski boj železničarjev, ki že teden dni složno vztrajajo pri svojih elementarnih	zahtevah, ie
ogromnega pomena tudi za vse ostalo delavstvo. Zmaga železničarjev bo obenem zmaga celokupnega orga niziranega proletariata Vemo. da so železničarji morali v skupni boj, ker se Jim Je hotelo znižati orsiemke. od-vreti 8urni delovnik, odpraviti starostno in bolniško	zavarovanje.
je, ki se bore zgolj za svoi obstanek. Proti njim se združuleio vse temne sile kapitalistične države. Meščansko časopisie blati in preganja stavkaioče delavstvo, kei se noče udati ker hoče živeti. VJada se pa drugi strani poslužuie
nnigršili nasilnih sredstev.
da prisili mirne in disciplinirane že* lezničarie na delo.^ Zacnala le proti tem voJaško silo. Železničarji nai bi bili za svoj pošteni in mitm boi kaznovani s tem, da se iih aretira in militarizira1 Nobena kapitalistična država v Evropi ni še tako brutalno nastopala proti svoiemu lludstvu.
Cukali smo doslej mirno na razvo! stvari, ker smo mislih, da bo vlada končno uvidela zmoto, spoznala. da se z nasiljem ne more poravnati mezdne spore.
Ker vidimo, da hoče vlada z brutalno silo zatreti ta hoj. da zapira nedolžne delavce in lih tira v vojašnice. le naša dolžnost, da se poslu-žuienui ooslednieara obrambnega sredstva.
Strokovna komisira delavskih organizacij za Sloveniio se te z obzirom na vse to danes zopet posvetovala ter soglasno sklenila:
»da se ima zaenkrat vršiti od sobote /iutrai (24. t m.) do oondeljka zvečer (26. t. m.) splošna stavim vsega delavstva v S!oveniii v znak protesta oroti nasiliu in solidarnosti $ štrajkaiočiini železničarji.«
Sodrual. delavei!
V	soboto zlutrai nai ne gre nihča na delo Vse delo nai počival Nai se pokaže nepremagljiva delavska soli • darnost v polnem obsegu.
Delavstvo v vseh drueih deželah Jugoslavije stavka že vse solidarno z
slovenski delavci.
Pribijemo pa še enkrat: Ta bol le in ostane zeoll mezdne«?« značaja. Tisteua. ki bi skušal dati temu boiu kako nolitlčno o/adle se sra bo smatralo za acenta. nrovokatoria In se bo kot s takim ž niim ravnalo.
Tudi zahtevamo da se vzdrži povsod
mir In red.
Opustite vsako manifestacijo, pokažite z Vašo vzorno disciplino Vašo politično zrelost.
Gre za 8iirni delovnik, gre za bolniško in starostno zavarovanje, gre za obstanek, gre za protest proti nasilju vlade, ki zapira poštene delavce. med tem ko pušča svobodne na-vifolce cen in verižnike1
Storite vsi svoio dolžnost!
Strok. kom. del. org. v Sloveni}!.«
To proklamaciio ie natisnil v petek 23. aprila v št. 93 za soboto 2a.
železničarii. Storite enako tudi Vi,
LISTEK.
Ant. P. Čehov:
Babje carstvo.
(Poslovenil Fran Pogačnik.)
(Dalje)
Dospela ie do pregrade in prehoda čez Železniški tir; poiavile so se hiše z vrtovi, končno se Ie prikazala tudi široka ulica z znamenito Gaščiiiovo hišo. Ulico, ki ie bila navadne tiha. ie nocoj ožiylialo živahno vrvenie* bil le delopust. Po ktčmah in pivnicah se ie razlegal hrušč. Ako bi se sedaj peljal po ulici tu;ec, živeč v središču mesta, bi opazil le umazance, pijance in prepirljivce, teda Ana Akimovna, ki Je živela v teh krajih od rojstva, je spoznala v množici tu pokojnega očeta, tu mater, tu strička. Oče je bjl mehka, občutljiva narava, sanjav, brezskrben in lahkomiseln človek, ki ni čutil niti pohlepnosti po blagu, niti ni bil slavohle pen po mogočnosti, govoril je. da delavec ne utegne spoštovati praznikov in hoditi v cei kev •, ako bi ne bilo njegove žene. nikdar bi ne šel k obhajilu in nikoli bi se ne postil. Nasprotno je bil stric Ivan Ivanič kremenit značaj. V vsem. kar se je tikalo vere. politike ali nravnosti je bil Strog in neupogliiv, ne le za svoio osebo, temveč le zahteval te tudi od svojih znancev in služinčadi. Boc ne dal, da bi kdo. vstopil v njegovo
sobo in bi se ne prekrižal! Razkošne sobane, v katerih biva sedal Ana Akimovna, je imel za prte in jih je odpiral Ie o vtlikih praznikih <odličnim gostom, sam pa le stanoval v pisarni, v mali. s podobami svetnikov okrašeni sobici Držal se ie stare vere in neprestano sprejemal staroveiske škofe in pope, dasi je bil krščen in oženjen: tudi svoio ženo le pokopal oo pravoslavnem obredu. Brata Akima. svojega edinega dediča, ni llubil radi njegove lahkomiselnosti, k?
io	ie imenoval prostaštvo in neumnost, in ram njegove verske inalobrižnosti. Ni ga smatral za brata, nego za delavca in mu plačeval 16 rub* ljev na mesec. Akim ga Je vikal in mu je hodu o spravnih praznikih z vso družmo čestitat. 1 rt leta pred smrtio na se 5e Ivan Ivanič z sprijaznil, mu odpustil in ukazal najeti Aniutki guvernanto.
Vrata v Guščinovo hišo so bila temna, nizka In neprijetno vonjajoča; za steno je bilo čuti moško kašljanje. Ana Akimovna je pusti .a sani na ulici, krenila na dvorišče in vprašala, kako bi prišla k Calikovu, ki stanule na st. 4o. Napotili so jo k zadnjim vratom na desni v tretje nadstropje. Tudi po dvorišču, pri zadnjih vratih in celo po stopnicah se je siril isti neprijetni duh kakor pri vhodu. V svojem detm-stvu, ko je bil njen oče še preprost delavec, je Ana Akimovna živela v takih hišah, ki uh Je potem, ko so se razmere Izpremenile, cesto po -sečala kot dobrotnica. Navzgoi so; peljale ozke,
strme in umazane kamenite stopnice z odstav-t u iV vsaKem nadstropju: v vzdolbm: ob zidu je brlela omaščena svetilka. Smrad, na odstavkih korita, lonci, cunje, vse to li le bilo že davno znano. Skozi vrata, ki so bila odprta, ie videla sedeti za mizo In šivati krojače-žide v čepicah Na stopnicah so jo srečavali ljudle, a niti v glavo ii ni prišlo, da bi Jo mogli žaliti. Delavcev in kmetov, treznih in pijanih, se je prav-tako malo bala kakor svojih Inteligentnih znancev.
Stanovanje št. -16 ni imelo veže In se ie začenjalo s kuhinjo. V stanovanjih tvorniških de laveev in rokodelcev diši navadno po laku. smoli, usnju in dimu. s čimer se pač stanovalec bavi. Stanovanla obubožanih plemičev in uradnikov pa 'spoznaš po nekako zatohlo-kislemn duhu. Ta nevšečni duh je obdal Ano Akimovno tudi sedaj, ko je stopila čez prag. V oglu za mizo le sedel s hTbtom proti vratom možak v črnem suknjiču, najbrže sam Čalikov in poleg njega pet dekletec. Najstarejši, širokolični m suhljati, z glavnikom v laseh, je bilo na videz 15 let. mlajši, zabuhli, z lasmi, kakor Jež, ne več od treh. Vseh šest Je sedelo pri jedi. Pn peči, z burkljaini v rokah, je stala majhna, hudo suha, žoltolica ženska v spodnjici in nočni jo pici*, bila ie noseča.
»Ne bi pričakoval od tebe, da si tako neposlušna, Lizika,« je očitaje rekel moški. »Ah, sramuj sel Ti prosiš, da bi te oče naseka), ne*\
Ko le suha žena zapazila nri vratih neznano damo. se ie zdrznila in odložila burklje, »Vasiiij Nikotič!« ie zaklicala z zamolklim glasom, kakor da ne veruje svoiim očem.
Mož se ie ozrl in skočil pokonci. Bil ie koščen. ozkopleč človek, udrtih senc in upadlih prsi. Imel ie male. eloboko ležeče oči. obrobljene s temnimi kolobarji, in široka usta. Brado jp nosil predeUeno. brke si ie bril in ie bil tako bolj podoben lakahi. kakor uradniku.
vAIi biva tu gospod Čalikov?« Je vprašala Ana Akimovna.
»Da. prosim,« je strogo odgovoril Čalikov, zdajci pa je spoznal Ano Akimovno in vzkliknil: »Gospodična Glagoljeval Ana Akimovna !< Nenadoma ie prišel ob sapo in tlesknil z rokama, kakor bi sc bil silno prestrašil. »Dobrotnica!«
Stokaioč je hitel k niei in kričeč kakor pa-ralitik, — brade se je še držalo zelje in iz ust mu le dišalo po žganlu — padel s čelom k njenemu mufu, kakor da le ‘zcubil zavest.
s Ročico, vašo sveto ropicoMe vpil ves zasopel. Sen! Krasen sen! Otroci vzdramite me!«
Vrnil se je k mizi in z jokavim glasom, mahajoč s pestmi, vzkliknil:
»Previdnost nas je uslišala. Prišla Je naša spasitiica; naš. angelj! Rešeni smo! Otroci, na kolena! Na kolena!«
(Dalje prih.)
aprila določeni socijalno-demokra-tični dnevnik »Naprel«. Kakor se Iz obsega vidi. hotela le Strokovna komisija delavskih organizacij, da naj bo ves čas generalne stavke »mir in red«. Cenzura pa le to proklamacijo zaplenila tako. da ie delavstvo šlo v stavko brez direktiv Na prvi dan generalne stavke se je vsled tega zgod;lo, da se le delavstvo zbralo ob tramvaiski remizi na Zaloški cesti, hoteč mirno manifestirati za zboljša nje gmotnega položaia železničarjev.
Oospod Kalani Pismo, ki ste ga »Napreju« poslali, ste dali v uporabo tudi »Večernemu Listu«. V uredništvu »Napreja« ste lastnoročno prečrtali odstavek o »masti«. In kaj trdi »Večerni List«? Kar enostavno se zlaže: »Ta odstavek o »masti« le Naprel izpustil.« No ali ni že to dejstvo prekarakteristično za resnicoljubje katoliškega lista?!!
Naivno ie sicer vse. kar ste, gosp. Kalan, napisali o »masti«. Vi veste, da socijalisti nismo še v Jugoslaviji Vladali — pač smo se udeležili nekai mesecev koalicijske vlade Lj. Davi-doviča, ali v 6 mesecih — kot Vi pravite — nismo mogli Hudi izvleči iz »masti«. Naša udeležba na vladi le Imela namen: pomagati, da se Jugoslavija konsolidira, da se začne v državi enkrat pozitivno delo. No —< kdo pa le grdil, psoval in obrekoval naše sodruge, ki so v ministrstvu kar nalpožrtvovalneje delali. Bil le seve v prvi vrsti zopet duhovniški »Večerni List« in z njim poleg »Slovenca« še mariborska »Straža« Itd.
No — pa vi. gosp. duhovni svetnik, bodete se izvili iz vsega tega rekoč: »vsai gre za nekai drugega, gre za vprašanje: kal ima sociiallza-ciia opraviti s takim sovraštvom do vere in do vsega, kar ie z vero v tvezi.«
No — socijalizacija nima z vero nič opravka, pač pa so duhovniške Stranke proti sociiallzaclil. že s tem. ker besno tolčejo po edini stranki, ki stremi za tem, da se družabni red Izpremeni v tak. ki bo res pravičen. Sami trdite, da le sedanli družabni red ki ivičen in nevzdržlliv.
Gosp. Kalan! Ali se še spominjate znanega pastirskega lista ljubljanskega škofa Jegliča iz I. 1917., v katerem je naivišji vladika v naših kraiih resno trdil, da le vsako stremljenje po izpremenltvi sedanjega »krivičnega in nevzdriliivega« družabnega reda obsoditi in zavreči. Eto — lasnega dokaza, zakaj ljudem ne gre v glavo: čemu se duhovniki, celo taki dostojanstveniki kot ie kne-zoškof Jeglič, postavljalo proti izpre menitvi krivičnega in nevzdržliive-ga družabnega reda v tak red. ki nai odgovarja vsem zahtevam pravičnosti ...
Mogoče boste rekli: ah. kaj škof Jeglič, sal veste itd... Da. ml vemo. kako ie n. pr. pokojni dr. Krek sodil
o	Jegliču, ali vemo tudi. kako je sodil
Brala sem v »Werdens Gang« na-slednie zanimivo poročilo iz Novega Jorka: Ali bo bodoči predsednik Amerike orlpellati iz deželnega zapora v Georgiji? Vnovembru 1.1. bodo pri volitvah Wilsonovega nasled-
Dr. Josip Cir. Oblak:
Nii nisi bene?
(»Dom ki Svet«. Cankar In dr. Tavčar.)
IV.
Tako sem bral v tisti Prijateljevi Indigi, da so rabili tisti vzvišeni politični in zasebni prvaški veleznačali Izraze, katerih en sam odvaga vsj »bedake«, »filestejce« in podobne Ivana Cankarja, ki se ie izogibal pri tem vsaj — Prirodopisu živalstva ...
In taKO sem tudi opazil, da ime nuje Levec v nekem takem zasebnem pismu dr. TavČaria »brezznačajneža« (in tega ni pisal kot 22-letni mlade nič'), »ki bi bil v stanu radi svoje, kandidature pobirati s puščico po cerkvah«; menda isti Levec. — če se ne motim — (Prijateljeva knjiga ima 640 strani!!) si ie v takem zasebnem Pismu izposodil za karakterizacijo »priiatelia« neko sicer lako koristno in poželieno domačo žival, ki pa ne velia za nienega žitla za posebno čedno — kot psovko, ki je niti ne napišem .. .
Ne enega, ne drugega ne odobra vam.
!n zgodilo se le. da le žandarmerija streljala ter umorila 14 ljudi in ra nila nad 40.
Vptašam g. ministra unutamjjh Doslova: 1. ali mn je znana konfiskacija te proklamacile? 2. ali hoče ukreniti, da se cenzorja v Ljubljani, oziroma njegove Inspiratorje strogo kaznuje, ker so sokrivi krvoprelitja. ki bi se ne zgodilo, da se je mogla ta proklamacija razširiti potom tiska med delavsko ljudstvo.
V	Belgradu, L maja 1920.
U.
o	takih dobrih ljudeh' krof ste VI, g Kalan. Vi ste dober mož. ali vi niste klerikalna stranka, ki le edino kriva, da trpi na ugledu duhovščina in po nii vera. Socijalna demokracija ni bila nikdar proti katoliški duhovščini. Istotako ni bila nikdar proti v eri. So-ciialna demokracija se le borila za svobodo, tako telesno kako duševno, in ie tolkla po vsakem, kdor je hotel, naj bo delavstvo še naprej v zmotah in prevarah.
Gospod Kalan! Mislimo, da le vsako prerekanje nepotrebno, če se mirno p.omenimo o tem-le:
Na kmetih po Slovenskem ste bi-
li	do zadnjih let duhovniki voditelji liudstva. Gorje človeku na kmetih, če se je duhovnu zameril. Ljudje so vas v vseh ozirih (ne samo pri volitvah!) slepo ubogali. Ako pa smo pogledali v kmečko vas. in hoteli videti, kako se godi tam bajtarju, hlapcu ali staremu delavcu, no. to le biia lepa slika! Ubogi liudie, tzy. občinski ubogi, so umirali lakote v hlevih, svislih in nečednih pribežališčih. Deklo to hlapca je izkoriščal pobožni cerkveni kliučar od zore da mraka. Na stara leta pa ga ie spodil od hiše.
Ali mislite, da ie ubogo kmečko liudstvo šlo v mesta, v tovarne zato. ker Je prijetneje v tovarnah robotati. Ne. ne. V tovarnah so delavske organizacije uredile delavnik, uredile ravnanje med gospodarjem in delavcem. pribojevale vsa mogoča zavarovanja itd. Na kmetih, kjer ste vi bili edini odločilni gospodarji, seve. ni bilo ne enega ne drugega... Ubogi hlapec in ubega dekla, k! le pri pobožnem katoliškem kmetu postala stara.
Vi pišete: »al{ mislite res. da noben duhoven ni zmožen blage misli in blagega dejanja«. No. no — mi te ga ne mislimo ali blagih misli in blagih delani ne vidimo nfkier. Blagih misli ni imel gospod dr. Korošec, ko ie zatrl s silo železničarski štrajk, — blagega dejanja ni pokazal tisti, ki le naročil, nai se očete številnih družin radi stavke preganja... Blagih misli ne kaže noben časopis, ki ga pišeio duhovniki...
Gosp. Kalan — kadar bodo nehali duhovniki biti vodle politične stranke. ki bo pobijala delavsko gibanje, in vodle političnih listov, ki laželo in obrekulejo — potem bo naziranje c duhovnikih In veri čisto drugačno in celo 2a vas zadovoljivo.
nika vsi amerikansSd socilallstl glasoval za delavskega voditelja Euge-na Debsa.
Soc. dem. voditelli so se obrnili na Debsa z vprašanjem, če želi kandidirati, in so dobili pritrjujoč odgovor.
O dr. Tavčarju pa se bere. da je imenoval tisti čas — prosim — našega finega Stritarja »obrekovalca prve vrste« itd.. . Skratka: nudijo se nam o takratnih prvakih — (ki so bili tedaj vsi dosti več kot 24 let stari!) slike s prizori za bogove*
Nasprotno na le Levec v pismu z dne 11 febr. 1871. — zopet zasebno pismo nevesti') pisal o »obrekovalcu« Stritarju tako-le:
»Stritar! Ali ga hočem Imenovati svoiega prijatelja? To ie moj učitelj! Deset let starejši do rojstvu, sto
let starejši po sodbi svoji .od mene. Blaga duša. kakor nihče drugi; ka-valii! »Če človek vse razmeri, nič ne zameri«, le njegovo geslo, po katerem se vedno ravna. Duhovit, dov-tinen. da mu ga ni para. občutljiv, ko malo kdo. občutljiv t. i. rahločuten«. , (Stritar — Prijatelj »Antologija«, ki sem si jo oprostite — tudi kupil in — bral.)
In ta kavalir Stritar bi tudi sigurno drugače sodil Cankarja. kakor — dr. Tavčar, ki »ni nič razmeiil in vse — zameril«. Stritar ie bil samo prvakom nepriiiuden. Nekai podobnega .vidimo tudi pri Cankarju. Le-tem j«
Debs ie ena med nalboll znanhnl
i	osebnostmi politične Amerike in je veteran delavskega gibanja. Kandidiral je že štirikrat, toda nobenkrat ni dobil večine glasov.
Zaradi agitacije proti udeležbi Amerike na svetovni vojni ie bi! obsojen na deset let ječe in njegovo da-našnie bivališče le deželni zapor v Georgii. V zadnjem času so se rešile govorice, da bodo on in nekateri drugi aretirani sociial. pomiloščeni in izpuščeni, toda oficiielnega poročila o tem še nimamo. Vendar ie delavska stranka prepričana, da bo število glasov za Debsa pri letošnjih volitvah veliko večje, kakor bi se lih utegnilo pričakovati ob normalnem razvoju strankine moči in vpliva, če Debs ne bo pomiloščen pred začetkom volilnih boiev, bodo šli k volitvam socijalisti s parolo za Izpust Debsa.
Voditelji soc. dem. stranke nagla-šaio, da je Debsova kadidatura iz • reden poiav ne le v politični zgodovini Amerike, ampak da je sploh izreden v vseh republikah sveta. Amerika bo pokazala svetu, da vladajoče stranke in vlada sama lahko držijo danes za čas volitvenih bojev v zaporu enega izmed svojih tekmecev, in to bo pripomoglo Debsu, da bo dobil kolosalno število glasov.
Dne 13. aprila je Debs prestal svoje prvo leto ječe in njegovi so-drugi so proslavili ta dan z velikanskimi shodi in s tem. da so odposlal: deputaciio v VVashington. ki bi zahtevala pri vladi amnestijo za politične ujetnike.
SESTANEK TRUMB1ČA S SCIA-LO.IO.
LDU. Belgrad, 9. Naknadno se doznava, da se naš minister za zu nanje stvari dr. Trumbič z Italijanskim ministrom ne sestane v Sesti i Poente, kakor doslej javljeno, nego
v Viareggiu.
LQU. Belgrad, 10. (Uradno.) Minister za zunanje stvari dr. Trumbič je odpotoval v inozemstvo, da se sestane z italijanskim ministrom za zunanje stvari Scialoja.kjer se bodo nadaljevala pogalania o rešitvi jadranskega vprašanja. Predsednik naše delegacije na mirovni konferenci. Pa šič ie istotako pozvan, da pride v kraj. kjer se bodo vršila pogajanja.
NERED NA REKI.
LDU Trst, 8. maja. Listi jx>ročajo iz Reke z dne 6. t.m : Na Reki je popoln kaos. Odpor proti sredje-veški reškl vladavini ni izbruhnil samo pri večini reškega prebivalstva, ki je bilo že od prvega dne italijanske zasedbe odločno nasprotno tem nepovabljenim gostom, in ječi sedaj po reških in vološčanskih ječah, kjer je izpostavljeno trpinčenju, ki se mora primerjati le z onim za Inkvizicije in kriči v nebo po maščevanju, — odpor proti novi reškl strahovladi je izbruhnil tudi med njenimi dosedanjimi člani in pomagači, med d’ Annunzijevimi orožniki in vojaki. Orožniki in vojaki brigad Firenze in Sesia so sklenili, zapustiti reško beznico. 130 orožnikov pod poveljstvom stotnika Sesie, se Je spravilo danes na pot proti Kan-tridi, kjer so jim zastavili pot »ar-diti« z oklopnimi avtomobili. Neki ardit je vrgel ročno granato prott stotniku Vadala, ki pa je ubila nekega ubogega Rečana, ki je vozil odhajajočim vojakom nekaj blaga na vozu. Nastal je spopad, tekom katerega sta bila dva orožnika ubita, dva ranjena, a trije arditi in en Častnik so na smrtni postelji.
I	dunajskih sonetih, in zagodel jim je J tako-le:
»Hinavca, pismouka, farizeja še božii sjn ni mogel sam trpeti, — kako bi iaz ga mogel rad imeti.
Jaz, na človeštva deblu šibka veja?
Soneti moji, menim dosti pričajo:
S prvaki nisem bog ve kal priljuden; njih grehe in sleparstvo pridr-o bičajo. A iaz jih bičati ne bodem truden, dokler slepiti se ne naveličajo: nad vse oa mi hinavec le ostuden!«
Ker Je bil Cankar vse prej kot hinavec in ni imel nič takih prvašklh lastnosti, bi vse uvidevaioči Stritar presojal tudi njegova pisma kot 22-letnega mladeniča »priljudno« in s tisto moško umerjenostjo kakor naš »premišljeni« nisatel!« Finžgar tista glede Martina Kačurja ...
Tako neusmiljeno »slekel« in »ne-oblečerie« predstavil ni t'ste gospode
—	žive in mrtve — še nikdo kakor dr. Prijatelj, ki le tudi jemal tako-rekoč »izmrtvih ust — blebetanie in zabavljanje« .. . (Dr. Tavčarjeve nežno-krilate besede!)
Postreglo bi se pa lahko že z dosti lepšimi značajnimi potezami prežlye«
Doslej Je prekoračilo obmejno
črto pri Reki 110 orožnikov, 40 vojakov in 40 častnikov.
STAVKA POŠTNIH NAMEŠČENCEV V RIMU.
LDU. Rim, 9. (Brezžično.) Poštni, brzojavni ta telefonski nameščenci v Rimu so v petek ustavili delo Vojaštvo Je zasedlo poštne in brzojavne urade. Ta odredba je povzročila nekaj incidentov. Sociialistični poslanci so v zbornici zelo ostro protestirali proti tej odredbi, vsled česar se Je morala seja prekiniti Nameščenci so končno vendarle zopet začeli delo,, izvajajo pa pasivno rezistenco.
MASARYK ODSTOPI?
LDU Praga, 9. maja. (DunKU.) Po poročilu »Bohemie« bo predsednik Masaryk po otvoritvi parlamenta odstopil, da se bodo mogle Izvesti nove volitve predsednika republike.
Zopet spopadi med Čehi in Poljaki.
LDU. Deutsch Altenburg, 10. maja. (Brezžično.) V Zablaczu ie prišlo do resnih spopadov med poljskimi ta češkimi delavci, pri čemer le moralo nastopiti vojaštvo. Pet oseb‘Je težko ranjenih.
Angleški socijalisti gredo v Rusijo,
LDU. London, 10. (DunKU. — Reuter.) Državni tajnik za zunanje posle je proti svojemu prvemu ukrepu dovolil oddajo potnih listov dvema socilalističnima delegatoma, ki odpotujeta na Rusko.
RUSIJA ZA MIR.
LDU Amsterdam, 9. maja. (Brezžično.) Kakor poroča »Westminster Gazette«, naznanja brezžična brzojavka iz Moskve, da je pričakovati začetek angleško-ruskih mirovnih pogajanj. Sovjetska vlada je sprejela predlog lord Curzona, naj se pričnejo z angleško vlado pogajanja o ustavitvi sovražnosti v krimskem odseku.
LDU Amsterdam, 9. maja. (Brezžično.) Kakor doznava »Westmin-ster Gazette«, so se ustavile sovražnosti na kavkaški fronti. Sovjetska vlada je predlagala vladam več držav, naj se takoj pričnejo mirovna pogajanja.
PRODIRANJE POLJAKOV USTAVLJENO.
LDU Dunaj, 9. maja. (CTU.) Te-legraphenkompagnie javlja, da le pollskl pohod v Ukrajini ustavljen. Ukrajinska sovjetska vlada, ki je pobegnila v Harkov. se le vrnila v Kijev.
ODGOVOR BENESA ClCERINU.
LDU Praga, 8. maja. (ČTU.) Minister za zunanje posle Beneš je po-slal ljudskemu komisarju Čičerinu odgovor na rusko noto. Odgovor veli med drugim: Potrjujem sprejem ruske note ta ugotavljam, da so njena načela o odnošajih med osrednjo Evropo in Rusijo v skladu z načeli čehoslovaške vlade. Vsled tega je dana podlaga za neposredna pogajanja. Sprejmemo ruski predlog in naznanjamo, da povdarjamo še enkrat naše stališče glede uporabe in postopanje naše vojske na Ruskem ta da odpošljemo v Rusijo komisijo, ki j dobi pooblastilo, pogajati se o vseh v prvi noti omenjenih vprašanjih. Želimo, da doseže Rusija kar najprej blagodejen mir in poudarjamo ponovno, da stremi čehosiovaška politika samo k miru, prijateljstvu in odkritosrčnem sodelovanju z vsemi resnično demokratičnimi vladami.
čih »prvakov« — iz poznejše dobe ko je Krsnik že davno legel v gr od. .. Kar se še vse lahko zgodi prt primerni iniciiativi in drezanju...
Monsignor Cankar le v primeri z dr. Priiateiiem. — nai bo potolažen
—	pravo jagnje božje A danes leta 1920. po Kristusu beremo — nota bene Dod naslovom »De mortuis nii nisi bene« — take-le besede:
»Vso surovost Cankarjeve objavljene korespondence nisem na konto razburjenost!... Privlečejo plsate'ia iz groba ter ea coram puhlico prisl lilo. da zabavlia. kakor navadno zabavljalo eotovl pivski kroeJ ... Vrgel ie v iavnost celo kopo pisem, ki obsegalo naigrše osebne napade . . . Aškejčeveea spomina sl ne damo onečediti ter občutimo, da Je bila Cankerieva sodba o tem pesniku le napihnjena ostudnost, hudobnost« itd.
Človek bi vzprjčo Prijateljeve kniige skoro ne veriel. da ie dr. Tavčar kai takega napisal: predpostavljam namreč, da lo je bral. Bog ve. ali ie Levec in drugi ta zasebna pisma Krsniku, katerega edinega nam slika dr. Prijatelj v »zlati luči« pisal za Javnost, in ali 1« imel di. Pr ijatell
Nemiri v Jeruzalemu.
LDU. London, 9. maja. lDiuiKUj *Weckly Diopatch« javlja iz Jeruzalema : 4000 Arabcev z 21 strojnicam! in dvema topovoma Je napadlo Francoze v baniiskem okrožju. Francozi so se morali boriti proti desetkratitf premoči. Izgube na obeh straneh SQ težke.
Novice.
— Industrija v Srbiji. V zadaje« času se Je začelo glede obnove industrije v Srbiji živahnejše gibanje. Užicah je že začela obratovati tovarna za tkanine, tudi predilnica v Niš* začne z obratovanjem, kadar bodrt montirani stroji.
— Plltvlčka Jezera. V Zagrebu sl ie osnovala delniška družba z glavnico 20 milijonov kron, ki bo na plit-viških jezerih zidala vile. hotel«, zgradila električno železnico in izra* bila vodne sile v industrijske svrhe. Stvar Je hotel kupiti nek angleški konsorcij. prehitel pa ga Je domači kapital.
— Uprava državnih monopola* Je končala odkup tobaka od pridelovalcev vsega ozemlja. OdkupljeniS je osem milijonov kilogramov to« baka, od teh pet milijonov samo M mejah bivšega kraljestva Srbije.
— Llbil ea je. ker sta bila enako močna. V Splitu Je v neki krčmi ubtt kmet Jadrič kmeta Zupanca iz Jeze, ker sta bila oba enako močna. Jadrič le Zupanca že dolgo vsled teg* sovražil in je hotel ostati sam, če* katerega ne bi bilo potem močnejšega. Morilca so zaprli.
»Srpsko Reč«, ki izhaja v Sam« Jevu, le njen dosedanji lastnik gospod Kobasica prodal radikalcem.
— Nevarnost za avstrijsko žurna« llstiko. V Nemški Avstriji Drimaniku-le časopisnega papirja tako, da ie tiskarska industrija in časopisje resno ogroženo. Prenehali so že izhajati nekateri dunajski listi in vlada jo omejila obseg dnevnikov na osem strani. Tiskariški stroški so tudi taki, da Časorisie že težko diha. Grozi, d* pride mnogo žurnalistov in s tem tudi mnogo družin ob kruh.
— Praška posvetovanja med avstrijskimi in ČeboslovaškimJ zastorn niki so imela dober uspeh. Pogaja-
nia *e bodo prihodu]« dni nad»Uo-
vala na Dunaju.
— Dekle z 10 milijoni bankovcev so priieji na zapadnem kolodvoru v Budimpešti. Bankovci so bili nežigo-sani. Dekie lih le hotelo vtihotapiti na Čehoslovaško.
— Denar renublike Poljske bo marka in se zamenja 100 avstro-ogr-skih s poliskim žigom žigosanih kron za 70 novih poliskih mark.
— Zmanjšanje nemške vojske. Kakor se uradno naznanja, bo Nemčija končno do 15. maja zmanjšala svoio vojsko na 200.000 mož. kakor Ji je bilo naloženo v mirovni pogodbi.
— - Letošnja žetev v Francih obet«
zelo ugodno, vsekakor bolj kakor lanskega leta. Edino sadjereja Je utrpela vsled mraza.
— Anglija zmanjšuje množino srebra v svoiem srebrnem denarju. En angleški srebrni novec ie imel doslej 0.925 srebra, po novem zakonu ga bo na imel le še 0.500. To se bo zgodilo menda radi tega, ker se Jc vrednost srebra v primeri 7 vrednostjo denaria kot takega znatno povečala.
— ■ Prebivalstvo Rusije. Po ljudskem št st ju, ki ga Je odredila sovjetska vlada ie v sovjetski Rusiji ta
od Levca in drugih dovoljenje, da tista zasebna pi$ma obelodani . . . Kar le tudi vseno. Kar Je. le ... In dr. Prijatelj ima lahko mirno vest...
Mene ta stvar ne zanima, ker na lemllem te stvari tako tragično, kakor dr. Tavčar, in ker smatram lu upoštevam, da so vsi liudie pod ko-žo-krvavi. in ne samo — Cankar .., (Kako strašno krvav ie bil n pr. —. to tudi vemo sedal deloma iz zasebnih pisem. — »Veliki oče« Bleiweis'.l Kako že pravi nekje sv. pismo o pezdiriu v očesu svoiega bližnjega in o brunu v lastnem?
Zato sem za kolikor možno »zlato luč« in tudi ne bom zapisal takih besedil. kakor so gori citirane, ampak bom citiral dr. Tavčarjeve besede 1* »De mortuis nii nisi bene«:
»Pač le bila od nekdal na svetu navada, da tisti, ki svoiemu bližnie • j mu uiti iennena odvezati niso vredni, ' na tega bližnjika naiboli zabavljajo, take navade se v literaturo ne smejo uvaiatl*.
Podnišem- S pristavkom, da pa to velia tudi za članke pod naslovom »De mortuis nii nisi bene« ... čeprav se isti tičejo — »samo« takega človeka. kot f« Ivan Cankar!.
Ovrzite ali popravite!
Maio odgovora.
Evgen Debs kot kandidat za ameriško predsedništvo.
Ukrajino vred) bilo dne 1. februarja t i. 119,043.009 ljudi, pri čemur Je vračunjena tudi vsa boliševiška armada. Od teh 119 milijonov Hudi le 82 milijonov kmetovalcev. Moskva ima 1,100.000, Petrograd pa 1,200.000 prebivalcev.
— Angleško*japonska zveza podaljšana. Kakor se poroča iz Londona, je angleško-Japonska zveza podaljšana za dve leti.
— Ureditev prejemkov pristaniških delavcev v Angliji. V Londonu se je podpisal med zvezo transportnih delavcev in delodajalcev pristaniških bratov dogovor, po katerem se bo v velikih angleških pristaniščih plačevala mezda 15 šilingov na dan
v	tedenskem delovskem času.
— Rekord v dviganju je dosegel nedavno nemški atlet Herman Goer-ner v Lipskem. Dvignil je z obema rokama 406. z eno pa 322 liber (1 libra 460 gramov).
— Koneers zrakoplovcev se bo vršil po poročilih ameriških listov od 20. do 30. maja v Atlantic City.
— Cene za živila In obutev v Londonu so se znatno znižale.
— Med industrijskimi nameščenci In podjetniki v Avstriji se je glede povišanja plač dosegel sporazum.
Dnevne vesti.
Moderni politik.
Ko smo zadnjič gospoda Govekarja nekoliko okrcali v »Napreju«, se je ojunačil in napisal v »Slovenskem Narodu« poziv, da naj se tisti, ki ga napadajo, podpišejo, sicer «m ne bo odgovarjal. Korajžo ima, maa že ko je ta poziv napisal, si je mislil, vsaj vem, da nihče ne bo oa-Prto polemiziral z menoj, ker, hm, m naziranje že takrat ni bilo več Pametno, ko sem bil sam še študent, bi prav je imel. Zakaj tudi ml smo mnenja, da ni pet pravih Slovencev, ki bi se z Govekarjevimi originalnimi idejami ujemali v svoji duši. Pravijo, da je gospod Govekar pisatelj. Ml mu tega ne odrekamo, o tem naj se Pomeni s pisatelji. Rečemo pa, da mu politika prav tako malo »paše« kakor stari kravi sedlo. V svoji pisateljski kalucinaciji je videl rav-barje. tolovaje, odrezane vratove, požgana mesta in vasi, kakor je to navada v ravbarskih romanih. Z od-dnvM*«01” ^.»Napreju« pa še ni bil za-SI jen; Opomnil se je še na orož-v£ v*k* 2 nasaienimi bajoneti, vislice itd. Morda se še pomenimo njim tudi bolj po »ravbarsko«. Če o nadaljeval svoj diletantizem na »visokem« socijalno-političnem podu Lasih je treba ob vsej resnosti mdt nekoliko poskrbeti sta zabavo Cttateljev.
*
n P,Ve*ed v Pollakovo tovarno v Ljubljani. Pollakova tovarna v Ljub • liani ie veliala sicer za humano pod-!v?e,d° zadnjega časa. Kar smo ji očitali, le bilo glavno to. da so bile Plače v tei tovarni vedno nižie kakor drugod. Plače so še danes najnižje moške, zlasti pa ženske, kar nikakor ni umestno zlasti, če pomislimo, da te bila ta industriia med vojno silno dobičkanosna in Je tudi še
Stevn vn or so sur°vine na raz-h es Da 50 Postale razme-ženu	vzroka	kričeče.	Pri*
oostal družabnikr-avdni doktor- ki *e tranje posle tovar^ rf,Vnateli 23 00' birokratizem in Uvedel ie strog ur..-* —	.	l2Prosna	odpor-
nost mu ie glavna £?sna* 0<iv0C' vsem želiam delavstvapLTT lavstvo dosegio marsikatero Irost. v novem rfžimn (e Da vsak'
beseda zaman. Mož Je bil častnik pri vojaškem sodišču, zato pravi, da pozna vse paragrafe in preganja do-lavstvo. Mož Je namreč pozabil, da Je delavstvo sodelavec, da le demokratična doba današnjega časa in sociialni položaj delavstva važnejše kakor stari sredjeveški paragraf',. Glavno ost je naperil proti strokovni organizaciji delavstva, ki je edina zaščitnica. Po zadnji generalni stavki je začel kaj na debelo odpuščati delavstvo brez vzroka dasi bi moral pošteno moralo delavstva upoštevati Pravi teror je to. Med drugim bodi še omenjeno, da odpušča v prvi vrsti delavke in de lavce, ki so navezani na tovarniško delo. ki se z delom res žive. ker bivajo v mestu. To le velika krivica, ki jo povzroča človek, ki nima nikakršnega socijalnega čuta, marveč hoče ustreči le svoii osebi kot bivši oficir. Več poštenosti in pravičnosti smamo zahtevati tudi od tega gospoda. Z Zaloškimi žrtvami ni padla organizacija, še manj pa vse delavstvo, Ogorčenje, ki ga zbujate s svojim postopanjem v javnosti. Je precejšnje in tudi splošno sumničenje o »tatvinah«, ki ga prinaša »Večerni List« se ne tiče delavstva, ampak le krivcev, katere mi le v toliko zagovarjamo. da so slabo plačani. »Ve černi List«, v katerega poročate to. ima pa namen oblatiti delavstvo sploh Kako krivično se postopa, so dokazale tudi sodniiske obravnave Ugled, ki ga je imela tovarna, pada. Gospodje šefi naj kaj ukrenejo, da ta zlobnost preneha, ki jo stresa neve-ščak.
Požrtvovalnost zastopnika od Zveze. Pieieli smo: Da so pri nas v Jugoslaviji mogoče vse neverjetnosti. ie znana stvar. Vendar pa je prav zelo neverjetno to,' da lazilo sedal okoli nas, vdov po z dne 24. aprila padlih možeh, razni možje in nam skušalo povečati našo bedo in nesrečo. Tako ie prišel k neki taki vdo-
vi	strojevodja državne železnice Rupnik in ie delal: Vaš mož ni imel ničesar iskati na Zaloški cesti in zato se Vi lahko odstranite iz tega stanovanja in greste na Žabjek, kjer je ena soba za Vas.« — Ali ni zadosti, da sem izgubila na tako nesrečen način moža in da se mi zdaj hoče odvzeti še stanovanje in me pahniti Še v večio revščino. Zaupam v vse še dobro čuteče in dobro želeče ljudi, da mi stoje ob strani. — A. P.
Civilne obleke. Mestni vojaški urad sprejema priglase za civilne obleke v voini padlih in mrtvih proglašenih volakov. samo od upravičenih v Ljubljani bivajočih svojcev. Na deželi pa sprejemajo te priglase županstva ali pa ono okrajno glavarstvo. kjer upravičeni dedič prebiva
Ministrstvo za finance je odobrilo predlog, da se občinskim in mestnim uradnikom v Vojvodini izplačuje od t. aprila dalje dodatek k draginjskim dokladam po uredbi z dne 16. decembra J919.
Mariborsko gledališče preneha. »Mariborski Delavec« poroča: Maribor drugo leto ne bo Imel več slovenskega gledališča. Dasiravno je vlada določila za mestna gledališča subvencijo 20.000 K, ni niti te vsote Izplačala, poznejše obljube, da se gledališča povzdigne v vrsto pokrajinskih gledališč s subvencijo 100.000 kron. ie sramotno požrla. Mesto svoje obljube tudi ni držalo, tako ie propadlo vse. Nekaj najboljših igralcev te že podpisalo angažmaje za Ljubljano. par se j:h odzove povabilu v Trst. drugi in ž niimi tudi g. ravnatelj Nučič pa gredo v Zagreb.
Slovensko gledališče v Trstu.
Ljudski oder v Trstu je prevzel gle dališče »Fenice« na Stadionovi ulict ter bo prihodnjo sezono nastanil v njem slovensko in italijansko gledališče. Igralo se bo enkrat slovensko, enkrat italijansko. Vodstvo slovenskega gledališča se čisto preosnuje Angažirajo se tudi igralci na novo.
Zabvala, Podpisana se toplo zahvaljujem sodrugom stavbenega vodstva za osuševanje barja, ki so mi vdovi po možu padlem na Zaloški cesti dne 24. pr. m. darovali 220 K v podporo. — Amalija Pangerc, Ljubljana. 11. maja 1920.
Zahvala. Podpisana se najiskre-neje zahvaljujem vsem, ki so mojega soproga spremili k zadnjemu počitku. Posebno se še zahvaljujem pevskemu zboru ter godbenemu odseku »Svobode«. Hvala vam sodrugi. — Alojzija Pavlin, vdova po prem. nadzorniku državne železnice.
Čevljarski pomočniki pozori V četrtek, dne 13. maja 1920 se bo vršil izredni pomočniški občni zbor točno ob 9. uri v prostorih restavracije »Ilirija« v Kolodvorski ulici. Prt dite vsi, organizirani in neorganizirani. — Odbor.	k.
Smrtni ples. Z živčno napetostjo je sledilo Strindbergovo dramo občinstvo in čakalo nervozno, kako se bo ista končala. Dasi je že nastopil zunaj mrak, zavladala ie proti oblastvenim odredbam v prostorih celega gledališkega poslopja izven auditorja egiptovska tema. Prostor auditorja ni kazal nalmanie nažgane žarnice, le na igraskem odru oddajala Je nažgana svetilka toliko svetlobe, da se je spoznalo igralce. Neposredno pred koncem podstave pa se čuje v au-ditoriiu posurovelo zmerianje. katero ie osobito motilo gledalce parter-nega (dijaškega) stojišča. In kaj se Je dogodilo zunaj auditorja? Čujte in strmite 1 Knjigovodja dramskega gledališča po imenu Rakovec ni našel istega večera, dne 3. k. m. biljetrla pred dijaškim stojiščem na nlegovem mestu in to v času neposredno pred koncem predstave, ker se te isti za par korakov odstranlh iz teme in pristopil na prostor nred garderobo, kamor ie prihajalo skozi okna še nekoliko dnevnega svita. Vsled nastalo teme sta pa morala Iz vestibula na diiaško stojišče neopaženo neposredno nred koncem predstave »Smrtni ples« vstopiti dva. kar ie napotilo knjigovodlo, da le biljeterja radi tega ozmerjal, katero vpitie ie privabilo celo biljeterja z leve strani partemih lož. In kaf Je zaslužil ta biljeter? V službo ie moral priti ob en četrt pa šesto uro. Predstava se te končala ob četrt na deveto uro zvečer. V službi ie bil torei tri ure in pol. Zato je preiel kot plačo cele dve avstrijski ogrski kroni, katere se mu snroti izplačajo in dvajset vinarjev od edinega prodanega gledališkega lista. Vrhu vse te dobrote priznane od gle dališkega direktorija le bil še na surov način ozmerjan. Takega šikaniranja pri celotnem zaslužku dveh kroti in dvajset vinarjev pa* biljeter ni zaslužil. -' «}*“•
Govorice. Po Ljubljani se raznašajo govorice, da meščanstvo zbira dar za orožnike, ki so streljali na Zaloški cestL Utemeljujejo baje to zbirko s tem, da so hoteli komunsti oropati vso Ljubljano, zlasti trgovine. Če Je to resnica, da zbirajo dar in pod tem geslom, potem je to navadna sleparija. Neki trgovec, ki Je iz-prožil to miseHe dal (?) 1000 K. Ml sicer ne verujemo, da bi bili Ljubljančani Še tako »zabiti«.
Vlom ▼ manufakturno trgovino.
V manufakturno trgovino I. Malnar
In če Prebiram tako-le Prijateljevo znamenito knugo. pridem do skie-&a- da je bil v primeri z vso tisto gospodo, ki nam io ie Prijatelj tako ne-jjsmilitno slekel razun Jankota Krs mita. ki je bil tudi v resnici jako blag g fin značaj — Cankar že kot 22-letmi fant še precejšen »svetnik« in --*načai . . . Seveda oni so sami »noli me tangere« — samo ubogemu neab-solviranemu »tehniku«, a tem dovr-»eneišemu umetniku človeku in pisatelju brez službe Ivanu Cankarju.
'iti ie ustanovil nov stan. ali se ga menda od gotove strani ne priznava?) — se zamerijo celo njegova Študentovska pisma! Po njegovi smr-ti nal se sme pisati o njem. kar se ko *nu poljubi, dočim so ga za njegovega življenja vsaj od te strani pustili lepo ha miru. Oni bodo najbolje vedeli, — *akai .	.
Zadnjič sem ogorčeno odklanjal »ek članek v »Jugoslaviii«. v katerem ie nekdo očital dr. Tavčarju osebno mržnio do Cankarja; — in Uredništvo »Napreia« mi le lahko za. bričo. da sem spisal orotiČIar.ek. ki ha ni bil priobčen. Danes oa so ml Jeli »Vstajati v duši lahki dvomi o tem, ali
se vendar ni med dr. Tavčarjem in Cankarjem nekaj zgodilo — česar žl va duša ne ve — kar Je povzročilo neko napeto osebno razmerje med njima, oziroma vsal na dr. Tavčarjevi strani. Jaz vsaj drugače ne morem pelmiti, da se dr. Tavčar na svoia stara leta radi par dijaških pisem Cankarjevih razburja in si kali svoi dušni mir. ter rabi pri tem tako neve, jetno — recimo — nemile in neuvidevno pretirane izraze .. .
Ali pa je temu kriva morda neka sicer meni neumlliva osebna užaljenost radi tega ali onega Članka j Cankarju, da tira temperamentnega in vehementnega dr. Tavčaria v neki razgretosti do takih izjav. Reči moram odkrito, da si res ne morem razlagati, da bi mogel pri mirno pre-vdarnem in uvidevnem motrenju take zaupne, za javnost nenamenjene, žal Že danes obelodanjene diiaškc korespondence med rodnima bratoma. — ko se besede še manj tehtajo
—	priti do take težke in res neupravičene kritiko.
Odkrit sem v svoji diskusiji ln iskreno povem, da sočutim, kako Sl
dr. Tavčar tako po nepotrebnem za-srrenlule svote življenje. Česar ta naš zaslužni mož gotovo ne zasluži, in naj mi iskreno venite, da mi Je prav žal. če le ta moia domneva resnična.
Tudi odkrito iziaviliam. da ne bi nikdar priiel v obrambo Ivana Cankarja peresa v roko. ako bi me k temu ne silila z neodoliivo silo neka notranja srčna potreba. Katere bi za vse na svetu ne mogel — premagati ...	,,
Razumem in upoštevam, da pravi dr, Tavčar, da ti-i v vsakem človeku surovost, in tudi razločujem med hipno i7bnihnelo surovostjo in duševno posurcvelostjo. ki ie nekaj trajnega
A poznam še drugo, dosti hujšo človeško slabost. To je — nečimumost. ki se včasih pari v lepi harmoniji ali
 kakor hočete — tudi disharmoniji
s surovostjo v človeku in se včasih v starosti potencira in razvije do nežnosti... In te lastnosti na primer vkljub vsemu blagi Cankar skoroda ni poznal...
In sedal sl oglejmo nekoliko bližje ta pisma I Kal pa Je pravzaprav oa niih?	(Daiie	prlhj
na Vodnikovem trgu Je bilo v nedeljo ponoči vlomljeno in odnešeno 5 ovojev 12.000 K vrednega zefirja, nekad sukna in drugih stvari Vlomilci neznani.
Kolo ukradeno, čevljarskemu pomočniku Alojziju Petač iz Srednjih Garneli je bilo včeraj dopoldne ukradeno črno pleskano, 3000 K vredno kolo, tvrdke »Goreč« iz pred poslopja okrajnega glavarstva v Hrenovi ulici.
Kaljenje nočnega miru. Zelo številni so bili nočni ekscesi od nedelje do pondelika. Samo glavna policijska stražnica je aretirala okoli II razgrajačev, ki so bili kaznovani z globo od 100-200 K.
Ciganske tolpe. Številne ciganske tolpe se klatijo po Dolenjskem in štajerskem. Cigani povsod kradejo tn ropajo. Nekateri so celo oborožen!. Tekom zadnjih tednov so po nekaterih krajih cigani izvršili velike vlome. Tako so popolnoma oplenili posestnika Jožeta Janžekoviča v Ruz-mancih pri Celju. Odnesli so mu velike množine blaga, obleke in dragocenosti v skupni vrednosti 32.000 K.
Kopališče v hotelu »Slon« Je obnovljeno in že odprto ter se cenj. občinstvu najtopleje priporoča. — Kopalni red razviden iz oglasa.
Kultura.
H. Podkrajšek* Pomočniška Iz-kušnia za rokodelske obrte. Navodila za pripravo, šest pol velike osmerice. Cena 12 K. Založila in izda la »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani 1920. — Kniigo priporočamo najtop-leiše v nakup vsem učiteljem obrtno-nadalievalnih šol. moistrom, pomočnikom. pomagačem in vajencem vseh rokodelskih obrti in to tembolj, ker se v zadnjih letih ni vršil .pouk na večini obrtno-nadaiievalnih šolah.
Repertofr kraljevskega novea-keua gledališča v Ljubljani Ope ra: 11. maja, torek: »Trovatore«. Abonement E. 12. maja, sreda: »Poljska kri« Abonement D. 13. maja, četrtek: »Trovatore«. Abonement Izven. 14. majiu petek: »Poljska kri«. Abonement B. 15. maja, sobota: »Faust«. Abonement A. 16. maja, nedelja: »Jevgenij Onjegin«. Abonement Izven. — Drama: 11. maja, torek: »Za narodov blagor«. Abonement C. (V prid akademski menzi. Igrate akademiki.)
Iz stranke.
Vzor discipline. Pokrajinska strokovna komisija za Slovenijo je povodom ubojstva na Zaloški cesti dne 24. maja 1920 pozvala vse zavedno delavstvo, naj odračuna zaslužek eneua dneva v sklad za ostale po Žr-tvah. Prvi, ki so se temu pozivu v polni meri odzvali so bili kovinarji tovarne Samasa. Delavstvo te tovarne in zvonarne je točno odraču-nalo svoj celodnevni zaslužek v znesku 2S50 K. Živeli tovariši! To se pravi disciplina. — I. T.
Sela športnega kluba »Svobode« bo v sredo ob sedmih zvečer v društvenih prostorih, šelenburgova ulica 6, II. nadstropje. Točna udeležba.
Tamburaškl zbor podružnice »Svoboda« Vlč-Gllnce priredi v četrtek dne 13. t m. izlet k Sv. Katarini. Sodrugj fa sodružice ostalih podružnic In odsekov dobrodošli. Zbirališče pred društvenim lokalom na Oljncah (gostilna Korošec) ločno ob sedmih zjutraj. — V slučaju slabega vremena se Izlet preloži na nedeljo 16. t. m.
KONČNI IZID OBČINSKIH VOLITEV NA IIRVATSKEM.
LDU. Belgrad. 10. Na podlagi uradnih podatkov Je uspeh občinskih volitev v Hrvatski In Slavoniji nastopen:	Parlamentarna zalednica
1335 mat atov. demokrati 613, soci jalisti 156 mandatov, neopredeljeni 904 mandate. Radičeva seljačka stranka 592. pravaši (frankovci) 62, komunisti 436, republikanci 6 zioni-sti 5. delavci 27 srbska ratarska zadruga 2. obrtniki 9. Nemci 6. uradniki 1 mandat. V parlametarai zajed-
7fi? *X„2U£I	*	Hfvatska zajednica
7M' ,*udska franka 2S6, radikalci 268. Ožje volitve se morajo vršiti
se za 96 mandatov.
ČEHOSLOVAŠKA ZA JUGOSLO-venske dijake.
LDU Belgrad, 10. maja, Cehoslo-valka vlada te votlrafa gotovo vsoto denarja za zgradbo posebnega doma v Pragi, v katerem bi Imeli jugoslovanski dijaki oa razpolago stanovanje la hrnnp, In »ICflr siromašnejšl
Brezplačno, imovltelši pa po znižani
ceni. (A jugoslovanska Protič-Koroi. ceva vlada hoče jugoslovenske dijake na inozemskih vseučiliščih Izstradati. Ona štedl.. ,?J Opomba uredništva.)
DEMONSTRACIJE ZA ODDAJO.
PREMOŽENJA V A 'TRIJI.
LDU DunaJ, 10, maja. Današnja demonstracija socijalnodemokratičros stranke, ki se je priredila s parold »Ven z oddajo premoženja, proti domači in mednarodni reakciji ter za komunalizacjo dunajske policije«, je potekla popolnoma mirno. Navzlic ponovnim ploham se Je manifestacija pričela ob določeni uri, t. j. ob polu sedemnajstih. .Manifestacija se ie vršila na Ringstrasse, po kateri je korakalo več tisoč ljudi v deseterostopih mimo policijskega poslopja in parlamenta. V obhodu so bili zastopani vsi poklici. Na zborovanju pod milim nebom, ki so se vršila pred koncem manifestacije, je govorilo več govornikov, ki so razložili namen manifestacije. Obenem se je vršila manifestacija komunistov, za katero so izdali socialnodemokratični voditelji geslom naj se prezre. Tudi ta manifestacija Je potekla brez Incidenta, ker so komunisti počakali, dokler ni socialnodemokratični obhod odkorakal. Na trgu pred mestnim domom je bilo zbranih približno 6000 komunistov. Komunistični voditelji so v svojih govorih’ IJuto napadali državnega kancelarja dr. Rermerja, strokovne organizacij« ln ki banske socialce. Vsi govornik! so izražali svojo simpatijo za sovjetsko Rusijo.
PREPUSTITEV KOMISU V RUSIJO.
LDU Moskva, 10. maja. (DunKUj« Brezžično.) Centralni izvrševainl odbor sovjetov Je sklenil da brez vsega pripust! odposlance angleških strokovnih organizacij ter da jim dovoljuje popolnoma prosto pot. Pripusti« tev odposlancev sveta zveze narodov pa se za enkrat ni odobrila.
23 HOP
I.
Do sedal izkazana darila 8610 K| nadalje so darovali: J. C. 20 K. J. VI po sodrugu Mihevcu 400 K, Pindut Karl 40 K, Neimenovan 50 K, Delavci progovnega mojstra II. v Mislinji 173 kron. Vencelj Demšar, Ivan Tavčar, in M, Demšar 20 K. Janez KoniČ, Javornik 2C K. Ivan Robijek, Vrsno selo 6 K. Nastavljenci v »Hidrokraus-former«, Videm 105 K. štor Martin, štore 12 K, Podgornik Ludovik, Kranj 20 K. J. D. 16 K, sodr. Bernot Zv. 200 K, sodr. Vehovc Jak.'100 K, sodr. Svetek Fran 200 K, Begunk« 50 K, Ivana NVabra 5 K. Fin. Wabra
5 K. Karol Novak 10 K. Nepoznan 46 kron, Sušnik Alojzij 50 K, Bittnet Urh 5 K. Marolt Marjana 3 K. Dimče Ivana 2 K, Jordan Marija 2 K, Golob Franjo 2 K. Zoran Frančiška 2 K, Vrhunec Toni 2 K, Bazej Luka 2 £ Sembrek Marija 2 K, Grintal Marija
6 K. Vidic Marija 5 K. Got še Josip 3 K, Kralj Marija 1 K 50 vin., Renčelj 5 K. Bizjak Kati 2 K, Pavšek Antonija 10 K. Kobal Ivana 3 K. Oselj Terzila 5 K, Peklaj 3 K, Zajc Alojzija 10 K 70 vin.. Oodler Andrej 30 K, Uršič 2 K; skupna vsota 10.266 K 20 vin.
Spominjajte se sklada za svojce padlih žrtev.
Iz Slovenije.
Lesce. (Dvolna mera) Po zimi enkrat, zgodaj zjutraj Je bilo. ko je družina še ležala, in se le pojavil orožnik v spremstvu občinskega moža v stanovanlu nekeoa železničarja v Lescah, da Izvrši hišno preiskavo. češ. da le bilo naznanjeno, da se nahajajo tam vojno-erarični predmeti. In res se le našlo en samokres, ki se le zaplenil. Zgodilo ua se ie tudi v Lescah dne 29. februarla, da ie prodal neki voiak tri vreče moke. Zadeva je bila ovadena, ooieg tega so bile tudi priče na razpolago, ali Še do danes ni bilo slišati, da bi se bila moka zaplenila, ali da bi bil kdo klican na odgovor. Hudobni jeziki nra« vilo. da se bo zadeva pozabila, ker le romala moka v »boljše« prostore, kakor jih Imalo železničarji. Mi pa pravimo, da to ni mogoče ...
Ptuj. (»Novi pravdi« v album.) V tem listu, ki izhaja le za uboee na duhu in za te bo nebeško kraljestvo, se spodtika dopisnik nad menoj, kjer mi podtika in laže na v— načine Odgovariati takemu Človeku, ki se skriva za hrbtom urednika, bi bilo zame pod vsako častio. zato mu pa pravim le: da le dopisnik onega Članka navadn lažnik. lopov, obre-
kevatec. denuacHanfl In anent-oro-vcliater. Ako ste užaljena, Častita gospa, pa me tožite.
los 3p Rože.
PHberk. (Klerikalne in a n i -
r c.) Dne 2. t. m. smo imeli priliko vobiižie spoznati klerikalno brutalnost. imeli smo poslovilni večer od našega sodrnaa Salamona. Ko ie bila policijska ura in smo stopili na cesto. nam ie prišla nasproti vcčta tolpa »navdušenih« klerikalcev glasno predevajoč. Začeli §o izzivati naše sodrutre z slepimi« priimki, kakor so: izdaiica. prokleta socijalističrta banda, »komunisti« in enako, skratka. videlo se ie. da so gosoodie za temuli svoio duševno hrano iz ms> ščanskib listov. Hvala gre našim so-druaom. da se niso odzvali zlobnemu jzzivanki. ker bi prišlo sicer do neljubih incidentov. Še več' Med kleri kalnimi izzivači ie bil tudi Doročnik, mlad ali korajžen tako. da se !e za-ganial v naše sodruge in grozil, da jih aretira. Končno ie potegnil iz Škornjev bič ter udaril enega izmen sodrupov. grozeč, da z eaižln Drete pe vse. Tako torej se razume pri nas -.demokraeiia«... Gospodje klerikalci’ Ce mislite, dn nam svoi kleri kalni nauk vtepete z bičem v glavo.
Vč?m kličemo: Blagor ubogim na duhu!	Priča.
Cefte. (Pojasnil o.) Hudobni jeziki okoli celjske »Nove Dobe-< nas hočeio po vsei sili vse sociialiste or-ganiziiati ori »komunistih«, akorav-no nimamo niti enevra član2 ali pristaša politične komunistične organl-zaciie Dokaz ie. da 5e bila ves čas železničarske stavke našlepsa disciplina ter da se ni ničesar zgodilo, kar bi imelo vzrok za trditev nasprotnega. V prvi številki ki ie izšla med stavko, ie »Nova Doba* prinesla Člank o aretaciji >komunistič nih kolovodii« ter da sem laz kot zaupnik komunistov po brezuspešni zahtevi za izpust aretiranih delavskih zaupnikov maso nagovoril, da se naj razide. Čuite gospodje: ali lahko iz tega sklepamo, da biVam bilo liubše. da bi ljudstva ne bil nikdo pomirii in bi ga gnali pred puške'3 Ali Vam ie žal, da se ni tudi. v Celju dogodilo isto kakor v LjubMani? — V naslednji številki ie list popravil da nisem komunist, temveč sociialni demokrat. V tretii pa že prinese spet nodlo novico o razdelitvi šarž za slučai sovietske republike ter mi po-nuia mesto celiskega župana. Za to se Vam pa nailepše zahvalim! Zelo
obžalujem, da se list, ki bi na? bi! odmev celjske inteligence, peča s takimi budalostmi in da se g. urednik, ki sem ga zaiadi niegovega osebno po-šteneea političnega boia smatral za poštenjaka, da zavesti od člopeka. ki ga on gotovo pozna do vsem njegovem življenju, ter niemu na ljubo pripusti take čenčariie v list. To ie nepoštenost, takega nepoštenega boja jaz nisem vaien in sem tudi prepričan. da vsem pristašem vaše stranke istotako ne imponira vedno natolcevanje in namigavanje. S takim pisarieniem hočete kvečiemu ostu-diti človeku delo na političnem po liu. ako ne spada slučaino v vašo yranko in tudi v svoji stranki ne ztasniuiete duhov, temveč delate zmešniavo na škodo poštenemu boju. katerega vsak pošten strankar tu ali tam pripozna. Povem vam po pravici. da me ie sram za vašo stranko, ko čitam take otročarije v vašem glasilu: to le demagogija. In ker vem. da sem na pravi poti kot stai sociialni demokrat, me tudi Vaše pi šarile ne bodo s te poti izrinile, ako ravno v svoiem ozkem obzoriu mislite. da samostojnemu človeku ni mogoče biti pristaš druge stranke kakor ravno bmžoazne. Kako pa po
tem obsojate delavce, ki so v Vaših strankah:! Splošno pa trdim-Najdalie se pride z odprtim vizirjem. Clara pacta. boni amid! — Framo Koren, pekovski mojster.
TUR1ST1KA IN ŠPORT,
Aljažev dom. 1000 m tik pod Triglavom (2S64 m), bo o Binkoštih že otvorien. Dobro oskrbovano to postojanko SPD priporočamo ne le samo turistom, temveč tudi kot vele-ugodno letovišče in klimatično zdravilišče zadallše bivanie in to prav posebno za čas dokler ne prične glavna sezona. — Okolica Aljaževega doma ie že brez snega. Zanimivo ie ravno ta čas opazovati iz daliave plazove, ki drče ?*edai. ko se ta;a sneg. navzdol s triglavski*! sosedov!
IZLETI UČNIH ZAVODOV.
Vsa vodstva učnih zavodov opozarjamo na hvalevredno in posnemanja vredno naklonienost obratnega ravnatelistva državnih železnic, ki dovoliuie učeči se mladini v spremstvu niih aospodov profesorjev v svrho izletov posebne izletniške vlake.
Posebni vlak (odhod iz Ljubljane ob 5. uri 17 minut — povratek ob 23. uri 22 minut) se pripremi ako prtela-siio šolska vodstva potom vloae. ki io je nasloviti na obratno ravnatelj* stvo državnih žele?nic Liubliana l.i-cei. naimani 5-8 dni preie nai-mani 400--500 izletnikov. — Učenci uživalo ugodnosti polovičnih voznih cen' (Ljubliana-Vetrini tja iri nazaj 23 K) Po 2 (dva) učenca pod 10 U ti pa imata pravico na t (eno) polovično vozovnico in na vsakih 5 (pet) učencev po 1 spremljevalec vživa tudi polovično vozno ceno.
Vsak voditell takega šolskega transporta naj *e pred odhodom vlaka zglasi pri osebni blagaini: da orei-me in izpolni transportno prijavo, ki ga spremlja. -- Upamo, d:, se ho navedenih ugodnosti poslužilo kar nat* več naših šo!sV,;h vodstev, ki hndo nn takih izletih nailažie vsadili *e v mlada srca naše mladine smisel za naravno krasoto in ljubezen do naše lepe domovine
izdajatelj Ivan Mlinar. Odgovorni urednik: Jak. Vehovec.
Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani-
Umi a slovenskih rudarjev v Zagorju.
Računski zaključek za čas od 1. jan. 1919 do 31. dec. 1919,
Dohodki
Gotovina v blagajni 1.1. 1919 ...........
Prispevki I razreda  .....................  .	.
n.....................................
p III. »
Vpisnina .....................
Razni drugi dohodki........................,	•	•
Pripisane obresti pri Splošnem kred. društvu v Ljubljani
K
Izdatki
18587	23
319218	20
18758	—
213	40
7667	—
467	42
2047	02
366908 45
BolniSka podpora  .........................................
Brezposelna podpora........................................
Pogrebna podpora...................................
Za opravo ppdrožnicfin 15 vin. od prispevka	.	.	.	.	.
Za odškodnino blagajnikom podružnic
Za pravovarstvene etro&ke..................................
Za agitacijske siroške.....................................
Za seje, konferenca in unijskl zbor.................. .	•
Za upravno stroSUe, tiskovine, pravila, pravilnik i.	t.	d.	.
Za plače in Bubvencije...............................
Za pofituino in brco ja ve..................................
Za strokovno komisijo  ................................... >
V Splošno kreditno druStvo v Ljubljani vloieno .... Ročna blagajna tajništva Trbovlje ... .	.	.	.	.	,
Razni izdatki .  ..................................
Gotovina v blagajni in poštni hranilnici.......
E
4903	40
1031	BO
4070	—
65372	55
26158	32
1570	51
3C62	36
8416	21
13166	•17
24^65	—
G58	03
9362	43
188200	48
2136	06
1623	80
12221	33
366908	45
II
r
Stanje imetja koncem leta 1919.
Imetje j K		v	I % g a b a	K	v
Gotovina v po&tnl hranilnici in roč. blagajni ...... Ročna blagajna tajništva v Trbovljah .........	12221 800 188160	33	■ \ - *- v Rezervni delež znaša	 Podružnici v Zagorju Unije šlov. radarjev ....... Društveno hnetje anaža 31. XII. 1919 . 			91428 3544 105708	20 21 52
	200681	83	....	200681	33
d. d. v Ljubljani
naznanja, da je kar najmoderneje opremljena in da izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela.
Izvršuje:
knjige, brošure, računske zaključke, cenike, lepake, letake, vabila, trgovske račune, razpredelnice, pisma in zavitke, osmrtnice, posetnice itd. v eni ali več barvah od najfinejše do ::	najpreprostejše vrste. ::
Vse lično in po zmernih cenah.
Kocsomna dmštva, zavodi, cijauizacije, razna društva, trgovci in obrtniki) Priporočamo Vam, da se trdno oklenete te najbolj zmožne tiskarne v Mariboru.
92
V ZAGORJU, dne 31. decembra 1916. Za upravo blagajne:
Ule Anton s. r.
Pregledali In v redu naSH:
Ivan Jazbec e. r.	Ivan	Marin	s.	r.
preglednik.	s preglednik.
Jedilno
na vagone odda pa Jako ugodni ceni
Ma A. Tonelc in dmo Maribor,
Mlinska ulica 23.	Telefon	68
suha mehka drva za podkuriti
dobavlja v vsaki množini dokler zalega
Telefon 68.
litem liiiliiega potnika ssn?;
cenik. Anton Logar, čevljarski mojster, Dalmatinova ulica 7. Ljubljana.
Zanesli v polir
i vet M udarjen'
se sprejme
v trajno delo.
Vpraša se: JI, ČERNE, Sv. Petra cesta 23, Ljubljana,
Zahvala.
Vsem, ki so nas ob prcbrltki Izgubi našega ljubljenega soproga oz. očeta gospod
Josip Koritnika
tolažili ob bolezni in smrti — Izrekamo tem potoni najiskrcnej o zahvalo. Posebno se zahvaljujemo pokojnikovim tovarišem gg. lovcem, uradništvu in podurad-nlštvu, kateri so ga v tako častnem Številu spremili na poslednji poti.
Trbovlje, 3. maja 1920.
Žalujoči ostali.
severi
j LJuaijnrrtj AOKie*
mm
j Tdpelnišfa
otektmka
Kopalni red
kopaiišia v hotelu ,SEon*.
Parna
za gospode:	torek od	8	do	12. ure,
sreda od	8.	do	17 ure,
četrtek od	8.	do	17. ure,
petek od	8.	do	12. ure,
sobota od	8.	do	17. ure,
nedelja od	8.	do	12. ure,
za gospe:	torek od	13.	do	17. ure,
petek od	13.	do	17. ure.
Katina feopei
veaki dan razun ponedeljka od 8. do 17. in v nedeljo
pa le od 8. do 12. ure.
Pršna kopel
vsaki dan razun pouedeljka in nedelje od 17. do 18. ure.
Upravništvo.
Nizke c««*«*
Nizke cene!
Delo solidno I
Mizarstvo
špedicijsko in kemisijskopodjetje
Sclentuigova ulica St. 4,
Veletrgovina
8 premogom, drvmi, šoto in raznim kurilnim materijalom, Ha CiEbcEo. Ljubi. gl. kolodvor. Na drobne: Selenburg. ul. 12.
Zmerne cenel
A. Fuchs, Ljubljana,
S«!enburgova ulica t. 6
Kupujem staro zlato, srebro, kakor tudi briljanto, demante po najvlšjih dnevnih cenah. Priporočam veliko zalogo zlatnino, srebrnine, ur, briljantov itd. Po pravila in nova dela se šujejc v lastni delavnici točno in soliduo.
7CHP-7UG
pleekhh m L:Cf»
Ljubljana Rimska c, 10
naznanja, da še vedno dela s pristnim blagom. Izvršitev točna. Zmerne cene Za vsa izvršena dela jamčim dn Isti.
fmam na prodal.
Pav.lit.iM1
Spodnja Slika it. 22
priporoča svojo delavnico za iz-| delovanje oblek za gospode po meri. Ima prvovrstne moči.
Tožna posirežba in zmerne cene.
Pavla Nlkolalevk-a,
LJUBLJANA 7, Spodnja Šiška,
Kamniška uiica itev. 186.	=====
in sicer tesarje zidarje in mizarje išče »Dom« d. d. za lesne zgradbe, Zagreb, tvorniea Cernomerec- Plača tesarji K 8 30, zidarji K 8'30, mizarji K 9'50, težaki K 5‘25 na uro. Stanovanje dobe brezplačno, menaža K 16’— na dan in sicer: zajutrk, kosilo in večerja ter pol kile kruha na dan.	501
•vi
z daljšo prakso v močnati trgovini, se takoj sprejme. Pismene ponudbe naj se predložijo osebno
;:i
v Ljubljani.
Ključavničarski
pomočnik
za stavbena dela in popravila koles se sprejme pri
J, Govedič, Vransko
pri Celja;	x
Graveur
Anton J21 Černe
'Sšjr	Ljubijana
Dvorni trg